SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAI». CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 17 DE MAiZO (MARCA) DE 1939.
Núm. (Štev.) 112
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; ¿a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Bodočnost slovanstva
Medtem ko je Praga vkljub težki preizkušnji, ki jo je zadela, ko so jo ¡ zapustile vse njene zaveznice .ostala zvesta parlamentarizmu in demokratičnim načelom, je peščica, ljudi, ki pripadajo Hlinkovi gardi, izrabila polom Češkoslovaške države v separatistične in fašistične s vrhe ter se je s pomočjo Nemčije popolnoma ločila od Češke. Na slovaškem je sedaj kle-rofašistična diktatura pod pokroviteljstvom Nemčije. Najizrazitejša demokratična država v srednji Evropi je postala nemška "marka".
Kdo je vsemu temu kriv?
V prvi vrsti slovanska nesloga. Slovani smo idejno tako zelo razcepljeni, da nimamo niti v notranjosti lastnih držav potrebne sloge in discipline, brez katerih je ne samo uspe šen razvoj, marveč tudi obstoj držav nemogoč. In kaj naj šele rečemo o splošni slovanski slogi, o "slovanski vzajemnosti"!
Rusija, "mati slovanskih narc dov", hodi svojo lastno pot, ki je nova in po kateri še ni nihče hodil. Voditelji vseh ostalih slovanskih narodov so mnenja, da je ta pot nevarna, da vodi v pogubo. Takega mnenja so tudi mogočne fašistične države in katoliška cerkev, ki se združenega slovanstva, ki poseduje obsežne dežele in veliko neizčrpnega prirod-nega bogastva, bojijo. Boljševiška Rusija se je zaradi svojega mterna-cionalizma dezinteresirala za slovan-stvo ki jo nič več ne briga nego katerikoli drugi narod sveta. "Mater slovanskih narodov" je internado ualizirajoči boljševizem uspaval, a priSel bo dan, ko se bo prebudila. /Profesor v Rigi, Walter Scubart, jé'napisal zanimivo knjigo "Vzhod in zahod". V njej razpravlja o evropski kulturi, znanju, moči in nasilju. Vzhod mu je poosebljen v ruskem človeku, v Slovanu sploh, in slovanstvu napoveduje veliko bodočnost. Iz njegove knjige psnemamo:
Rusija, prihodnja Rusija, je osvežujoče vino, ki more obnoviti izčrpanost sodbbnega človeštva. Evropa je trpežna posoda, v kateri se vino shranjuje. Brez trdne posode, ki ga clrži, more vino izteči v zemljo, in brez vina, ki ga napolnjuje, ostane dragoceni vrč prazen, mrzel predmet razkošja brez porabe. Samo če se vino in vrč najdeta, se more človeštvo napojiti.
Ne Evropejec, temveč Rus ima vse eno, iz česar more človek izpolniti svoje večno poslanstvo. On je usmerjen k absolutnemu, občutljiv je za celotnost sveta, mesijansko dušo ima. Zato trdimo z vso odločnostjo: V glavnih vprašanjih življenja si mora izbrati Evropejec Rusa za Vzgled, ne obratno, če hoče Evropejec najti pot k večnim ciljem, mora prevze ti rusko-vzhodno vrednotenje sveta. V tem smislu je zahteval Dostejev-ski, da mora biti vsak zemljan najprej Rus.
Anglež hoče svet kot tovarno, Francoz kot salon, Nemec kot kasarno, Rus kot svetišče. Anglež hoče plen, Francoz slavo, Nemec moč, Rus žrtev. Anglež hoČ3 od človeka zaslužiti, Francoz mu hoče ugajati, Nemec poveljevati, le Rus noče ničesar. On noče izrabljati svojega bližnjega kot sredstvo sebj v korist. To je središče ruskega bratstva, ki je e-v angeli j bodočnosti. Ta bratska misel je velika etična protisila proti latinskim idejam o človeku in državi Rile. Ruski človek kot nosilec novega ^olidarizma je edini, ki more lešiti Človeštvo individualizma nadčloveka Jn kolektivizma masovnega človeka, to je fašistične ali proletarske diktature.
Naš čas se pogosto upravičeno pri-
Češkoslovaška republika razkosana
SLOVAKI IN PODKARPATSKI UKRAJINCI PROGLASILI SVOJO SAMOSTOJNOST, A V" NJIHOVO ZEMLJO VDIRAJO ČETE SOSEDNIH DRŽAV — NEMŠKA VOJSKA ZASEDLA ČEŠKO IN MORAVSKO — HITLER V PRAGI — JUGOSLAVIJA MOČNO OJAČILA SVOJE ČETE NA SEVERNI MEJI
Noy strašen udarec je zadel brat- ! so izvedeli, da namerava slovaški ski češki narod, ki si je bil komaj ne- \ parlament, proglasiti popolno odce-
koliko opomogel od bridke preizku čv;nje, ki so jo zanj predstavljali zaključki monakovske konferenci . V dogodkih, ki so se v zadnjih dneh odigravali z vprav filmsko naglico pred očmi osupljenega sveta, je vto-ltila samostojna Češkoslovaška republika, po dvajset letih neodvisnega življenja.
Znano je, da sožitje Čehov in Slovakov v Masarykovi republiki ni bilo brez težav. Čehi, ki so bili največ doprinesli za ustanovitev skupne narodne države s Slovaki in ki so brez dvoma tudi politično in gospodarske zrelejši, so brž po osvoboditvi vzeli vajeti državnega voza v svoje roke, i acli česar so se Slovaki čutili zapo-: tavljene. Iz tega je izvirala nezadovoljnost, Ivi je premnogokrat prišla do izraza in ki je Slovaki niti tedaj ii-1* mogli zamolčati. ko se je pred Monakovim skupna narodna država nahajala v največji nevarnosti. Po mpnakovski konferenci, ki je Čehe j oslabila, so si Slovaki brž priborili ■ avtonomijo in samostojen parlament Itejr svojo vlado je dobila tudi Pod-karpatska Rusija. Tisti, ki so tedaj j menili, da je to začetek konca, se Iriso varali. V vodilnih slovaških,kro-
pitev od Češke, in je radi tega praska vlada, v poslednjem poskusu, da ohrani državo, odstavila načelnika slovaške vlade, duhovnika Tisa, poslala na Slovaško češke čete ter proglasila obsedno stanje. Tiso je pobegnil v Nemčijo ter se odpeljal k Hitlerju v Berlin, prosit za nemško pomoč proti Čehom. Hitler je bil takoj pripravljen "napraviti red"; oez par ur je nemška vojska Ha že pripravljena, da vpade v Češko in fašistični tisk je z največjo brezobzirnostjo začel napadati češko vlado ter jo dolžiti, da zatira,-Slovake in Nemce. Čehi so skušali rešiti situacijo na ta način, da so odpoklicali svojo vojsko iz Slovaške, a tedaj se je sestal slovaški parlament in proglasil Slovaško za neodvisno deželo pod nekakim pokroviteljstvom "velikega í'üh-rerja Hitlerja". Skoro ob istem ča-
gi!j so se začeli uveljavljati tuji vpli-
Adolf Hitler, ki je prelomil dano obljubo v Monakovem — garantiranje češkoslovaške meje — je sedaj vpa-del v češkoslovaško
vi, izvirajoči iz sosednih držav, ki so računale, da bi se mogle okoristiti, če češkoslovaška republika popolnoma razpade.
Tako so stvari dozorevale. V Pragi
Silili
v»:
Knez namestnik Pavle, ki je odredil pojačanje jugoslovenske meje
su so madžarske čete vdrle v Pod-karpatsko Rusijo in iz Berlina je prišlo v Prago Hitlerjevo povabilo, naj predsednik Hacha pride v Berlin — na "razgovor". Kakšen je ta razgovor bil, si lahko predstavljamo po vsem onem, kar se je potem zgodilo. Hitler je dotedanjega predsednika Češkoslovaške postavil pred izbe-ro: Nemška vojska bo zasedla Češko in Moravsko; to se lahko zgodi n.i miren način, brez prelivanja krvi, ali pa s silo, kateri se Češka ne bo mogla upirati. Pod takšnimi pegoji seveda ni bilo kaj izbirati. V Berlinu .ie bil objavljen komunike, da je če-
1 očena. Vdrle so vanjo madžarske in poljske čete, proti katerim so se, Ukrajinci postavili v nekaterih krajih v bran, vendar pa tudi njim ne ho dana druga izbera nego ta, da se odločijo ali za Madžare ali za Nemce, katere so baje že poklicali na pomoč.
Ta nov naval nemštva proti Češkoslovaški. naval,, ki ga je omogočila domača nesloga, pomeni hud udarec za vse slovanstvo. Vsak kdor ima le količkaj slovanske zavesti v sebi, je moral sprejeti vest o podja) mljenju Čehov kakor nož v srce.
Vesti iz Beograda poročajo, da je jugoslovanska vlada dala brž ojači-t; ::evérno mejo radi dogodkov zadnjih dni. V Beogradu so bile velike rx omnstracije proti Nemčiji in Hitlerju in vsa jugoslovanska javnost je pod vtisom vesti o teh prežalost-rih dogodkih, ki so tako nepričakovano oropali bratski češki narod svobode, za katero se je toliko žrtvoval.
la von Gablenza; za civilnega upravitelja Češke je postavil Hcnieina, voditelja Sudetov, v Moravsko pa je poslal Josepha Biirkela.
Ker je prebivalstvo sovražno razpoloženo, je vojaški guverner ukazal, da se morajo ob 7. zvečer zapreti vsi javni lokali v Pragi, po 9. uri pa je vsakomu- prepovedano hoditi po ulicah. Tajna fašistična polic; ja, ki je prišla v deželo obenem 7 rajhovsko vojsko, .ie že začela gospodariti in je aretirala mnogo vplivnih Čehov.
Hitler .je objavil proglas na nemški narod, v katerem pravi, da Češkoslovaške več ni in da se bo deže-	___
la preuredila v skladu s svojo prete- ¡, . . »i ••	4 i* *1 J
Llostjo, t. j. s svojo tisočletno pri- ¡ OjeitlSKl Cilji V Al 1*1 Ki padnostjo germanskemu carstvu. To I
pomeni, da sta Češka in Moravska postali pokrajini nemškega rajha.
.Kakšna pa bo usoda Slovaške'' Nič gotošvega ni mogoče reči razen tega, da se kot samostojna država ne lv> mogla ohraniti. Zadnje vesti poročajo, da vdirajo vanjo nemške m madžarske čete. Sožitje s Čehi so Slovaki zamenjali po vsej priliki s tla-čanstvom pod Nemčijo ali Madžarsko.
