GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered — Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—S87S No. 88 — Stev. 88. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 15, 1936 —SREDA, 15. APRILA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. MUSSOLINI SE PRIPRAVLJA NA VOJNO Z ANGLIJO Angleži ne bodo pustili Abesincev na cedilu EVROPA NA RAZPOTJU Mirovni posredovalci tipajo na uspeh. — Drugače pa še vedno vise v ozračju temni vojni o-blaki. ŽENEVA, Švica, 14. aprila. — Navzlic pesimističuemu mišljenju v Lig m ill krogih je predsednik Liginega odbora trinajstorice Salvadore de la Madariaga poln upanja in je rclkel: "Upam, da Ijo zastopnik Italije prinesel s seboj v Ženevo določne mirovne pogoje." Italijanski zastopnik baron Pompeio Aloisi je sporočil Ligi narodov, tla pred četrtkom ne more priti v Ženevo. Med tem časom pa je de la Mada-riaga že imel razgovor z zastopnikom abesinskega neguša Wolde Mariamotn. Po mnenju državnikov, ki so zbrani v Ženevi, ima Mussolini vsled pomoči, ki jo Francija nudi Italiji pri Ligi narodov in v* led zadnjih italijan skill zmag v Abesiniji, dovolj povoda, da bodo njegove zahteve glede Abesinije mnogo večje kot so bile doslej in da^ bo stavil take pogoje, ki jih Liga narodov ne bo mogla iz polniti. Vsled teli okolščin se bo že v petek najbrže sestal sankcijski odbor, takoj po razgovoru de la Madariaga z baronom Aloi-fiijem. Predsednik odbora osemnaj-storice, portugalski delegat dr. Augusto Vasconcellos, je rekel, da bo sklical odbor v petek, da razmotriva o položaju, ajco i-talijanski mirovni pogoji ne bi bili v soglasju z načeli Lige narodov. Francoski zunanji minister Flandin bo odločno nastopil proti predlogu angleškega zunanjega ministra Edena, da se Italiji nalože nove sankcije, j kajti Franciji je največ ležeče, na tem, da pridobi Mussolinija v loearnsko fronto proti Nemčiji in da pošlje svojega zastopnika na konferenco generalnih štabov Ainglije, Francije in Belgije. LMQTA PRETI NA KITAJSKEM HWA1KING, Kitajska, 14. aipr. — Kot v severnem Sečva-nu, preti tudi na 10,000 milj obsežni pokrajini v provinci Ho-eljal dalje v San Francisco in bo tam izložil 1500 ton tovora, ki je namenjen za Los Angeles. ECKENER BO OBISKAL . GENERALA GOERINGA BERLIN, Ndmčija, 14. apr. Gradilec in voditelj Zeppelinov dr. Hugo Eokeuer bo v kratkem obiskal zračnega ministra generala Hermana Goeringa v Berlinu. Eckener bo skušal z Goerin-gom poravnati svoj spor z na-zijškimi voditelji. Eckener je pogost« zagotovil, da ne ve za vzrok, zakaj so nazrjski voditelji njemu tako nasprotni. Odločno zatrjuje, da se ni branil vstreči vladni prošnji pred zadnjimi volitvami. FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 14. apr. — Zrakoplov Graf Zeppelin je zopet nastopil svojo vožnjo v Južno Ameriko. Hmdenburg pa bo 6. maja nastopil svojo pot v Lakeliurst, N. J. in bo od tedaj dalje o-pravljal redno zračno zvezo z Združenimi državami. NEZNOSNE RAZMERE V HAVANJ Najvišje sodišče zahteva kazen za krivce. — Štiri osebe, ki jih je policija aretirala, so bile ubite. HAVANA, Kuba, 13. aprila. — Takoj, ko je bilo znano poročilo, da so bile štiri osebe, katere je policija aretirala zaradi posesti orožja, ubite, je najvišje sodišče izdalo drastično izjavo, ki med drugim pravi, da so taki vedno naraščajoči dogodljaji obžalovanja vredni, ker vlada ne bo imela zaupanja. Najvišje sodišče pravi v svoji izjavi, da je bilo zadnje čase umorjenih 12 ljudi, ki so bili že v zaporu, ali pa so imeli biti aretirani. Izjava najvišjega sodišča je javnost zelo razburila. V ponedeljek prejšnjega te* dna so bili na obrežju nasproti Havanc aretirani oče in njegovi trije sinovi, ker so brez vladnega dovoljenja nosili orožje. Sedaj pa policija popisuje celi dogodek naslednje: Ko so bili policisti z ujetniki v avtomobilu na potu v mesto, je iz nasprotne strani pripeljal drug avtomobil, iz katerega so pričeli padati streli. Ujetniki so takoj poskakali iz avtomobila, policija pa je takoj začela zasledovati napadalni avtomobil. Ko se je policija vrnila, sc bili vsi štirje ujetniki ustre-ljenL K temu pravi najvišje sodi šče: 1 * Dvignjena je bila obdol-žba, da so bila trupla umorjenih oseb najdena 11a različnih krajih in da so bili ujetniki, katere so stražili oboroženi stražniki, umorjeni, ne da bi bili prijeti krivci. "Vsled tega je neobhodno potrebno, da vlada pozove sodnike in sodišča, da najdejo zli-kovce in jih kaznujejo, da je vsako tako ponavljanje za vedno preprečeno.'' TRIJE ZASUTI MONGOLSKI V RUDNIKU Več sto delavcev koplje predor skozi več ton kamenja in prsti. — Rudnik ni obratoval 25 let. GENERALI SO IZDAJALCI MWSE RIVER, N. S., Kanada, 14. aprila. — Več sto delavcev koplje predor skozi več ton kamenja in prsti, da rešijo tri može, ki jih je zasula zemlja v zapuščenem zlatem rudniku. Upanje, da so trije zasuti možje še pri življenju, je potrdil dim, 'ki je uhajal skozi špranje. Zaesuti so: lastnika ITALIJANI SO LE V BRZOJAVKAH PREMAGALI ABESINCE, V RESNICI PA ABESINCI NISO PORAŽENI Italijanska armada je pripravljena na vojno z An-lijo. — Okoli italijanske obaili so položene mine. — Letala bodo skušala uničiti brodovje. — V Ženevi bo nastal razkol med Francijo in Anglijo. — Vojaške sankcije ne bodo uveljavljene. LONDON, Anglija, 14. aprila. — Ko se bo začela v petek v Ženevi debata, kakšne sankcije naj odrede velesile proti Italiji, bo najbrž prišlo do nji Mongoliji proti Mančukuo. Vseh šest je bilo prepeljanih rudnika dr. D. E. Robertson in v glavno mesto Hsinking, kjer odvetnik R. C. Magill ter C. Scadding. A. BANOM ROP ri tem dodali, da dobivajo ponekod delavci po fri cente na uro. "Tri cente 11a uro'* Te besede morajo pretresti slehernega, ki veruje v ameriški življenski standard. Ob plači treh centov na uro mora delati delavec pet ur, tla zasluži za kvart mleka. Oe dela ob tej plači osem ur na dan ter šest dni 11a teden, zasluži $1.44. S celoletnim zaslužkom si komaj nabavi obleko. Ali more prenašati amerikanizeni gospodarsko življe" nje, ki se začne s tremi centi na uro? Amerika ima oblasti, ki skrbe za javni red in za ljudsko zdravje. Nima pa oblasti, ki bi skrbela, da bi delavec toliko zaslužil, da bi se mogel skromno preživeti. Plača treh centov na uro me povzroča samo telesne, pač pa tudi gospodarsko degeneracijo. LASKI "KULTURONOSCI" V angleški gornji zbornici se je nedavno razvila obširna debata o vojni v j\l>esiniji v zvozi z vestmi, da so začeli Italijani v zadnjem času uporabljati proti Ača jo vcv avtomobilskih n«*zgod kot nevednost," izjavil je John J. Connel!, newvor£ki propovedo-vatelj večje varnosti. "Skoraj vsaka avtomobilska nezgoda se dajo direktno pripisati broz-skrbnnsti bodisi s strani voznika ali pešca. Ako vozniki in pesnik bodo ravnali 1«' s primerno skrbnost jo, bodo preprečili devetdeset odstotkov vseli nezgod po ulicah in cestah. "Brezskrbno ravna voznik, ki vozi preko dovljono brzine, vozi po napačni strani c<*sto, po Skuša preteči drugi voz ob o-vinkih ali strminah, zaštarta pred spremembo luči ali vozi ob ovinkih s preveliko brzino. Izmed drugih nevarnosti naj omenijamo vozenje avtomobila s pdmanijkljivimi zavori, rabo MARIBOR, 29. marca. — žarečih sprednjih svetillk, ob- Mali kazenski senat je v soboto nošene gume, itd. * 'obsodil 26-letnega sedlarskega "Kar se tiče pešcev, je ne- mojstra Gašparja Murka iz marno iti preko ceste proti Spodnjih Jablan na 5 let robi-varnostnim signalom, stopiti i" izgubo častnih državljan-izza stoječih avtomobilov vsred '^kili pravic za dobo 3 let, ker prometa, hoditi preko ceste v je v noči na 28. februaitja za-dijagonali in ne gledati, od ko- hodel z nožem Martina Vuka, der vozovi prihajajo. da je ta takoj izkrvavel in umrl. "Druge nevarnosti za pešce Pri zaslišanju je odkrito pri-je postojati sredi ceste radi po- znal svoj zločin in so zagovarjal govora s kakim znancem, teka- z vinjenostjo in silobranom. ti za klobukom, ki ga veter od naša, in enako.'* Za otroke in mlajše ljudi največja nevarnost obstoja v tem, ako igrajo na ulici ali skočijo na mimoidoče avtomobile in buse. DIVIZIJE ČRNIH SRAJC ŽVEPLO IN MELASE Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New Yorku. NOVA POMLAD NA DONU Po koledarju je spomlad začela. Za rasa naših starih mater, to je p omenjal o ne le začetek splošnega čiščenja hiše, marveč tudi v strah in trej>et otrok: začetek rednega tečaja uživanja žvepla in melius. Pri sosedih so morda pitali otroke s sarsa parilo. Sploh se je domnevalo, da tudi človeško telo potrebuje spomladansko seišče-nje; ml panitiveka se je tako ravnalo. In še danes obstoja ta praksa tupatam. Vredna pa jo, da jo odpravimo, kakor smo odpravili vero v copernice, vraže in čarovništva. Iz stališča zdravja je spomlad dostikrat prav kritična sezona. Vreme je nestanovito. Solnce in gorkota enega dne, oblaki in led drugega dne. Zdrava pamet, kar se tiče oblačil, jo prevažna. V splošnem mora oblačilo biti vedno primerno k vremenu. Navadno je modro in pametno, ako nosimo vrhnjo suknjo tekom dneva, ko dan že začerija s solncem in gorkoto. Vprašanje prehrane jo važno. Gospodinja^ naj kupuje splo-mladno zelenjavo, čim je na razpolago. Po dolgi mrzli zimi je prav mogoče, da telo ni dobilo zadostno količino teh pre-važnili predmetov prehrano. Treba rabiti priliko solnčnih dni, da dobijo otroci svoj delež prepotrebnih ultra-violetnili žarkov sohtčne svetlobe, tako da se njihove kosti in zobje morejo pravilno razviti. Skratka: treba je svežega zraka, solnčne svetlobe, dobro hrane in pravilnega oblačila, no pa žvopla in melas in niti sarsa parile. Ste namenjeni v Evropo ? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno« ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. ShMHMic Publishing Company 216 Wftft 18th Street Hew York, H. T. 'i !' V poročilih o vojni v A'be.si-niji čitamo večkrat o bitkah, ki se jih udeležujejo poleg redne evropske in kolonija I no vojske tudi divizije črnih srajc. Te rote igrajo v Italiji posebno vlogo, njihov namen je izpopolniti na oni strani redno vojsko, na drugi strani pa skrbeti za notranji mir. Divizije črnih sra'jc pomagajo fašizmu vzdrževati narodni prestiž doma in v tujini. Fašistična milica je šla skozi daljšo razvojno fazo, prodno j«1 bila pretvorjena v divizije. Leta 1935 so bile organizirane kohorte milice, ki so bile j 1. 1930 pretvorjono v bataljone, po dva na vsako divizijo. Leta 1934 so bili med manevri ti bataljoni združeni v skupine ki so jih dodelili motoriziranimi divizijam. Tako je prišlo do razvoja teh divizij lahke pehote, ki je bila izraz fašistične ideje v armadi. Lani 1. fobr. so bili fašistični bataljoni združeni v šest divizij črnih srajc iu te so dobile iineuti po zgodovinskih dnevih. Divizija 23. marca San Sepul-christe, dan ustanovitve prve fašistične bojne edinice 1. 1919 v Milanu. Divizija 28. okt. — pohod 11a Kim in zmaga fašizma. Divizija 28. aprila — svečanost fašistov v proslavo večnega Kima in praznik dela. Divizija 3. januarja — zgodovinska Mussolini jeva izjava 1. 1925 o popolni odgovornosti fašizma za revolucijo. Divizija 1. febr. — ustanovitev fašistične milice 1. 1935. Trije legi'joni po dva bataljona, mitraljeska četa in topniška baterija s topovi f>r> 111111, poseben bataljon mešani bataljon, mitraljeski bataljon, oddelek gorskega topništva, tehnična četa s pripadajočimi pomožnimi oddelki. Izpopolmijejo se te divizij*' prostovoljno iz fašistične milice razen gorskega topništva in tehničnih čet. Milieijomir, ki je podpisal roverz na deset let vojaške službe in pripada bataljonom črnih sra'jc, je dobro voljec za vso naloge in uvrste ga v peliotne bataljone. Za vojno v Abesiniji so bili izbrani posebni dobrovoljci letnikov 1880 do 1910. Dolgo časa je imela beseda "kozak" v sovjetski Rusiji proti revolucionaren prizvok. To je bila še posledica državljanskih vojn, v katerih so se do irski in kubanski kozaki postavili na stran proti bol jševiš-kih generalov. V zadnjem času pa se je to spremenilo. Nastalo je gibanje, da se kozaštvo obnovi, seveda za sedaj še pod imenom " konjenice Vorošilo-va." Doiiskim koza kom so dovolili nositi stare uniforme, hlače z rdečimi lampasi, furaško (kozaško čepico) z rdečim robom in starinsko sabljo. Stari kozaki učijo mladino, kako je ravnati s kozaškim orožjem, sulico in sabljo, ter kozaške jahalne umetnosti. Se v letošnji pomladi se bodo vršili ob Donu in Kuhanji veliki kozaški 7>ohodi. Kozaški oddelki bodo jezdili iz svojih ozemelj v druga in inaiiifostirnli za obnovo kozaštva. V Rostovu, središču donskih kozakov, so so te dni sestali s kubanskimi kozaki. Tega sestanka v velikem slogu se je udeležil tudi slavni konjeniški maršal Budjeni, ki jo poudarjal posebno vojaški pomen novega kozaštva. Obnovo te institucijo je označil za velik politični dogodek. SMBi! NEGUŠEVEGA ZETA. Kakor poročajo iz vladnih krogov v Addis Aha ha, je pri nekem italijanskem letalskem napadu na severni fronti padel Bidvuded Makoncn, poveljnik nekega voT-jeo-a uhosinskega oddelka. Smatrali -»> ga za ene-ir:» najr-posobnoj^ih abesinskih častnikov z evropsko izobrazbo. Poročen je bil s hčerjo cesarja Haile Selassieja. ŠTORKLJA V LETALU. Xa fivedskem s<> je prvi.' rodil nov zcimljan v letalu. Ma-ter bi bili morali s podežel>i propeljati v porodnišnico v Štooklioliiui, d vaj s« »t minut po startu pa j«' rodila f »t roka in sieer hčerko. Mater je spremljala babica, tako da se je porod izvršil v najlepšem redu. LEPA PRILIKA ZA S LOV K X S K J A ROJAKA! Prodajalna zidana iz opeke se proda ob glavni ulici. Trgovina z mešanim blagom in mesnica; obleke za ženske in perilo za moško. Bara za mehke pijače in lahko se napravi Beer (tardea. Zraven je hiša osem sob. Front je na ulico. Prostor je pripraven za mali restav rant ali za beer garden. Vse >e proda s. pohištvom vred. Več pojasnila vam da lastnik — MARTIN BAJUK SOI MAIN ST., AVALSENBURG, COLO. NOVI AMERIŠKI RUSlLEC Zumših Nedavno so spnstili pri Mare Island, CaL, v morje najnovejši ameriški rušilec "Smith". Ved slienili rušilcev je v gradnji. Na velikonočno soboto je povzročila v slovenskem New Yorku precejšnje razburjenje