Kar se tiče Podkarpatske Ukrajine, je tudi njena usoda že skoraj od-
merja s koncem nekdanjega Rima, Toda ne mislimo samo na skupnost senc, ker obstojajo tudi svetle skladnosti. Tudi takrat so si šle sile vzhoda in zahoda v usodnem zagonu nasproti. Grški in egiptovski nauki so prišli do Partov.in Kitajcev. Staro-indijska modrost je šla preko Nila I daj na zapad, kult Izide, Mitre in evan- Ivest gelij Nazarenca so dosegli rimsko glavno mesto, središče propadanja. To je bila doba protislovij, prepadov in prehodov, umiranja, izkaženosti, pa tudi doba mesijanskih obljub. Ena par urah je fula tudi Praga v njiho-
Angleški ministerski predsednik Chamberlain
IZJAVA CHAMBERLAINA
Chamberlain je dejal, da je Hitler ukazal priključiti k nemškemu narodu ljudstvo, ki ne spada k njegovi rasi, kar seveda ni v skladu nje govega govora, ki ga je pred kratkim i-mel. Nemčijo Nemcem itd. Sedaj ob {.•robu Češkoslovaške lahko Chamber-ain govori kar hoče in tudi milo se mu lahko stori, a Čehom to ne bo nič pomagalo. Prej je bilo čas govo
ški predsednik zaprosil Hitlerja, naj v Češko in Moravsko pošlje svojo 111 hesede tudl dejansko podpr^-
V$ke h'< kot .je svitovai Roosevelt. Sicer
oddajati ítri t(hi!
kega značaja je tudi dvajseto stolet : je. Nova dobave bliža s sodnim dnem in vstajenjen^V
Drugi r ažurne j o pomen slovanstva, le mi tega ne razumemo. Pustimo se vplivati od zapftdne skrahirane in preživele družbe, namesto da bi kre ¡tuli na lastno pot, ki je slovanstvu v bodočnosti začrtana. Slovani smo IhJapčevali tekom zgodovine drugim narodom. Po vojni je izgledalo, da :bomo vstali in šli svoji zarji naspro ¡ti. Čeh in Slovak sta znova padla v ¡suženjstvo. Ali bomo dopustili da bo ! morda še katera slovanskih držav sledila usodi Češkoslovaške? Kaj pa ¡bo potem z našimi narodnimi manj-! šinami? 5
/A
vojsko, da bo vzdževala red. Češke |u> K01 Je
radio-posta je so v sredo na vse zgo- M'a 1W1 pregovor: Danes meni, ju začele v presledkih da bo nemška vojska okupirala F. deželo, ter so priporočale, naj se 1 Nemcem nihče ne soperstavi. In tako so Nmci iz raznih strani obenem vkorakali v češkt> in Moravsko in pa
Angleški listi objavljajo dolga poročila o opazovanjih, ki so jih njihovi posebni dopisniki doživeli v alpskih krajih Nemčije, predvsem v Cc-loVcu na Koroškem. Tamka j so videli na vojašnicah nalepljen letak, na katerem je bil naslikan vojak v jekleni čeladi. Prst je držal k ustnicam. Zraven slike je bilo branje: 'Pst! Sovražnik je povsod!" Angleški časnikarji so na to šli poizvedovati in so prišli do zanimivih ugotovitev.
Ni se mogoče ubraniti vtisu, da pc alpskih deželah nabirajo vojake, ki háj bi" se"uporabljali v kolonijah. Znano je že, da je iz Nemčije odšlt, večje število častnikov in vojakov v Abesinijo, kjer naj se priuče kolonialnemu življenju in sodobnim razmeram po kolonijah. Dogovorno z 1-talijo so bili ti vojaki izbrani iz raznih vojnih edinic nemške armade tev dodani italijanskim bojnim edini-cam, ki so že v Abesiniji odnosno, ki bodo v kratkem v Abesinijo odšle. Nemški vojaki pripadajo večjidel posebej strokovno izobraženim tehničnim četam. Nabrani so bili v alp-(skih deželah, zbrani na Koroškem ■ter od tam spravljeni čez mejo v I-Italijo in dalje v Abesinijo. Iz Abe-¡sinije so poslali že pozdrave svojcem i domov, kar služi kot dokaz, da te vesti niso izmišljene.
Angleški časnikarji poročajo še o drugem važnem vojaškem ukrepu Nemčije. Zadnje mesece namreč je bilo vpoklicanih mnogo letnikov bivše Avstrije v redno vojaško službovanje. da se prilagodijo razmeram v lemški armadi. Med njimi jih je mnogo, ki imajo za seboj dragocene izkušnje iz časov svetovne vojne. Iz teh mož nameravajo zbrati večjo oboroženo silo, ki bi bila pripravlje-ta, da pride Italiji na pomoč, če 1»s med njo in Francijo v Tuniziji izbruhnila vojna! Zbirališče teh voj-
vin rokah.
Čehi so zrel narod, razumen in domoljuben. Lahko -i predstavljamo, kako je vsakemu češkemu sinu krvavelo srce, ko je videl, kako po dvaj- ¡ r.etih letih svobode prihaja spet v de- ! želo tujec, ki razorožuje češke voja- ! ke in se proglaša za gospodarja. Tu- ¡ ji poročevalci opisujejo, kako je ; prebivalstvo z neprikritim sovraštvom sprejelo nemško okupacijsko vojsko in kako je več tiso-" glav liro- j ječa množica na Waclavskem trgu v Pragi s solzami v očeh pela " Kje ¡ dom je moj?", češko himno, ko so ! med njo korakale nemške čete
Za vojaškega guvernerja Češke in Moravske je Hitler imenoval genera-
Maribor, ob katerem delu je Jugoslavija radi pravkaršnih dogodljajev
ojačila svojo mejo
M
©
K B
»xssB!CX«sx«<x«fi>»r .¡j
S
Argentinske vesti
4
1

V
5»

FAŠIZEM IN JUŽNA AMERIKA .
Zadnje čase v tukajšnjih I sUBfcze^povsjfi, 4-š^for-lct>li so naseljeni. Kdor
INCIDENT NA ARGENTINSKEM PARNIKU V HUMAITA
Na parniku "Pago Largo'' je v nedeljo zvečer prišlo do incidenta med gospodarjem parnika Samuelom Gutnynskim iz Corrientesa m para-guayskimi pristaniškimi uradniki. Pri tem je bil Gutnynski ranjen. Zakaj je prišlo do incidenta se prav ne ve. Gospodar, ki je zadevo javil argentinski oblasti v Corrientes, pravi, da je bil vodja paragua.vskih funkcionarjev pijan.
deve je policija napravila hišno preiskavo v ulici Velez Sarsfield št. 311 in 313 ter aretirala znanega Diega Rad u zz a.
Policija še vedno skrbno išče Juan Galiffijevo hčerko Agato, ka tera je, kakor smo pred meseci že poročali pobegnila v avtomobilu.
ARGENTINSKA PŠENICA ZA NEMČIJO
Nemčija bo naročila v Argentini 100.000 ton pšenice V zameno zato bo Argentina dobila razne železniške predmete.
VOLITVE V CORRIENTESU
V nedeljo se bodo vršile v provinci Corrientes guvernerske volitve. Kakor smo že pisali, je "Concordancia" postavila listo Radio-IMoran, radikali pa Mihura—Marcó. Za to poslednjo listo bodo glasovali tudi delavski socialisti in komunisti.
i-
PREISKAVA O INDIJANSKI ZEMLJI
Te dni se je sešla komisija, ki ma nalogo, da preštudira akte, ki se tičejo zemlje, katera je bila duna v posest Indijancem v Gral. Viamon-te.
Na tem sestanku so vzeli na znanje tudi spomenico, ki jo je podpisalo
MAŠI-ZADUŠNICI
V	nedeljo 19. marca se bo vršila v kapeli na Av. del Campo 1653 masti za pokojnega Alojzija Abram iz
¡ Rihei^berga. V nedeljo 2. aprila i-I stotam pa za Ivana Kjudra iz Kazelj na Krasu. Pri obeh mašah bo pel ža-lostinke cerkveni zbor s Patarnala.
KOLONIZACIJA ŠVICARSKIH PRISELJENCEV
Mešana komisija, sestavljena iz Švicarjev in Argentincev in katera ima nalog,da prouči možnost naseliti v Argentini švicarske izseljence, bo svoje delo v kratkem dovršila. Za sedaj se bo naselilo 50 družin, in sicer v Cholilli, na ozemlju Chubuta. švicarski izvedenci so si izbrali ta kraj, ker v mnogem sliči švicarskemu glede lege in podnebja ter se bo priseljencem lahko prilagoditi.
V	isti namen se je sestala v torek tudi mešana komisija Dancev in Argentincev.
IZVOZ ARGENTINSKEGA SADJA
Argentinsko sadje si vedno bolj osvaja svetovni trg. Tako je bilo letos prva dva meseca izvoženega
ARGENTINSKI POSLANIK V
BRAZILU PODAL OSTAVKO
Julio A. Roca, dosedanji zastopnik Argentine v Rio de Janeiro je podal ostavko. Vzrok za to, so zasebne zadeve.
Julio A. Roca se nahaja sedaj na svojem posestvu blizu Ascochinge na daljšem odmoru, od koder pa se več ne vrne v Brazil.
čez 200 Indijancev in v kateri pro- 1.205.636 zabojev z skupno vsebino sijo komisijo, naj se zavzame zanje! 21.3^7.607 kg. Tudi lani se je mnogo
ter naj jih ne pusti v rokah tistih, ki jih hočejo oropati.
PROTESTNI SHOD PROTI NACISTIČNEMU DELOVANJU
Kakor prejšnji teden v Rosariu. tako se je vršil v sredo protestni shod proti delovanju nacistov v Patagoniji v torek tudi.y Rueños Aire,-su. Sklical je ta shod protiracistični in protiantisemitični odbor.