beseda ''baba". Neki gospod, ki služi med Slovenci svoj kruh, pa slovenščine ni zmožen, je nehote in nevede razžalil naš nežni spol, ko je na javnem prostoru tarnal, da bi morale "babe** prihajati v večjem številu kot pa prihajajo. Očitek jih ni prizadel, psovke pa ne morejo preboleti. Pravijo, da so go-po i 11 gospodične ali kvečjemu žene in dekleta, ne pa babe. Pred leti sem slišal v gornjem delu države New York reči fannerja sosedu, s katerim stilista prav posebno prijazno gledala: — Kaj boš tajil, vse mi je znano. Saj je vendar tvoja baba moji ženi povedala. Taka pikrost kot je bila v teh besedah, je redka med našimi ljudmi. izraz "baba" je namreč v slovenščini žaljiv. Reči ženski "balba", je približno tako kot če pravi kdo duhovniku "far". ★ Prijatelj (iregorin me je povabil na veselico in pojedino "Združenih Slovencev", ki Ik), kot ste čitali včeraj v ogliLsu, v soboto zvečer ob reki Mohawk v dvorani 11 a Seeley St. Beseda "krvavica" me je spravila iz ravnotežju, in bi se skoro podal na d ves to petdeset milj dolgo pot. Toda od sobote do ponedeljka je premalo časa. Komaj bi prišel gori, bi se moral že za odhod pripravljati, iu bi mi 110 bilo mogoče storiti zadostne škode vsakovrstnim dobrotam, ki jih bodo nudili udeležencem "Združeni Slovenci". Kdor je pa količkaj bližje, naj pride, in ne bo se kosal. Jaz poznani tiste dobre in vesele ljudi in vem, kako je prijetno med njimi. ★ V starem kraju se vrši velika besedna pravda, če naj se piše "solnce** ali "sonce**. Književniki, kritiki, pesniki in pisatelji so razdeljeni v dva tabora. Prvi so za "sonce**, drugi pa za "solnce*'. Navzlic - navideznemu napredku je v naši domovini še toliko teme, da se ne morejo še tatko kmalu nadati ne "soncu" 111 ne "solnca". Neprestano hrepene po svetlobi, pa so si v laseh, kako se vir svetlobe iu življeuja pravilno zapiše. * Življenje po boarding housili je težavno. Gospodinje so precej odločne, boardarji pa morajo biti precej potrpežljivi. Pet jih je strahoma opazovalo, kako je gospodinja reza la mršavo kokoš. In ko jo je razrezala, jih je vprašala, kateri kos bi radi. Vsak bi rad imel bedro. — Kaj mislite, da je kokoš stonoga? — se je zadrla in zmetala koš*čke po krožnikih. Vsi so molčali, le eden se je oglasil: — "No, stonoga ni. Skoro bi pa rekel, da je žirafa, sodeč po vratu, ki ste mi ga dali. . . Mož se je hotel ločiti od svoje žene. Za vzrok je navedel, da ima žena v stanovanju dvanajst mačk. — No, kaj pa je to, — ga je skušal sodnik potolažiti. — Pusti ji veselje, če ima rada živalu Ali lahko navedeš še kakšen drug vzrok? — Da, — je odvrnil mož. — Ona ima pri sebi dvanajst mačk, jaz imam pa pasje življenje pri nji. GLAS NARODA New York, Wednesday, April 15, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJJBji =cggg5«Mgegi---! ----s.- mKsm i1 ■■ FREDERIC BOUTET: Majhen, okrogel, na la« po en staremu favnu, oblečenemu po nerodnosti v moderne obleko, je krenil Armand Cvin bus z doma na boulevard St Miohel; namenjen je bil k za j trku v svojo običajno krčmieo. Imel je odpet svršnic, klobuk potisnjen na čelo, kratka ciur;i ra mil je molela iz go«ee rdeče, že nekoliko osivele brade. Študenti, ki so ga sreča val i so ga poznali in nekateri so g;> pozdravljali. To je Armand Cynibus, pesnik, so šepetali svojim tovarišem, ki ga še niso poznali. Cyinbus se je dobrodušne smehljal. Bil je preprost in brez napuha navzlic vsemu slovesu in občudovanju, ki se ga vzbujala njegova dela. To da to mladostno oličudoviinje jfc imel rad enako, kakor je imel r:ul Quartier Latin ta visokošolski okraj, kjer je živel skromno, svobodno v hotelski sobi, polni knjig. Tmel je nekaj premoženja in tako je bil večino neodvisen. V svoji skromnosti se niti zmenil ni za ofi-cijelne poča>titve in družjibne uspehe, ki s<> milmogrede reja tvorijo glavno nevarnost za zdravje, ko je povo-denj odlegla. Legar je najnevarnejša bolezen. Provzročuje jo klica, ki se zove tifoidni ba-cilus. Razširja se zlasti potom jedi in vode, okužene s to klico. Nekateri, ki so ozdraveli, utegnejo nositi klice v svojom telesu še za dolgo časa. Ti nositelji klic tvorijo stalno nevarnost, kar njihovi odpadki vsebujejo klice. Da se prepreči nevarnost okužertja, treba prekuhati vsako vodo in tekočino, ki bi o-utegnela biti okužena. Povrh tega imamo vakcino, ki se daje vcepiti in prepreči obolenje. Legar je bil nekdaj bolj nevaren za časa vojne kot sovražnik. V zadnji svetovni vojni je bila vsa ameriška vdjsfca cepljena in radi tega ni bilo dosti slučajev logarja. — Te besede so se razširile kakor ogenj po vseli vseličnih prostorih. Vse je hitelo skupaj, da more uživati ta prizor. In kako je plesal! Lah-ko, elegantno, polu žara — a ona — nepopisno lepo! V njej pa se je vršilo nekaj čudovitega: bolj in bolj je izgubljala pri plesu svojo samozavest, uekak fluid je prehajal iz njega vanjo. Čutila je na svojem srcu utripanje njegovega srca. Njegova roka jo je držala krepko, ker se je zavedal, da je njegova, njegove ustne so šepetale sladke besede. Ta ples ga je napravil njenim gospodarjem. Drhte se je porajala v njej slutnja o oblasti moža nad ljubečo ženo. Vedela in čutila je, da bo j>oznala odslej samo eno, čutila samo eno — njega. Ko je bil ples končan, je sklonila popolnoma proti svojemu običaju glavo, okrog ust pa je legla sladka poteza zmedenosti. Knez jo je o-pazil, čutil je, da se jej trese roka — vedel je, kaj se godi v njej. 44Vera — sladka, ljubljena Vera!" Pogledal ga je s pogledom, polnim ponižne in udane ljubezni. In zo]>et jo je vodil po ovinkih skozi dvorano, in še enkrat sta se videla sama v višnjevem salonu. "Sedi na tale stol, moja sladka, ljuba nevesta! Ohladiti se ni(*raš, preden o-taviš grad." Skrila je svoj obraz na njegovi rami. "Tako sem razgreta in žejna — kapljo šampanjca, če bi smela prositi." "Takoj, srce moje." Dernhol* je dobil naročilo, naj izvede ta u-kaz. Vera je vzela polno brušeno čašo in jo izpraznila. Knez jo je izuova nalil ter nesel k svojim ustom: "Na tvoje zdravje in na najino srečo!" Potoni je vrgel čašo ob tla. "Nobona usta naj se je več ne dotaknejo!" "Egon — strašna misel se poraja v meni — kaj če te veliki knez ne odveze tvojih prevzetih dolžnosti?" "Bodi brez skrbi, ne more me siliti in me tudi ne bo hotel. V najhujšem slučaju poprosim prineezo za posredovanje; tudi ona si raje izbere moža po svoji volji." "Kdo ti pravi, da te ne ljubi? Ti -i velike ljubezni vreden. O, hiti, hiti da ustanoviš naji- no srečo i r.nt" (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA « Kdo bi ne Kotel spoznati 41 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I 1 IZ BAGiiADA V STAMBUL 4 knjige, s Bilkami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Črnina; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Narr Cena ___________________LM KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina : Jezero smrti: Moj roman ob Nila; Kako sem v Mekko romal; Pri šamarih; Med Jeridi Cena___________L59 PO DIVJEM HTTRDISTANU 4 knjige, 694 strani, s slikami yseblna: Amadlja; Beg ls Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Om ----------------1.59 "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stana $7. — V Italijo lista PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brsta AladSija; Koča ▼ soteski; Mirldlt; npvpjsA QO Cena ________________1.59 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1794 strani Vsebina: Izseljenci; Tnma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 18th Street Izdajalec; Na lovu; Spet tw> divjem zapadn; Rešeni milijoni; Dediči Cena ___________3.59 V GORAH BALKANA r 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroaa z zaprekami: V golob* Djaku; Mobamedanski svetnik Cena _______________1.59 WINLTOV 12 knjig, s slikami. 17fp strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadn; Za ftlvljenje; NBo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči ln Apači; Na nevarnih potili; Winnetovov roman; Sans .Ear; Pri Komančih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka JU* Ž C T I 4 knjige, * slikami. 597 Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Bih, In njegova poslednja pot "Glas Naroda" New York, R Y. —■« .. ■ - • v J ' - (--- ^ New York, Wednesday, April 1 5, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ.83L. Kje je Eva? 35 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. PROCES ZAVOLJO ROMANA Sedi kot uničen in strmi za njo. Vidi skozi vrata, da jo je gospod dvignil v avtomobil, nato sam vstopi in kako se mu ljubeznivo nasloni na prsi. Ludvik stisne zobe in skoči na noge. Najrajši bi bil zopet takoj odpotoval, toda vlak pelje šele zvečer. Stopi k vratarju in ga vpraša, kdo je oni goepod, ki je ravnokar z damo šel iz hotela. "Mr. Henrik Joachim se piše, prišel je iz Argentine in je baje slaven jgralec na gosli," mu pojasni mož. Ludvik se mu zahvali. Vprašati je hotel še po dami, toda tega vprašauja ni mogel spraviti skozi ustnice. Vratar mu bo gotovo samo rekel, da je ona ljubimka tega gospoda in tega ni hotel slišati. Tako je tudi tukaj ostalo ne-odgovorjeno vprašanje, ki bi moglo pojasnili zelo zamotano zadevo življenja. Prav gotovo bi vratar odgovoril na njegovo vprašanje, da je mlada dama hči onega gospoda. In Veliko reklamo je doživela angleška pisateljica Beatrice Seymour jeva za svoj zadnji roman "Interlude for Sally". Njo in njenega založmika je namreč tožila cela armada