ŽIDJE SO MORALI NAZAJ V EVROPO
Židje, ki so dospeli v Južno Ameriko na.nemškem parniku "General Artigas", so se morali vrniti v Evropo. Bilo jih je 28 in niso imeli potnih listov v redu. Onih 68 zidov pa, ki so dospeli sem na italijanskem parniku "Conté Grande" in ki bi jih bila skoro doletela ista usoda, so iz Mntevidea odpotovali v chilensko republiko, ki se jih je v zadnjem hipu usmilila ter jim odprla vrata, ampak pod pogojem, da se posvetijo poljedelstvu, ne pa drugim poklicem, v katerih bi odirali Chilence.
sadja izvozilo in sicer 809.916 zabojev s 13.924.563 kg. Iz tega se vidi, da je letos izvoz sadja za 395.720 zabojev s 7.393.044 kg večji od lani v tem času.
MARTA STUTZ IN "RUBIA"
Veliko senzacijo je vzbudila v sredo vest, da je policija končno izsledila tisto zagonetno ženo, katero je tolikanj iskala. Gre se za 39 letno Rozo Lancera, stanujočo v ulici Ma-theu št, 1221 v Buenos Airesu. Policiji, ki jo to ženo zaslišala, pravi da sicer pozna Barrientosovo. da pa že od junija meseca ni šla iz mesta ter da nima nič skupnega s to zadevo. Policija je sedaj ne mora aretirati, ker je zelo bolna, pač pa jo je postavila pod stražo. Ali bo to tista iskana žena, se bo izkazalo pozneje.
SMRTNA KOSA
Po dolgotrajni bolezni (jetiki) je umrl Grbec Valentin, star 34 let, doma iz Modrejce pri Sv. Luciji na Tolminskem. Zapušča vdovo ter dve leti starega otroka. V Argentini je bival nad deset let.
Naj mu bo lahka tuja zemlja. Pre ostalim pa naše iskreno sožalje.
lo mnogo pišejo o kolonijaiuih namenih, ki jih gojita baje Italija in Nemčija, posebno zadnja, tudi napram Južni Ameriki. Toda, da brez podlage ta bojazen ni, če se pogleda stvari v dno.
Skoro vse važnejše argentinsko gospodarstvo je v.rokah tujcev: železnice, petrolej ski vrelci, trgovina,
je imel priliko iti ven na deželo, se je lahko na lastne oči prepričal o vzorno urejenih nemških naselbinah, ki v vsakem pogledu zelo prekašajo naselbine drugih narodnostni in domačinov. Brez dvoma je Nemcem mnogo na tem, da se skupno naselijo, ker tako lažje skrbijo za svojo samoohranitev, bodisi gospodarsko, poli-
notranja in zunanja itd. Največ bo i lično in kulturno. Mnogo jih je; tudi seveda angleškega kapitala, a ker
a
Angleži nimajo izseljencev, ki bi tvorili kompaktne naselbine, marveč zaposlujejo v svojih podjetjih domačine in priseljence drugih narodov, se nanje v takozvanih demokratičnih d i ■žavah Amerike nikoli nihče ne o-bregne in tako tudi v Argentini ne.
Vse drugače pa je z Italijani in Nemci, ki imajo poleg kapitala po vseh treh Amerikah tudi svoje pri
na chilenski strani v Patagoniji, ki lima najprikladnejše podnebje za Nemce in je tudi prirodno bogata, kot je v splošnem vsa Argentina.
Kdor pozna miselnost, delavnost in disciplino nemškega naroda, se ne bo čudil, če mnogi Argentinci mislijo, da imajo Nemci namen iz priseljencev napraviti samostojne nemške kolonije v Južni Ameriki. Vsi ameriški narodi so mešanica evropskih na-
seljence, za katere sta se Nemčija in rodov, in so Španci in Italijani naj-
T*r,i:,'„	_ •• v	i	^. . ^ .	. »T
ŠOLSKI POUK SE JE PRIČEL
V s redo se je pričel na vseh nižjih in srednjih šolah redni šolski pouk.
STAVKA V TOVARNAH ČEVLJEV
V torek se je vršilo v dvorani U-nión Tranviaria zborovanje delavcev čevljarske stroke. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se prične s stav
ROJAKI IN ROJAKINJE!
če veste za kršnokoli delo, bodisi pri svojem gospodarju ali kjerkoli, sporočite nam takoj. Istotako vsi oni, ki iščete zaposlitve, obrnite se najprej do nas.
Na ponudbo imamo več služb za ženske.
Delo iščejo trije moški: dva za kakršnokoli delo, eden pa za cemento armado. Zaposlitve išče tudi mlad fant, star 16 let, z nižjo trgovsko izobrazbo, vešč strojepisja, španščine in slovenščine.
Italija odločili, da jih ne bo;;ta pre pustili asimilaciji, marveč bosta vodili nacionalno politiko v polnem obsegu, brez ozira na ovire; ki bi utegnile in je gotovo da tudi bodo nastale.
Ni dolgo tega. ko so se v Združe-
številneje zastopani, Nemci pa gospodarsko zelo močni. Če pridobita |Hitler in Mussolini, kot imata na-jiuen, tudi generala Franca popolno-!ma za svojo politiko, tedaj se je resno bati, da bo poleg Afrike tudi Južna Amerika postala kolonija orne-
ROJAKI, NE ZAMUDITE LEPE PRILIKE
Po zelo nizki ceni ter pod ugodnimi plačilnimi pogoji se proda lepa ko. V sredo zjutraj delavstvo ni šlo ""in velika parcela (quinta), ki meri
več na delo. Delavsetvo te stroke se je že nad leto dni pogajalo za zboljšanje svojega položaja, toda do sedaj brez vidnega uspeha. Radi tega je sedaj pričelo stavkati.
MAFFIA V ROSARIU
V ponedeljek pooldne se je zastrupil in umrl 71 letni Felipe Aliano. svak "Chicha Grande". Radi te za-
nih odredov je Celovec na Koroškem, kjer po pisanju angleških listov vsak peti potnik na ulici nosi sivo uniformo. Na vojaških mestih izjavljajo, da trajajo vojaške vaje za vsakega posameznika 2 do 3 mesece, tako, da bo spomladi že vse iz-vežbano in pripravljeno.
Vojaške vaje v Celovcu lahko vsakdo opazuje. Angleški časnikarji, ki so prenočili v največjem celovškem hotelu, pripovedujejo, da jih je zgodaj zjutraj prebudil iz spanja neznanski ropot okrog 100 vojaških vozil, ki so bila natovorjena s strojnimi puškami. Časnikarji so šli za njimi ter so 3 ure opazovali, kako so se vojaki vadili v streljanju na razdaljo 100 m. Trikrat na teden so po vojašnicah filmske predstave in predavanja o kolonijah. Predavanja vodijo in filme razlagajo bivši nemški kolonijalni častniki ali vojaki. Na steni velike dvorane v častniškem domu visi ogromen zemljevid Afrike, ki je razdeljena že po novih vidikih. Iz zemljevida je jasno razvidno, da novi nemški kolonijalni imperij preseka angleško črto Egipt-Južna Afrika, italijanski kolonijalni imperij pa preseka zvezo med francoskimi kolonijami v severni in v srednji Afriki. Predavanja so vojaškega značaja.
BICIKUE ZAPLENJUJEJO
V četrtek je potekel rok za vplačati takso na biciklje. Ta dan je policija začela zaplenjevati biciklje lastnikom, ki se niso mogli izkazati, da so plačali tozadevni patent. Vse zaplenjene biciklje hrani občina v ulici Rojas št. 49, kjer jih zamorejo lastniki dvigniti. Plačati pa morajo seveda takso, ložarino ter 5% stroškov.
1672.87 m2. Parcela se nahaja dve kvadri od postaje Villa de Mayo F.C.C.C. Več se poizve pri: Antonu Petrovič, Victoria 1210, Buenos Aires.
r
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
nih državah zelo obširno bavili z ¡njenih treh fašističnih držav, ki si jo nemškimi priseljenci; izkazalo se je |Lodo sporazumno porazdelile. Tako bilo, da so bili zelo dobro organizi- pišejo tukajšnji listi. Vse to so se-rani in da so vse bolj poslušali navodila iz Berlina kot pa iz Washing-tona. Teritorijalnih osvojevainih namenov niso imeli, pač pa so se skušali politično in gospodarsko močno utrditi kot. samostojna nacionalna skunost. Roosevelt je energično nastopil ter je na panameriški konferenci v Limi skuša i pridobiti za skupen nastop proti totalitarnim državam tudi Srednjo m Južno Ameriko. Isiemško in italijansko časopisje je tedaj besno napadalo Roosevelta ter mu očitalo, da hoče severnoameriškemu kapitalu in politiki podvreči ves ameriški kontinent. In ker na tem kontinentu živi mnogo stotiso-čev Nemcev i Italijanov, seveda ne morejo za njih usodo ostati brezbrižni narodi, katerim pripadajo.
V B razi Ui imajo Nemci kar cele okraje v katerih so kompaktne naseljeni ter imajo izključno svoje šole in rabijo samo nemški jezili; dogajalo se je, da so prišli k vojakom I mladeniči, ki niso znali port igalšči-|ne, ki je uradni jezik v Brazilu. Sledila je znana Vargasova politika proti Nemcem ter celo pretrganje di-plomatičnih odnošajev med. Brazi-lom in Nemčijo, o čemer smo svoj čas obširneje pisali.
Proti Nemcem so nastopili tudi v Argentini. Zaprli so jim začasno nekaj šol, v katerih so se otroci nemških priseljencev poučevali samo v nemškem jeziku ter se vzgajali v nacističnem duhu. Nekateri učenci takih šol so celo mislili, kakor je trdil guverner Pampe, ki je to na lastna ušesa slišal, da je predsednik argentinske republike — Hitler!
Iz tega so nekateri sklepali, da i-ma Nemčija v Argentini kobnijalne namene. Prišlo je tako daleč, da so o tem tudi v argentinskem parlamentu razpravljali in končno poslali v Patagonijo, ki jo Nemci baje "hočejo proglasiti za nemško kolonijo"
I0C30I
X0E30I
IOE
IOC
"SLOVENSKI LIST"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom. NAROČNfNp PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je vec Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tet naj tudi po-O	bere naročnino in pošlje na našo upravo.
POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem
listu! S tym koristite sebi in nam obenem. ji lAwftf——iftnni	aanm-n ■ ioeaoe=r—ii»
veda zaenkrat še samo sanje, a ponavljamo: kdor pozna fašistične cilje, se ne bo smejal, marveč se bo čisto resno lotil dela za obstoj in obrambo.
Kaj naj napravijo Argentinci?