oseb, bi so zatrjevale, da jih je pisateljica porabila kot modele za svojo knjigo. Cele družine so se čutile po kakšni podrobnosti v romanu zadete. Falan ga zastopnikov tožečih strank je zahtevala predvsem, da se zaplenijo in uničijo eksemplar-ji, ki še niso prodani, vrhu tega pa še visoke odškodnine Zastopniki obto-ženke so ugovarjali. Razdelili so si toži-telje v različne skupine. V prvi b'kupini so bili takšni, ki bi jih ZANIMIVE ŠTEVILKE Kakšnih 95 odel v dvorani, šla z očetom na svtlje stanovanje. Globoko ginjen gleda Henrik Mantel neprijazno sobo, v kateri je bilo saino zaradi čistosti r^koliko prijazno. Eva naglo pobere stvari, ki jih j€ hotela vzeti s seboj, ostalo pa prepusti gospodinji, ki strmi v Efvo, ko jo vidi pred seboj popolnoma izpremenjeno. Eva ji naglo vse pojasni in oče plača stanovanje do konca prihodnjega četrtletja. Oče in hči se zopet vrneta v hotel, kjer z Mr. Brownout v Mantelovi sobi pijeta čalj. V veliko presenečenje se resni Mr. Brown pokaže kot zelo prijeten družabnik. Zelo živahno se razgovarja s svojim gospodarjem in Eva ga z velikim zanimanjem posluša. Pa tudi Eva govori z velikim razumom v veliko veselje svojega očeta. Nato se posvetujejo o tem, kaj bi bilo treba storiti v prihodnjih dneh. Curih se je Mantelu zdel zanimiv samo toliko časa, dokler je iskal svojo hčer. Sedali ga v nie^u ni več zadrževalo in zato vpraša Evo, kam želi iti. Eva ga začudeno pogleda. •'Kako misliš to, oče?" "Mislim, d^ imaš kake želje, da bi rada kam šla. Prav rad bi si ogledale razne kraje Evrope in ti mi moraš staviti predloge." Eva si pogladi lase. "Toda oče, to moraš vendar ti določiti. Meni je vseeno, kje sem, samo da sem pri tebi." Mantel prime njeno roko. "Ali res? Ali si rada pri meni?" Eva naglo poljubi njegovo roko. "Tako me ne smeš vprašati. Ta'ko velika sreča je za tnene, da imam očeta, da nisem več sama in zapuščena na svc tu, da se Bogu ne morectm dovolj zahvaliti za to. Da pa je moj oče mož, h kateremu morem gledati z ljubezuijo in občudovanjem, je tako krasno, tla Tie morem povedati z besedami. In me še vprašaš, ako sem rada pri tebi. Nikjer na avetu nisem rajši kot pri tebi." Ko to govorita, sta bila zopet sama, kajti Mr. Brown je po čaju z različnimi naročili svojega gospodarja odšel. Oče ostro pogleda hčer, kajti mislil je na to, s kako gor-kimi besedami je govorila o Ludviku Oldenu. Sicer mu je tudi povedala, da je bil zaročen, toda v teh besedah je zvenela pridržana bolečina. "Torej, nobenega človeka ni, pri katerem bi bila rajši kot pri svojem očetu, Eva? Na to vprašailje mi moraš popolnoma določno odgovoriti." Svetla rdečica se razlije čez Evin obi^z, toda ne umakne svojega pogleda vanj. "Ne, oče, takega človeika ni!" pravi tiho. Hotel pa je, da med njegovim %trokom in njim ne bi bilo nikakih tajnosti in zato jo resno vpraša: - "Meni pa se zdi, da nisi popolnoma brezbrižna glede 'doktorja Oidena, Eva. Nočem posegati v tvojo skrivnost, toda čutiti moraš, da moreš z menoj govoriti popolnoma odkrito. Premostiti morava dolg, predolg čas, ko sva si bila telesno in duševno daleč narazen. Ker pa sva se slednjič našla, mora biti vsaka nejasnost takoj odstranjena, da se morava razumeti. Samo zato te vprašam o tem, ne da bi hotel siliti v tvoje skrivnosti." Rdečica na njenem obrazu se je umaknila globofki ble-Prijme njegovo roko in položi na njo svoje lice. romanu po prostoru in fabuli res nekaj prizadeti, strankam iz druge skupine pa so odrekali tudi najmanjšo podobnost z osebcilmi v romanu. Zastopali Henrik'so stališče, da so osebe in dejanja v knjigi prosto izmišlje-ma in je samo slučaj, če so nekatere osebe iz družbe in družine, da si jih je pisateljica privoščila. Vendar sta avtorica in založnica pripravljeni, da poskrbita za primemo zadoščenje tožiteljem, ki so imeli zavoljo romana r*»s kakšno neprijetnosti. Sedavj pa je nastalo vprašanje, kaj je treba smatrati za neprijetnost in škodo pa kako -iiaj se ta poravna ? Ali mora biti škoda tako rekoč pozitivna in prijemljiva, kakor ločitev zakona, razdedinjcnje, družabni bojkot? Ali pa zadostujejo imponderabilije kakor norčevanje, klepetanje, govorice, namigovanja? Kako daleč gre umetniška svoboda avtorja? Kje se pričenja nedopustno poseganje v zasebni krog drugih oseb? Zaman so bile vse diskusije o tem pred metu, prizadeti niso prišli do zaključka. Sodniki so končno dosegli, da so se stranke med seboj pobotale. Pisateljica je morala izjaviti, da ni imela za model oseb, ki so jo tožile, te osebe so se odrekle odškodni nam, roman pa se je med tem razprodal. JUGOSLAVIJE DNI DO IiliZI VLAK Oil BREMEN IN E K KOPA V BREMER-IIA V EN ZA J AM Čl lOOBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi pamiki: C O L P M B D S H ANSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NEW YORK I zborne železniške zveze od Cherbourg^ Bremena ali Hamburga. 2a poja»n la vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOTD 57 BROADWAY, NEW YORK tajski medved V Indiji uporabljajo danes 17 različnih vrst koledarja, k ■so si za cele dneve narazen Razlikujejo se pa tudi po letnicah. Dočim štejejo nekateri 1 19.°,f>. datirajo druiri svo»ja pis ma že z letnico 1937. V Koreji so prijeli tolpo že-parjev, ki je štela llf> članov. Delovala ie tudi v "Mandžuriji. 17-le.tni dijak v Altonn v Illinois, meri že 2 m in pol v višino in rase neprestan^. V Veliki Britaniji pokadijo letno nič manj nego 65 milijard cigaret. To pomeni, da pokadi četverica odraslih Britov vsak dan 30 cigaret. V Aldertonu na Angleškem je družina, ki izdeluje že let šahovske figure. Vsako leto jih izdela za okroglo 1000 iger. Za časa cesarja Kublaj-kana so imeli Mongoli tako velike voze, da jih je moralo vleči po 22 volov. Razdalja med kolesi teh ogromnih vozil, ki so imela podobo želv, je znašala 7 m. Pred tisoč leti so zakopali na otoku Skve sod masla. Ko so ga te dni odkrili, je bila njegova vsebina še sveža. Najmanjša ženska na svetu je Margaret Ann Robinsonova iz Lom? Beacha v Kaliforniji-Meri v višino le 44 cm. šteje 18 let in telita 19 funtov. Lansko leto je roimalo v Me-ko 33,898 vernikov, predlansko leto pa le 22.717. NAMESTNIK Nadaljevanje s 3. stra*%. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje lepoalovia. naroČite se na 41 glas naroda", največji slo venski dnevnik v r/DR državah VA2NO ZA NAROČNIKE poleg naslova je razvidno do '-daj imate plačano naročnino. Prva Številka i »omeni tnesee, druga dan in tretja i« leto. Da nam prihranite neitotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno i>oravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali jm kateremu izmed zast(»pikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. izlive svoje radosti in ponosa da je pristala uji na 1'jubo na nadlegovanje s posetom. Li-maizu sploh ni bilo treba govoriti o svoji starosti. Govorila je kar nepretrgoma sama, Skromno, dobrodušno in ponižno o sebi, kakor da ga pozna že od nekdaj. Bila je že štiri leta vdova, živela je na kmetih brez družbe, pri stari sorodnici. Toda upala je, »la se bo kmalu preselila v Pariz. Podedovala je lepo premoženje Govorila je o tem, kako osam ljeno se čuti tam na kmetih in kako dlgčas ji j*'. — Kako dražeč t na je, — je pmrslil Limaize. — Naivna in dkritosrčna je kakor otrok in kako lepa je! Potem je začela govoriti o njegovih delih — o Cymbuso- vih delih. Govorila je o njih z navdušenjem, z razumevanjem, z globokim občudovanjem. Tri naenkrat ta čas, ko je govorila in ko se je zdela njemu vedno očarljivejsa, se je prikradel čuden občutek grenkobe v dušo pe>nika Adalberta Limaiza. ki mu je to oboževanja vredno bitje — in bi! je pripravljen oboževati ga sam takoj — s takim ognjem hvalilo delo pesnika Armanda Cymbusa. Kar jo je prekinil. — Pojete mi slavo, — je de-• jal. brez navdušenja, — toda dovolite, da vam povem, da včasih sam o sebi dvomim . . . Res sem dosegel nekaj slave, toda zdaj ne čutim več v sebi nove tvorne sile. Zdaj sf> tu mladi pesniki, ki so njih dela v modernem duhu krasna in odlična. Enega izmed njih vam aliko imenujem. To je pesnik Adalbert Limaize. Madame, dovolite, da vam prečitam nekatere izme»l njegovih pesmi, ki jih je prav kar izdal. Pra-\*i, »la j«' m«»j učenee, to»la to ni res. (.hi je samo učenec samega sebe. — Mojster, kako širokogrud-ui ste. da tako govorite o lju-Jen, ko ste vendar sam tudi še mlad — je dejala gospa An-draelova. Bolj bi mi ustregli, .V l»i govorili z inenoj <> svojih delili. Toda priznati moram, da mi bo v nepričakovano veselje poslušati stihe Adalberta Limaize. Poslušani. — Da, poslušala me ho in občudovala, potem ji pa odkrijem to prevaro; božanska je in lju bim jo, — si j«.' mislil Limaize. Prečital je svoje htstne stihe ]>očasi, z vso »luŠ»». umetniško, z vsem občudovanjem, ki ga je imel za samega sebe. Ko je nehal citati, je Marie Anna Andrealova nekaj časa molčala, kakor da j<* v zadregi. — Mojster, — je dejala slednjič plaho, — oprostite meni. poslušalki. ki morda ne zna presojati in ki samo čuti. Zdi s»» mi, da so ti stihi neslani in hladni, polni prisiljenosti in vsakdarijosti. Najmanj pa razumem — oprostite mi — kaj more tako odlieen pesnik kakor st»* vi. občudovati na njih. A»lalbertu Limaizu j«* kar sapo zaprlo. Drhteč »nI jeze in ogorčenja je moral napeti vse sile, da je ostal miren in vljuden, ko je vstal in se poslovil — No? Kako paj naša oboževalka? — ga je vprašal Ar-mand Cymlnis. ko sta se čez nekaj dni srečala v krčmi. — To je bila lepa pohitnija, mojster, — je odgovori Limaize — stara je in grda, literature pa sploh ne razume. Na parnUiih. ki so debel« tiskani, se vrše v domovino ixieii pod vodstvi« izkušenega spremljevalca. 