V neki tukajšnji reviji smo čitali, da Argentinci mnogo bolje poznajo in se zanimajo za evropske razme re, kot pa poznajo in se zanimajo za svoje. Natančno da poznajo evropske državnike, izmed lastnih da pa poznajo komaj po imenu predsednika republike, ne vedo pa za imena \seii ministrov in še manj guvernerjev. O narodnem bogastvu in o državnem gosodarstvu skoro nimajo pojma, medtem ko so tujci o vsem tem dobro poučeni. Odtod tudi načrti in dalekosežni upi Nemčije in Italije, ki bi bili z zmago fašizma v Spanji za en korak bliže k cilju.
Ni pa samo'argentinski narod, ti' nima dovolj narodnega, kulturnega in gospodarskega samostojnega smisla, marveč 'So taki in podobni narodi tudi drugi. Ta čas vidimo, kako se podira narodna zgradba velikega Slovana Masaryka. Stala je velikanskih žrtev; koliko Čehoslovakov je bilo samo za časa svetovne vojne ustreljenih in obešenih, brez da govorimo o drugih žrtvah. Zaradi kratkovidnosti nekaterih "narodnih voditeljev"1 pa izgleda, da so bile vse žrtve zaman. Čehi in Slovaki so gospodarsko in politično sedaj popolnoma odvisni od Nemčije ter so njih dežele samo še njene kolonije. So pa še drugi narodi, ki jim grozi, da jih bo fašizem pogoltnil.
Narodi, v katerih je še koiikorto-iiko demokratičnega svobodrega duha, bi se vendar morali zganiti. Predsednik Združenih držav Roosevelt je že neštetokrat apeliral v tem smislu na vse demokratične narode, a so se državniki omejili zgolj na iprikimavanje, da je dobro povedal.
posebno komisijo, ki pa ni nič nevar- ',ñiso pa najmanjšega koraka podvze-nega odkrila.	U. Današnjim narodom manjka spo-
lv<)vs<) Počele oblasti zapirati nem- ¡sobnih mož, voditeljev, ki v resnici ske sole, smo videli, da jih imajo ¡delajo in posvetijo vse znanje in mo-
sorazmerno mnogo več in v vsakem pogledu bolje urejene kot pa Argentinci. Saj je po kanipu .težko najti pravo šolo. Nemci pa so jih ustanovili
Ugodna prilika!
Zaradi družinskih razmer se proda dobro idoča gostilna po zelo nizki ceni.
Povpraša se pri uredništvu "Slovenskega lista".
či ljudskim koristim, a ne kot se danes skoro povsod dogaja, da se samo zato vsak sili v ospredje, da bo lažje izkoriičal maso v svoje osebne pro-¡'ite. Narodom pa manjka tiste potrebne izobrazbe, da bi videli kje so .njihove koristi in kdo so njih resnični prijatelji.
SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA)
"LA PALMA"
Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleko za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik JOSIP BOŽIČ Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Po
zor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Viily. Devoto U. T. 50-0277
T
i
i

iz organizacij
$ ra
MMft&Moafc P
ODBOROVA SEJA
V	soboto ob peti. uri pop. se bo vršila odborova seja Slovenskega doma. Točnost in prisotnost vseh obvezna.
ČAJANKA V SLOVENSKEM DOMU
V	nedeljo dne 20. marca ob (i. uri pop. se bo vršila v Slovenskem domu čajanka za vse člane in članice. Torte bo napravil naš član, ki je po poklicu prvovrsten kuhar, Josip Gr-mek. Drugi stroški bodo pa na račun članov. Pridite vsi. Ob tej priliki bo tudi kratek članski pomenek
TEČAJI
V	Slovenskem domu bomo otvorili tečaje za čitanje not, igranje na violin in klavir. Prijavite se, zaintere-siranci, pri društvenem predsedniku.
PEVSKE VAJE
Pevske vaje za ženske bodo vsako nedeljo od 4 in pol do šestih. Po šesti uri pa bo vsako nedeljo prosta članska zabava.
Svečanost polaganja temeljnega kamna za "jugoslovanski Dom'' na Dock Sudu bo v nedeljo 19, marca ob 11 uri
■••»•»•»••••»t»1

Pod pokroviteljstvom ministra g. dr. I. Cankarja se bo vršila v nedeljo, na praznik sv. Jožefa 19. marca ob 11 uri dopoldne proslava položitve temeljnega kamna za Jugoslovanski dom na Dock Sudu. Pri proslavi bodo sodelovali Sokol Dock Sud-Boca, Slovenski dom, jugoslovanska šolska društva, češkoslovaški Sokol iz Villa Dominico in Buenos Air esa ter druga jugoslovanska društva.
ČLANI IN ČLANICE
Poravnajte vsi točno članarino! Kdor ni v redu s članarino, se naj ne smatra za člana.
j Polaganje I poldne. Gov I Minister dr. i drugi. Nato j Sokol Dock I Sokol iz Bs j minico. Vsa ¡ dó nastopila (članic in nar
kamna bo ob 11 uri do-oril bo ob tej priliki g. Cankar, V. Sulčic in bodo nastopila društva: Sud-Boca. Češkoslovaški . Airesa in iz Ville Do-tri šokolska društva bo-z raznimi vajami članov aščaja obeli spolov. Dru-
štvo "Slov. dom" iz Buenos Airesa pa nastopi z nekaterimi pesmami. Po izvršenem sporedu se bo vršila prosta zabava, ples in srečo!ov.
Proslava se bo vršila na ulici J. M. Nññez, (med ulicama Ing. Huergo in 25 de Mayo); kjer bo stal "Jugoslovanski dom".
j Vstopnine ne bo, ampak se bodo | pobirali prostovljni prisevki. Vese-I lični prostor bo pokrit, tako, da bodo I udeleženci v senci in varni pred dež-j jem.
,Za to zgodovinsko slovesnost vlada I ined vsemi jugoslovanskimi izseljen ei veliko zanimanje. Zato smo prepričani, da bodo ta dan dospeli na Dock Sud vsi pošteni in iskreni Jugoslovani, med katerimi bo gotove tudi lepo število Slovencev iz Dock ! Suda, Avellanede, Boke in iz Bue I nos Airesa.
"SLOVENSKI^ „D0M"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 5Er( Paternal) 3567 — Buenos Aires
PROSTORI: -sdpMi za članstvo vsak dan od i. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo.
GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke.
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
Spored akademije, ki je obsegal 17 točk, je bil dobro izbran ter so bile vse točke prav dobro podane. Mnogobrojno občinstvo, med katerim je bil takrat tudi precej Slovencev, je z vidnim zadovoljstvom sledilo posameznim točkam ter je izvajalce urno aplavdiralo.
Velik uspeh naraščaj-ske akademjie Sokola Dock Sud-Boca
USTANOVNI OBČNI ZBOR
"Jugoslovansko društvo za samopomoč Slovencev v Buenos Airesu" VABI
na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. marca v ul. Chi-vílcoy 2309 ob 2. uri pop. Udeležba članov obvezna. Vabljeni ste tudi drugi zanimanci.
Za odbor: Anton Podlogar
IZ ROSARIA
Pouk v naši šoli v Rosariu se začne dne 20. t. m., to je v pondeljek ob S. uri zjutraj, v šolskih prostorih La-prida 5758.
V nedeljo dne 19. t. m. ima šolski odbor sestanek ob 3. uri pop. Vabljeni so tudi starši.
Priporoča se vsem našim staršem, da vsi brez izjeme pošljejo svoje o-troke v našo šolo. Če jih bo zadostno število prijavljenih, bomo oskrbeli šolski voz, ki bo vozil otroke od doma v šolo in obratno.
Jože čuk, predsednik.
Zemljišče, kjer bo stal Jugcslovancski dom
ŠOLSKA PRIREDITEV
Dne 16. aprila bo imelo šolsko društvo Paternal veliko prireditev, na kateri bo nastopilo tudi več drugih društev. Prireditev se bo vršila v u-lici Alsina 2832 (blizu Plaza Once). Spored prireditve priobčimo prihodnjič.
Í GJP.D.S. v Villi Devoto
POZOR ROJAKI!
t V Gospodarskem podpornem t društvu Slovencev v ulici Sim-f brón 5148 v Villi Devoto, bo v l nedeljo 19. t. m. ob 4 uri pop. • bogata
TRGATEV
brez "špehkamre", združena z običajno domačo zabavo, pri kateri svira znani orkester "Triglav".
Za mnoge tatvine in obilno udeležbo se priporoča
ODBOR
Sloga in združenje v delavskih vrstah
Ničesar ne potrebuje delavstvo v teh krtičnih dneh bolj kakcfr solidarnost v svojih vrstah. Za solidarnost je potreben program, ki je vsem skupen. in pa iskrenost pri delu drug z drugim.
I Ni ga raed delavci, ki bi dejal, da j.ie proti enotnosti delavskega razi ada. Žal, da so mnogi, ki govore o enotnosti, o združenju in za skupnost neiskreni. Govore tako, kakor smatrajo, da masi najbolj ugajajo, in delajo tako, da ji čimbolj škodujejo, ne da bi svojim namenom mogli kaj prida koristiti. Silovito pa škodujejo SLOGI delavskega razreda.
Pametni delavci so previdni, kadar pride kdo med nje s pridigami o solidarnosti, kajti čestokrat se dogaja, da so taki preroki le volkovi, ki svoje namene zakrijejo z ovčjimi j oblačili.
Kdor je za solidarnost, mora naj prvo pri sebi dokazati, da ni v službi interesov, katerim je sloga delovnega ljudstva le pretveza za sijanjc in povečevanje nesloge.
Samo na podlagi tega lahko presojate njegovo delo in njegove namene.
Proletarec "
¿.«-.•.-»■-•..•..•.. e-.o-a-«'. •••»•■•••«. •».. ©• ••-■o»»--*-
! V DAR DOBITE (
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barkah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Sokol Dock Sud-Boca je v soboto 11. t. m. priredil prvo naraščaj-
sko akademijo, katera je v vsakem,! Te naše vrle Sokoliče in ¿¡okolice; oziru izborilo uspela. Akademija se je vršila v prostorih športnega kluba "Dock Sud", ki so bili v ta na men lepo okinčani.
■ in Sol ti tudi
¡"borno imeli priliko videti tudi v nedeljo 19. t. m. o priliki položitve temeljnega kamna za Jugoslovanski dom na Dock Sudu.

Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
t
«»•»•■»■»"t»»"!"«
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirib.
t '
CENÉ ZMERNE
T IN O G A S T A 5231 Villa Devoto
3K20 :

raocao
Obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD USAJ
PRVOVRSTNA
.Restavracija, Bar Q in Pivnica 0
RIVERA 1999 vogal DORREGO « U, T. 54 - 7461
Zračni prostori za društv^vbajj-lcete in sva^.l^^ez^j^npi O prostori za družine	o
Kegljišče in krogijišče •Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik
i -
0e3oi
ANTON DEKLEVA .....■—"roeaoc-
lorac
ZA POMLAD
ram nudim najmodernejšega blaga iz
angleških tovarn.
Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali.
GARMENDIA 4
• La Paternal — Buenos
Za Velikonoč
NAKAZUJTE SVOJ DENAR
Potom zrakoplova
Blizu so že Velikonočni prazniki. Ugodno Vam je poslati denar za Jugoslavijo in Italijo na koristni naš način nakazovanja POTOM ZRAKOPLOVA.
Nakazani denar bo dospel v najkrajšem roku in bo izročen prejemniku v gotovini s povratno priznanico,
katero Vam bomo takoj dostavili, kakor dokaz v redu
I
izvršenega izplačila. Ne odlašajte. Takoj posetite naš
Jugoslovanski Oddelek
v katerem boste postreženi v svojem materinem jeziku. Stojimo Vam na razpolago.
NAKAZUJTE SVOJ DENAR NA EDEN OD TEH NAČINOV:
Potom POŠTE, izplačan približno v 25 dneh. „ ZRAKOPLOVA, približno v 12 dneh. „ BRZOJAVA, približno v 6 dneh. Naš način nakazovanja je hiter, varen in praktičen.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
W.ttVtftfk 9 9
iOfi >/OIR -»T' 'JI. H8V
Bmé. MITRE 562
Alsiná 999 — Pueyrredón 175
® -Jqi'g.l 0,flí) 07l¿9> Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario)
/■	.,/>.of.nq uq i.i
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA
Slovenci doma in po svetu
Gospodarski pomen Primorskega
Ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, je bilo večji del in to sko-ro od prvih početkov pa do svetovne vojne, pod nadoblastjo bivše Avstrije. Kot gospodarska enota to o-zemlje nikoli ni prišlo v poštev in kot tako ni nikoli igralo posebne samostojne vloge. Bilo je le kot eno izmed zemelj, ki jih je izkoriščala bivša Avstrija, zlasti rudno bogastvo, do-čim je bilo drugače vedno upoštevano kot pasivno. Tudi sami Slovenci na gospodarsko stran svojega vprašanja niso polagali velike važnosti. V programih o zedinjeni Sloveniji in sličnem, se gospodarsko vprašanje, ki naj bi tvorilo podlago vsega samostojnega razvoja, ni bogve. kaj podrobno in jasno razpravljalo. Prvo delo, ki je skušalo prikazati gospodarsko fltoč in vlogo s Slovenci poseljenega ozemlja, je knjiga, ki nosi naslov "Osnutek narodnega gospodarstva", ki je izšla izpod peresa M. Brezigarja takoj po svetovni voj ni. Od tedaj dalje se na tem polju delo ni nadaljevalo, kolikor ne štejemo sem nekaj posameznih študij in dela, ki ga je spisal Melik z naslovom "Slovenija". Tz ugotovitev teh autorjev se vidi, da gospodarska slika Slovenije, posebno kolikor se tiče možnosti industrijskega in trgovinskega razvoja, ni tako pasivna in slaba, kot se je to smatralo v Avstriji.
Mnogo bolj Jasna pa nam bo postala gospodarska moč Slovenije in s Slovenci poseljenega ozemlja, če se ozremo samo na eno stran gospodarskega izkoriščanja, to je rudno bogastvo in sicer samo na majhnem delu slovenskega ozemlja, t. j. onega, ki je danes pod Italijo. 1
Že v začetku lahko ugotovimo, da nudi rudno bogastvo, ki se je v Av-struji smatralo vedno kot nekaj ma lopomembnega. Goriške in Istre danes za avtarkično Italijo edino bazo, na kateri sloni večji del njene gospodarske avtarkične moči, če izvzamemo pri tem novozasedene kolonije in upoštevamo samo evropski del italijanskega imperija. Kratek pregled nam bo to takoj pokazal.
Na prvem mestu lahko brez dvoma smatramo, da je idrijski rudnik za Italijo ena najvažnejšiii podlag njene fin- učne in gospodarske politike. Živo srebro, ki se na svetovnem tržišču še vedno dobro prodaja, nudi za stabilizacijo njenega denarja in valute veliko in važno postavko. Pa tudi sicer za trgovanje s svetom, kjer potrebujejo tuje denarne vrednosti, ta rudnik ni brez pomena, če pa ugotovimo, da je danes produkcija živega srebra v Idriji poskočila tako, da je na prvem mestu na svetu sploh in je prekosila daleč naj -močnejši rudnik v Španiji, lahko še posebej vidimo, kakšen ogromen pomen ima pod Idrijo skrito živo srebro in kakšnega bi imelo, če bi igralo samostojno vlogo v slovenskem narodnem gospodarstvu. Če pa ugotovimo še, da presega današnja produkcija živega srebra v Idriji, cclo nekdanjo in to pred leti, svetovno produkcijo živega srebra, lahko ugotovimo, da je slovensko narodno gospodarstvo z izgubo idrijskega rudnika, zadeta največja gospodarska nesreča. Res je, da ta rudnik ni bil
nikoli v naših rokah in da so ga vedno izkoriščali tujci, toda predpo-satvko, če bi bil ta rudnik v naših rokah, ne moremo vsaj teoretično iz-puščati.
Drugi važen rudnik, o katerega današnji kapaciteti sicer ne vemo ničesar pozitivnega, je rudnik cinka na Rablju. Ta rudnik že v Avstriji ni bil brez pomena. Njegova produkei-eija je igrala tudi v takratnem gospodarstvu važno vlogo. Da se je danes ob pospešenem izkoriščanju ir. povečani intenzivnosti dela roduk-cija tega rudnika najmanj popetori-la, o tem ne moremo dvomiti. Vendar pa nam natančnejši podatki niso znani in za to ne moremo delati v tem oziru nikakih zaključkov. Toda že M. Brezigar je v svoji knjigi u-gotovIT, da bi produkcija tega rudnika daleč zadostovala za potrebe slovenskega gospodarstva in bi celo lahko lep preseželT izvažali.
Kot tretjo važno postavko italijanske avtarkične politike moramo smatrati premogovni rudnik v Raši. oz. Labinu, v Istri. Ta rudnik je pred svetovno vojno bil malopomem-ben in kot tak gospodarsko ni tvoril nikake važne postavke.
Še dolgo po svetovni vojni njegova važnost ni bila toliko poudarjana, kot .danes. Šele nova gospodarska po litika ga je povzdignila na stopnjo (največjega premogokopa v Italiji. To sicer samo na sebi ni tako laskavo, ker vemo, da Italija skoro nima nobenih premogokopov. Vendar če pa pogledamo na njegovo današnjo produkcij in število zaposlenega delavstva, vidimo lahko, da bi igral tudi v deželah, kjer je premogokopov in sicer velikih mnogo, ta rudnik važno vlogo. Danes je v labinskih rudnikih zaposlenih do 10.000 delavcev, računajo, da jih bo v par letih še nekaj tisoč več in produkcija se je dvignila na letno skoro milijon ton, dočim je preje komaj dosegala dobro tretjino tega.
Glede drugih, zlasti industrijskih panog, moramo ugotoviti, da je bilo po vojni zaposlenih v Istri do 6.000 delavcev, (pred vojno je samo arsenal v Puli zaposloval okoli 10.000 delavcev) sedaj pa jih je po uradnih statistikah okoli 24.000. — Poleg premoga moramo tu še upoštevati boksit, železno rudo, kremeni pesek in ponekod celo petrolej. Mnogo manjših rudarskih panog naj bi se
Tštiri najvažnejše rudne prvine, ki jih v zadostni meri skriva naša zemlja in ki tvorijo za današnjo Italijo v njeni gospodarski politiki, ki jo vodi danes, eno najvažnejših vlog. Tako v produkciji živega srebra, cinka in premoga prednjačijo in stoje na prvem mestu naši rudniki. Res je, da je potrebna za izkoriščanje teh velikih investicij in kapitalov, zlasti za tako izkoriščanje kot se uganja danes. vendar je brez dvoma, da bi lahko tudi v manjšem teritorijalnem gospodarskem okviru, kot je Slovenija oz. s Slovenci poseljeno ozemlje, igrali ti rudniki tudi v medna-rdnem smislu važno vlogo, če pri tem izvzamemo rudnike v Raši, ker Slovenija razpolaga v tem oziru z večjimi rudniki, to je zlasti s Trbovljami in Hrastnikom. Pri tem smo le opozorili na drugo stran slovenskega gospodarskega problema in važnosti slovenskega ozemlja v gospodarskem pomenu. Pri tem ne bi hoteli zaiti predaleč v svojih izvajanjih, ampak samo ugotoviti, da so te druge postavke našega gospodarstva, prijetna vaba za marsikaterega najbližjega soseda.
DVA IDRIJSKA UČITELJA NASTAVLJENA
Idrija, januarja 1939. — V teku prošlega leta sta bila dva Idrijčana' nastavjena kot kontraktualna učitelja: Franc Lojk, sin znanega pekovskega mojstra iz Idrije, ki se je po opravljeni nižji maturi privatno pripravljal za učiteljsko maturo in jo je lani položil ter bil nato nastavljen za učitelja v Krnicah nad Sp. Idrijo, ter Flander Lado, sin Alojza Flandra, rudniškega uradnika, ki je dokončal učitljsko šolo v Gorici ter je sedaj nastavljen v Srednji Ka-nomlji nad Sp. Idrijo.
ČASI SE ISPREMINJAJO
Trst, februarja. — V Trstu je pred nekaj leti zgradila zavarovalna družba "Assicurazioni generali" na mestu, kjer so bile prej znane "Čožove kalone" reprezentančno palačo. Okoli vsega ogromnega poslopja s vklesali napis, da so na tem mestu meščani ponovno odbili naval barbarov (t. j. okoličanskih Slovencev), zlati pa 1. 1868. "Assicurazioni generali" so bili do nedavno ^lahko rečemo izključno židovsko podjetje in to podjetje je z zgornjim napisom javno pokazalo svoje sovraštvo do Slovanov. Ironija usode je hotela, da je baš v tej palici bil na vratih nekega bara izobešen lepak v opozoi-ilo, da se Židom zabranjuje vstop.i..