18. aprila: l^jfayette v Havr« aj rila : lierengaria v Cherbourg rs. aprila : Bremen v Kremen lie de France v Havre 23. aprila: Conte »li Savoia v Genoa 2. maja: Cbiimplain v I»»«re Knr»>pa v Breme«i Vulrania v Trst 6. maja: Washington 8. maja: B«-rencaria t Ilavre Cberbonr« 0. maja: Hr»-in»'n v Bremen Paris v flarre Rex t Genoa 12. maja: «1 rmundie v Havro 19. maja: Kuropa v Bremen 20. maja : Manhattan 21. maja: Aqultaula t Ilavre T Cherbourg 23. maja : Cbamplain v Hi'« Conte di Savola v Genoa 'JO. maja: Normamlle v Havre iS. maja: BERKNGAKIA v 29. maja: Ev* v Genoa Bremet. v Bremen Cherbourg (Dalj* prihodnjič.) CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin COLORADO: Pueblo, Peter Culi*?, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianai>olis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago. J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero. 4. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) JoUet, Alary Bambicb La Salle, J. SpeUch M a scout ah. .Frank August In North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivee Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chlsholm. Frank Gouže Ely, Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resnik, John Slapnik OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John KumSe Younjrstown. Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brexovee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export Louis Supančič Farrel, Jerry Ok»»rn Forest City, Math Kamin In Frank Biodnikar Greensburg, Frank Novak Barberton. Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tau£elj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Steel t on. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton. Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Taucfaar Diamondville. Joe RoUch Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi ptecej nabožnih knjig, predvsem Molitven ik:e Vsak nttifslk izda potrdilo za »vote, katero Je prejeL 7astopnikf toplo UPRAVA "GLAS NARODA* v krasni vezi, importiranih iz starega kraja Slovenski molitveniki: SVETx\ URA v platno vez..............-90 v Ono usnje vez..........1-50 ▼ najfinejše usnje vez .... 1.80 v najfinejSe usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez...............90 v fino usnje vez..........1.50 v najfinejSe usnje ves____1.80 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez.......60 ▼ usnje vez ...............80 v fino usnje \ez..........1.— v najfinejše usnje vez ....1J50 v najfinejSe usnje trda vez 1.50 v bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............L— v najfinejSe usnje rez. ....1.50 v najfinejSe nssje trda vez. L60 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vez. ....L— Slava Bogu, a mir ljudem fina vez. ................1-50 najfinejša vez.............1.80 Zvonfee nebeški, v platno......-80 fina vez. ................. 1.— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano ........-30 v belo kost 7ezano.........35 Key of Heaven fino vezano .............. .33 v usnje vezano.............70 v najfinejSe usnje vezano 1JS0 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven' v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..150 V fino usnje vezano.......1J>0 Catholic Pocket Manual: ▼ fino usnje vezano......1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ......1.40 99 3. junija: Washington v Havre KNJIGARNA "GLAS NARODA 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen G. junija: Paris v Havre Satbrnia ▼ TrU 11. junija: lie de France v Haire Aapiitanla v Cberbour« 13. junija: Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa ie. junija: Normandle v Havre 17. junija: BERENGARIA v Cherbourg Manhattan v Ha*ro JO. junija: Europa v Bremen VuU-ania v Vrat Cliamplain v Havre J4. junija: Queen Mary v Cherbourg J7. junija: Ijifayette v Havre Rex v Genoa Aqultania v Cberbour« M. junija: Normandle v Havr* L julija: Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Chernourg 3. julija:- lie de France v Eavr^ Conte dl Savoia < Genoa 8. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg LL julija: Saturnia v Trst Cbamplain v Ham 14. julija: Normandle v Havre .5. julija: Manhattan v Havre .6. julija: Aqultania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa S3. Julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trst 2». julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Ha vrt ____________ ___________ ______ _,_:_ _ _ _ "__ _>_ __