VOJAKI ZA LIBIJO
Trst, februarja 1939. — Vojno ministrstvo je zbralo v Napoliju 50.000 vojakov, ki bodo v kratkem poslani v Libijo za izpopolnitev tamošnjih garnizij. Vsi ti na novo vpoklicani so bivši kolonijalni vojaki raznih specijalnih oddelkov, tako piloti, vojaški opazovalci, motoristi, vozniki tankov in oklopnih voz, topničarji, radiotelegrafisti itd. Poleg tega je v napoljskem pristnišču zasidran par-nik "Calabria" natovorjen z vojnim materijalom, ki čaka ukaza za odhod.
bra 1945. v Rubijah pri Sovodnjah na Goriškem iii je torej v* novembru preteklega leta izpolnil 93. leto. Bil je krojaški mojster in dobro znan v domačem kraju tudi po svojem vnetem delovanju v vseh slovenskih dru št vili. Med vojno se jemoral izseliti Po vojni se je sicer vrnil s svojo družino v domači kraj, ki ga je pa ponovno zapustil I. 1925. ko se je za stalno naselil na Viču pri Ljubljani. Dosegel je izredno visoko starost. Za njim žaluje žena otroci in vnuki. Užaloščeni družini naše iskreno sožal je!
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
)CSOI
m
po najnovejših raziskovanjih razvilo | tudi na Goriškem, vendar pa govori -*-' ti o tem bi bilo še prezgodaj.
Kakor kažejo poročila, so pričeli raziskovati v podrobnosti vse podzemlje in njegov sestav po vsem Goriškem in po vsej Istri, da bi tako u-gotovili, če se morda ne skrivajo v njem še druga rudna bogastva.
Ponekod jih je narava razočarala, v večini primerov pa uspehi še niso znani. Tako so na primer okoli rudnika lignita v Vremski dolini, kjer so instalirali najmodernejše naprave, ki sedaj leže zapuščene, zvrtali najmanj 30 globokih rovov, a brez uspeha. Vendar pa so pričeli zlasti močno izkoriščati vodno silo. ki se mora tudi šteti med zemeljska bogastva dežele in grade zlasti o-gromne električne centrale na Soči.
V gornjem smo našteli le tri oz.
=a0E30S= PRVA
aoi
Slovenska vinarna D
ČUDNO POSLOVANJE ODBORA ZA LOTERIJE
Gorica, februarja 1939. — Menda je vsak človek, ki kaj zaupa svoji sreči in igra na njen račun pri kak' loteriji, precej ozlovoljen, ko ugotovi, da med izžrebanimi, ni njegove številke. .Sčasoma se seveda potolaži, češ, mi pač rit bila sreča mila. in zadevo pozabi. Čistod rugačna pa mora biti menda jeza tistega, ki sc mu sreča nasmehne kar najprijaznejše, pa do dobitka ne more. To pa menda ni več po sredi le nesreča temveč tudi kaj drugega, kar v normafñih razmerah diši na kak ne-všečen paragraf tega ali onega kazenskega zakonika, kajti tudi pri tem morajo biti računi čisti, čeprav na račun izgube loterijskega odbora. Sličen slučaj je čisto konkreten. Pred časom je namreč uprava društva goriške "Balflle" priredila loterijo, v čigavo korist ne vemo, in je tudi postranskega pomena. V bučni reklami je bil kot glavni dobitek označen majhen dvosedežen auto tipa "Balilla". Med drugimi srečo-lovci, je kupil srečko te loterije tudi nek naš človek, v nadi, da mu bo morda sreča mila. In res, glej šinen-ta, zadel je glavni dobitek. Toda kljub predloženi srečki avta le ni bi-
ELEKTRARNA PRI PLAVAH
Lani so pričeli dela za drugo or^ jaško elektrarno na srednji Soči, za električno centralo v Plavali, 12 km nad Gorico. Od Plavi greš navzgor ob Soči mimo slikovitega Kanala do naselja, ki se imenuje Škalabon. Tu so začeli kopati v začetku leta 1938 predor, ki bo tekel na desnem bregu Soče do plavske postaje, nad 9 km daleč. Pri fikalabonu zagradijo Sočo z mogočnim jezom. Soča bo tekla po predoru do Plavi, kjer bo v cen trali visk slap za proizvajanje električne energije.
Predor gradi več podjetij, vsako po nekaj kilometrov. Delavske plače se gibljejo od 1.40 do 2.50 lir na uro Veliko ni, a vendar je dobro, je zaslužek. Kaj bo, ko se dela končajo in še tega ne bo?! Naši izkušeni minerji uživajo po vsej Zgornji Italiji dober sloves; veliko jih dela v Pie-montu in v Lombardiji, kjer so cenjeni in dobro plačani.
LJUDSKO GIBANJE
V Kanalski fari je bilo v preteklem letu 10 porok, 36 krstov in 27 pogrebov. Najstarejši mož, ki je u-mrl, je bil Luka Šterlinko, ki je uča-kal 83 let in 8 mesecev: najstarejša žčna pa Terezija Ulaga, ki je imela 90 let in 10 mesecev. Stalnega prebivalstva v fari je 1800 duš.
AJBA PRI KANALU
79-letni Miha Namar je šel 6. ja-uuarja v bližini hiše nabirat drva. Ker so bila tla zmrzla, se mu je zdrsnilo in je zdrknil 10 m globoko čez steno in se ubil.
MED DELOM GA JE ZADELA KAP
Iz Bodreža pri Kanalu nam pišejo: 54-letni Štefan Paravan iz Bodreža je pred tednom nesel drva proti domu. Na poti ga je zadela kap i n je izdihnil. Bil je dober in skrben
i AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- 8
1	VORNEGA ZDRAVNIKA	f.
2	zatecite se k	£
Dr. A. G ODE L	¡
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, £ ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH jj
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE
f ——i—iitl ■».uaimMjujt: x>»
CANGALLO 1542
lo od nikjer. Dolgo, je prosil in do- i o6e' Priden zidiir- naJ potolaži kazoval, ko pa je videl da vse nič ne ¡ 0sil'0t(>l0 družino!
pomaga, se je zatekel k advokatu, ki mu je po dolgem času iztožaril dobitek. — Res. čudna taka loterija!
SREČKO VILHAR ARETIRAN
Trst, februarja 1939. — Naš list je že pred časom prinesel vest, da je bil na meji pri Postojni aretiran naš rojak Vilhar Srečko, doma iz Kron-berga pri Gorici. Odpeljan je bil v tržaške zapore, kjer je bil pred kratkem tudi obsojen na dve leti ječe. Odslužiti pa bo moral tudi vojaški rok.
I
V zalogi imam veliko izbiro najboljšega vina in raznih pijač Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo nizke Priporoča se lastnik
ŠIRCA
ALOJZ
Calle Mazzini 1479 -- Dock Sud
¿FOTOGRAFIJA Ú
i "LA MODERNA" ¡
$ VELIK POPUST PRI £
FOTOGRAFIRANJU $ Ne pozabite
| FOTO "LA MODERNA" ;♦) %

S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires


DEVETAK MIHAEL
V nedeljo dne 29. januarja 1939., so pokopali na Viču pri Ljubljani našega rojaka g. Devetaka Mihaela. Pokojni je bil rojen dne 21. novem-
e< :.<«< ::<♦>; m "sass sreč >:«< x«< ;<«
KROJACNICA 'GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)

Trgovina cev liev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal OUOHA-CUCHA
PATERNAL
ii
wjfflffiwmíiMpii^^

Drobne vesti iz naših krajev
čepovan. — Na cesti iz čepovana t Spodnjo Tribušo je zmrznil nezna-ivec. Kakor kaže, se je med potjo v torek ponoči na poti v vas zaradi o-slabelosti zgrudil in obležal kraj ceste. Naslednje jutro so ga kmetje našli, a k življenju ga ni bilo mogoče več obuditi. V Spodnji Tribuši so ga v četrtek pokopali. Doslej še m bilo mogoče dognati njegove istovetnosti.
* $
Devin. — Na. župnijskem vrtu v Devinu so dokončali veliko grobnico za devinske kneze Turn Taxis. Grobnico je blagoslovil goriški nadškof. *
Gorica. — 81 let stari Josip Vilhar je tako nesrečno padel da si je zdro bil levo lopatico. V bolnici so nasto
pile komplikacije, ki jim je podlegel. *
Gorica. — Po 6 mesecev zapora sta. dobila Oskar Vrčon, star 33 let, iz Renč in 29-letni Alojz Križaj iz Gorice ker se nista ob pravem času javila na nabor.
*
Herpelje. — Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen čevljar Grlica Prane, star 46 let in njegova žena Maga j na Marija na plačilo 14.000 lir in vsak na 6 mesecev zapora. Oba sta
njegov prijatelj Urilli Josip sta v bližini svetilnika padla s kolesa. Oba sta težko ranjena. Urilli je po nekaj
urah podlegel poškodbam.'
*
Trst. — Neznanko, ki so jo pred nekaj dnevi našli v bližini Konko-nela, so sedaj identificirali. Sorodniki so prepoznali v njej Frančiško Novak vd. Urdič, staro 40 let. Oblasti še sedaj niso ugotovile, ali gre za
nesrečo ali za umor.
*
Lože pri Vipavi. — Neznanci so iz maščevanja porezali 250 mladih trt in sadno drevje posestniku Alojziju Ščeku. Zadeva je prijavljena oblastem, ki pridno iščejo zločince.
izmed hrvaških deIegatov; vendar pa so Hrvatje predlog odklonili. Oglasil se je nato delegat iz vardarske banovine, ki je predlagal za predsednika odnosno za starešino zveze ministra Franca Snoja. Predlog je bil soglasno sprejet.
ter pomočnik zunanjega ministra kmečkih zvez" so čldni vteraj izvo-
UGOTOVITVE AVTOMOBILSKEGA KLUBA
Avtomobilski klub v Beogradu je na svojem občnem zboru ugotovil, da so se začeli v naši državi kazati prvi znaki motorizacije prometa. Državna tovarna v Rakovici bo začela v kratkem izdelovati tovorne avtomobile, a gume proizvaja že ena domača tvrdka. Dalje ugodno napredujejo poskusi da se pri nas ustvari po-
GOZDNI POŽAR NA LOPUDU V DALMACIJI
Na Lopudu blizu Dubrovnika je izbruhnil ponovno gozdni požar, ki se je s strahovito naglico razširil. Začelo je goreti z morske strani, kjer je dostop in gašenje skoro nemogoče. Alarmirani so bili lakoj gasilci in vojaštvo. Ker je dostop do gorečega predela gozda nemogoč z gasilskimi pripravami, se je nekaj sto vojakov lotilo izsekavanja dreves, ki so v neposrednji bližini ognja. Požar je bil takšen, da se je videl daleč naokrog. Že lani je v istem borovem gozdu, ki je najlep.-i okras Lopuda izbruhnil požar, vendar so ga po dvodnevnem trudu zadušili. Glede novega požara mislijo, da je bil podtaknjen.
la na škodo tvrdke Ravbar, ki je do-^pogledu velik napredek, še večji pa
TIHOTAPSTVO TOBAKA V HER. CEGOVINI NARAŠČA
Zasledovanje tihotapcev tobaka je organizirala ponovno monopolska u-J sebno nacionalno kurivo. Največje~prava v Hercegovini. Ko je konča-] vprašanje pa so še vedno naše ceste, jna doba odkupovanja tobaka, se za-zadnjih letih je bil izvršen v tem Jene za financarje cas najtežje sluŽ-
Milivoj Pilja. Nova francosko-jugo-slovanska pogodba daje možnost za večjo izmenjavo blaga in za poglobitev gospodarskih odnošajev med obema državama.
MALO MILA PORABI JUGOSLAVIJA
Komaj kilogram mila porabi povprečno vsak Jugoslovan na leto. Ta številka pove, da smo v naši državi glede higiene še daleč za drugimi kulturnimi narodi. V Evropi imajo prvenstvo v tem Nemci, kjer porabi vsak prebivalec povprečno po 10 kg mila letno. Nemcem slede Francozi s 7 kg. Seveda moramo pri tem povprečnem merjenju vedeti, da zahodni kraji v državi porabijo mnogo več mila, kakor pa vzhodni. Da v porabi prednjači Slovenija, ni treba niti poudarjati. Vso domačo potrošnjo krijejo s svojo proizvodnjo domače tovarne. Le cene so precej visoke, toda tovarnarji pravijo, da jih prehudo tarejo razne samoupravne in občinske trošarine. Pač pa so tovarne sposobne, d i v vsakem primeru zadoste domači porabi mila, pa naj se še tako visoko' dvigne.
lili tudi delegate za občni zbor o-srednje "Kmečke zveze", ki bo v nedeljo 5. marca v Celju.
SHODI POSLANCEV OBEH STEUJ
12. februarja je bilo po vsej državi več shodov, na katerih so vladni poslanci kakor tudi zastopni ki opozicije obvestili svoje volivce o tem, kakšen je novi politični poližaj, ki je nastal po imenovanju vlade Dragiše Cvetkovica. Vsi sestanki so potekli v popolnem miru in so tudi opozicio-nalni govorniki nasproti sedanji vladi na javnih shodih zavzeli najpo-mirljivejše stališče ter se izrazili, da novi vladi ne nameravajo delati težav.
bavila čevljarju za 17.000 lir usnja. *
Opatija. — Zaradi influence, ki razsaja po Primorskem, nameravajo zapreti vse šole, da bi preprečili razbijanje te nalezljive bolezni. *
Podkraj pri Vipavi. — V starost' 70. let je nedavno umrla daleč na o-krog znana Trkmanova "mama", ki so jo zaradi njene dobrotvornosti vsi
ljubili in spoštovali. Sožalje! *
Reka. — V rudarski vasi Raša se je motorno kolo zaletelo v avtomo-zil. Na motornem kolesu sta se peljala dva mladeniča iz Pule od katerih pa je Anton Vuletič, star 24 let bil tako težko ranjen, da je podlegel ranam vt ržaški bolnišnici, kamor so ga takoj pripeljali.
*
Trst. — Zaradi majhnega prometa so ustavili motorni vlak na progi Trst—Divača—Pula, ki prihaaj v iulo ob 12.12. Prav tako so ustavili Vožnjo z motornim vlakom Pula— Divača—Trst.
*
Trst. — Ko je delal na polju v bližini Portorose, je 24-letni Viktor Stanič nevede zadel s krampom na staro granato. K sreči eksplozija ni bila močna in ga je samo ranila na nogi.
*
Trst. — Ko so popivali v bližini ^ajle so tovariši okradli Vidala Hek-t°rja, ki je pijan ležal na klopi. Gostilničar je tatvino takoj sporočil karabinerjem, ki so aretirali Juriše-viča Hektorja in Marija Gorjupa, ki sta popivala v sosedni gostilni na ^Jegov račun. Karabinerji so aretira-'' na koncu še Vidalija. ker se jim zdi sumljiva tako velika vsota denarja, ki jo je imel Vidali pri sebi. *
Trst. — Pri Barkovljah se je motorno kolo prevrnilo s štirimi oseba-rni- Pri tem si je prebil lobanjo Ku ^ar O., star 40 let. Njegov spremljevalec Schubert Artur, star 50 let
í*a je malo lažje ranjen.
*
Trst. — Pri svetilniku se je zgodila težka nesreča z motornim kolegom. Ko sta se na motornem kolesu Vračala s Proseka Rupel Andrej in
se obeta v prihodnjem proračunskem letu. Zlasti pozdravljajo beograjski avtomobilisti napoved, da se bo začela graditi velika transverzalna cesta od Trsta do Ccnstanze v Romuniji.
DR. IVO TARTAGLIA ZOPET IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA '' JADRANSKE STRAŽE''
Zel" buren občni zbor je imela dne 12. febr. v Zagrebu Jadranska straža, katere predseduik je dr. Ivo Tar-taglia iz Splita. V društvu sta namreč dve močni struji, ki se ločita druga od druge glede simpatij ali pa nasprotstva do dr. Tartaglie. Tudi v nedeljo je potekel občni zbor v znamenju trenj teh dveh struj. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da si je dal dr. Tartaglia pripeljati iz Splita več delegatov, kakor pa jih dovoljujejo pravila. Okrog verifikacije teh delegatov se je razvila huda borba, dokler ni večina odobrila od devetih splitskih delegatov sedem. Pri volitvah je Tartaglia z večino nekaj glasov ostal še naprej na mestu predsednika osrednjega odbo
be. Herecgovci so zpani kot najbolj drzni tihotapci tobaka v naši državi. Predlanskim so organi oblasti zaplenili 2300 kg tihotapskega tobaka, lani pa kar 7500 kg. To kaže, da tihotapstvo narašča. Seveda moramo pri teh številkah vedeti, da je bilo toliko tobaka zaplenjenega, nikomur pa ni znano, koliko tisoč kilov-gramov se ga je tihotapcem posi'e-čilo kljub budnosti organov pretihotapiti. Lovljenje tihotapcev je nevaren posel. Kadarkoli se srečajo, nastane boj. Revščina, v kateri žive Hercegovci, pa je tolike, da ljudi kjub vsem oviram in nevarnostim požene v, tihotapstvo. Monopolska u-prava plačuje kilogram prvovrstnega tobaka po 15 din, a tihotapec ga prodaja v Bosni po 50 din. smelejši pa ga poneso celo v Zagreb in druga mesta in ga tam prodajajo po 200 do 300 dinarjev za kilogram.
NOVA TRGOVINSKA POGODBA MED FRANCIJO IN JUGOSLA. VIJO PODPISANA
10. februarja je bila v Quai d'Or-sayu podpisana nova francoskoi-
jugoslovanska trgovinska pogodba ra. Glavno opozicijo proti njemu jejy imenu jugoslovanske vlade je po-
vodil beograjski delegat.
- SEJA GASILSKE ZVEZE V BEOGRADU
Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije je imela pred dvema dnevoma v Beogradu važno sejo, katere so se po poldrugoletni abstinenci udeležili tudi zastopniki hrvaške gasilske zveze. Udeležba hrvaških delegatov je pomenila znak, da so se tudi med gasilci začele urejati razmere in blažiti spore, ki so prepeljali na predlanskem kongresu vseh gasilcev v Zagrebu do razkola in proglasitve popolne samostojnosti Hrvaške gasilske zveze. Spori gasilski organizaciji prav gotovo niso bili v prid in . korist, ker je delo v zvezi že prej mnogo trpelo zaradi centralističnih teženj, ki so jih podpirali odločujoči krogi. Zadnja seja pomeni novo dobo v delu za razmah gasilske organizacije, ker se je pokazala eno-dušna želja vseh delegatov, da se gasilskim zvezam razširi področje samostojnega dela preko meja, ki jih začrtava gasilski zakon. Iz vrst slovenskih delegatov je padel predlog, naj bi prevzel predsedstvo zveze kdo
godbo sklenil pomočnik zunanjega ministra in šef jugoslovanske trgovinske delegacije Milivoj Pilja, v imenu francoske vlade pa generalni ravnatelj za sporazume v ministrstvu za trgovino in industrijo Al-fand. V imenu Francije bosta podpisala novo pogodbo zunanji minister Bonnet in trgovinski minister Gentin, za Jugoslavijo pa poslanik in opolnomočeni miinster dr. Puric,
ms mm :*♦>*: :<♦>: >:♦>* >:♦>. mmmm mm >:♦> c •:«<•:♦>
KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam vsakovrstnega blaga.
Cene nizke.
Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIč
DONATO ALVAREZ 2059

i
B
i
C
s I
v
V
I
V
9
i
s?
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarellijn. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in šibkost. REVTVLATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: Kašelj, gibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. GREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Nafi zavod b svojimi modernimi naprava-mi in z izvrstnimi SPECIJAIJSTI 1e edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
NAČRT ZA NOVO CESTO MED MARIBOROM IN PTUJEM
Ptujski in mariborski okrajni cestni odbor sta sprožila načrt, da bi se zgradila nova banovinska cesta med Mariborom in Ptujem vzdolž Drave. Načrt je naletel na živahen odmev v naši javnosti, ki ga je z velikimi simpatijami pozdravila, razumevanje pa so pokazali zanj tudi na merodajnem mestu. Priprave so že tako daleč napredovale,, da sc- je vršil v Ptuju že lahko komisijski o-gled, kjer bo tekla nova cesta. Nova cesta bi bila velikega gospodarskega pa še večjega turističnega pomena. Sedanja glavna cesta Maribor—Ptuj je izpeljana po Dravskem polju, je pa v tako slabem stanju, da bodo potrebne velike investicije, predno bo zopet v redu. Poleg tega pa pelje cesta po precej pustem, ravnem terenu, skozi gozdove in polja ter veže le nekaj večjih naselij med seboj. Nova cesta pa bi bila izpeljana ob vznožju Slovenskih goric, tik nad )ravo, vezala bo številne vasi in bi j lila pokrajinsko ena najlepših v Sloveniji.
OBČNI ZBORI "KRAJEVNIH KMEČKIH ZVEZ"
12. februarja so bili po vsej Sloveniji občni zbori "Krajevnih kmečkih zvez", kakor se imenujejo krajevne edinice stanovske organizacije slovenskega kmečkega ljudstva — Kmečke zveze", da skupno obdelajo vsa najbolj važna kmečka gospodarska in socialna vprašanja. ""Kmečka zveza" zdaj šteje že nad 70.000 — in ustanavljanje novih postojank po deželi dokazuje, da se tudi naše kmečko ljudstvo prebuja v stanovski in organizacijski zave?ti, ter da hoče v bodoče aktivno sodelovati pri kovanju svoje usode. Prav posebno pa še skuša "Kmečka zveza" vzgojiti kmečko mladino v ljubezni do kmečkega poklica in do kmečkega dela. Na občnih zborih "Krajevnih
IZJAVA PREDSEDNIKA VLADE V SKUPŠČINI
16. pr. m. je predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič v skupščini in senatu podal vladno izjavo, v kateri pravi da je glavna naloga sedanje vlade ukreniti vse potrebno, da se po 20 letih sporov in sovraštva enkrat že urede naše notranje razmere v sporazumu med Hrvati, Slovenci un Srbi. Vlada hoče reševati to vprašanje ozirajoč se na zgodovinska dejstva.
Sedaj gre za resnično iskreno u-reditev naše skupne države na bratskem temelju, kjer ne bo nihče drugega nadglasoval s svojo večino, kar je zlasti za Slovence velikanske važnosti. Med Hrvati so vladno izjavo tudi zelo ugodno sprejeli, dasi tega vsi ne kažejo v enaki m.eri, kar je razumljivo. Mačkovo glasilo "Hrvatski dnevnik" presoja vladno izjavo docela mirno in pravi: "Kakor se vidi se vladna izjava giblje v splošnih smereh. Marsikaj bo treba še izpopolniti, vendar v njej ni tistih starih fraz in besedičenj, ki so za njimi bolehale doslej vse vladne izjave "i' Beogradu. Marsikaj bo treba še pojasniti. Kolikor pa nam tega ne todo pojasnile še druge vladne izjave, bodo pojasnila dejanja, ki so ač najčistejše ogledalo, ki ničesar ne u-,taji." Drugi hrvatski listi pišejo mnogo topleje. Tako "Novosti": 'Stojimo tedaj pred velikim dejanjem, ki utegne postati zgodovinsko. Vsa vladna izjava je en sam znak dobre volje in pameti. .Je pa tudi znamenje hitrice. Po tej vladni izjavi ne moremo pričakovati drugega, kakor da se bo vlada urno lotila de-a, ki ne trpi ydlaganja." Tudi srbski listi skoraj vsi pozdravljajo to izjavo ter naglašajo, da je bil zadnji čas, da se je tega vprašanja lotila ta vlad, ko se v 20 letih ni tega hote-a lotiti nobena vlada. Danes imamo vlado, ki hoče rešiti vprašanje ter ¿ tem odstraniti kamen spotike in prepira ter tudi izvir gospodarskega zla.
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
<3
¡KROJAČNICA MOZETIČ
M če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si ^ vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne ^ bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše ¡3 mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji g ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke V ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih § ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
A *
1 M
O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires

■
I
5?
i I
1
8
I ■
CON FRIO, CON CALOR BEBA QUILMES ¡LO MEJOR!
Str. b
tí LO VENSKI LIST
Japonska že dolgo preži na Avstralijo
iga postalo osrednje vprašanje av-i tralske zvezne vlade vprašanje driza vne'obrambe v primeru kakšnega vetovuega spopada, ki bi tako re-UoVj sam od sebe sprožil odskok J a 'ponske z njenega otočja na avstral-
Avstralija, bivša angleška kolon; ja za kaznjence, je bila 150 let nave zana sama nase in od drugega sveta ločena. Od svetovne vojne dalje pa se njene vezi s tujim svetom, predvsem z materno deželo Anglijo, čim dalje bolj utrjujejo, tako da so veli sko celiiio. Predsednik avstralske ka vprašanja bodočnosti, ki clanes j zvezne vlade Lyous je to nalogo nene zadevaj samo Evrope, ampak tu (davno označil z besedami, da "mora di Azijo Ameriko, postala tudi avstralska industrija napeti vse si vprašanja Avstralije, ki se ji do zdaj jle, da Avstralija postane sama zase ni bilo treba brigati, ali med drugi pnsobna za obrambo." Avstralija mi narodi sveta vlada mir ali pa voj- inora Ustvariti zadosti močno aram-na. Danes je Avstralija potegnjena do na kopnem, kakor tudi mornari-v usodo vsega sveta in vlada avstral- co in letalsko silo. Ker se Japonska .skega dominiona, ki ima 6 deželnih Avstralije ne more polastiti, oziro-vlad in skupno zvezno vlado z zvez- ma na njeni obali izkrcati armade, nim parlamentom, stoji pred naloga- (če prej ne onesposobi Singapurje. mi, pred katerimi ni stala še nobe- zato bo seveda slejkoprej opora Av-na avstralska vlada.	stralije angleška vojska in moma-
Že češkoslovaška kriza lanskega rica s svojim najmočnejšim opori leta je vznemirila avstralske držav- iščem Singapurjem na najbolj juž nike in avstralski zastopnik v Lon- nem koncu Malajskega polotoka, o dohu, Bruce, je takrat bil celo v lurabnia obale pa bo seveda v rokah
Nemčiji, da pomaga razvozljati zadevo, iz katere bi se bila mogla roditi vojna, če se Anglija ne I>i bila v Monakovem uklonila avtoritarnim državam. Vojna z Nemčijo bi nam reč tudi Avstralijo potegnila v sp'o-šni svetovni metež, ker vemo, da n,< Avstralijo preži že 2 ali 3 desetletja Japonska. Japonska politika išče v Kitajski samo zaloge surovin, ki so ji potrebne, da se razširi na jug v Avstralijo, ki je za Japonsko naj-, .	..
idealnejša dežela za naselitev previ- ,dl »Atrija se bo seveda morala v ška njenega prebivalstva. Dočim sti
¡domače avstralske sile.
Zaenkrat hočejo zvišati milico od 35.000 mož na 70.000 mož, napraviti inarodnoobrambni register, ki bo vsakemu državljanu odkazal njegc» [vo delo v primeru obrambne vojne n usmeriti velikopotezna javna dela i v ta namen.
Zato so potrebne nove ceste, železnice, elektrotvorne centrale, pristanišča,leta lski parki in mostovi. Tu
namreč Mandžurija in. Kitajska sami zadosti naseljeni in ponekod celo preobljudeni, pride v Avstraliji
tem smislu spopolniti, oziroma preurediti ter na novo zgraditi, najvaž nejše tovarne pa bodo iz gosto n« -seljenih krajev ob obali prestavili v
na kvadratni kilometér najmanj (Ú fLedino e- °bvezne	sln
in največ 28 prebivalcev; poslednja številka pa vlada samo za komaj 2!i
žbe pa zaenkrat ne nameravajo uvt sti. ker se ji ljudstvo prav tako upi
kvadratnih kilometrov obsegajoči o- kakor v	Dokler je Angli-
tok Norfolk, dočim za ostalih 9 dr-'^ »10cna in se Je nasprotnik se ne
žav in ozemelj Avstralije velja pov-
Ibo upal lotiti na azijskem kontinen-
;n	-3 k ■ I tu, se ima Avstralija bati samo so-
prečna številka ooljudenosti á Jji-1 ' ,	, . J. , .
d je na kvadratni kilometer.	vraznega brodovja in leta in zara-
' Kakor v drugih kulturnih drža- dl te^a bodo predvsem skrbeli za to.
v, + r	,-r.; da se zgradi močen trdnjavski pa-<
van, tudi v Avstraliji število roj-	f	v	J	'
ob obali ter močna letalska brodov-
ja.
štev pada. Na večje naseljevanje iz Anglije ni računati, pač pa ppspe
šujejo vseljevanje Nizozemcev in	! Politično pa bodo važne nove voli-
Dancev in tudi veliko italijanskih	tve v avstralski zvezni parlament, ki
poljedelcev roma vsako leto v Av-	jih bo predsednik Lyons najbrž raz-
stralijo, kjer jih rabijo kot pridne	pisal istočasno, ko jih bo razpisal
delavce na sladkornih plantažah v	Chamberlain na Angleškem, kar bi
Queenslandu, ki jo imenujejo "mn-	se moglo zgoditi spomladi ali pa v
lo Italijo". Vendar pa to vseljevanje Evropejcev ne sme presegati gotovih meja, ker se že zdaj domači delavci silno pritožujejo zaradi tek me. Če pa Avstralija ne bo imela številnejšega prebivalstva, ki bi v zadostni gostoti naselilo to celino; se Avstralija ne bo mogla braniti pred napadalcem.
zgodnjem poletju. Te volitve bode zato važne, ker bo moral parlament odobriti narodnoobrambni program vlade, nakar bo treba kom,-eni rae i je vseh narodnih sil, ki so v Avstra liji strankarsko in pokrajinsko zelo razcepljene, tako da zaenkrat najmanjši kontinent sveta ni bog ve ka ko trdno zavarovan pred zunanjo so
Umevno je, da je spričo vsegíi te i /razno silo.
stoletnica čaja v Evropi
Kakor kavo, tobak veliko žitniii \rst izačimb, je Evropa tudi čaj dobila iz neizčrpne Azije. Danes je čaj že tako splošna pijača v salonih in najbolj revnih kočah, da se kar čudno sliši, da ga pred sto leti — tri rodove nazaj — v Evropi sploh št ni bilo. Da proslave njegovo stoletnico, so seveda najbolj poklica i i Angleži, ki jim je čaj v zvezi i njihovim svetovnim gospodarstvom postal narodna pijača. Letos 10. januarja je preteklo sto let, odkar je biia ustanovljena prva angleška tvraka za pridelovanje in obdelovanje čaja. Na ta dan bodo najprej angleškemu kraljevskemu paru v zli tem zavoju izročili mešanico najboljšega čaja, ki je zrastel povsem na tleh angleškega imperija in je bil , predelan izključno v angleških sušilnicah. To bo slovesna počastitev čaja, kateri bo prisostvovalo le nekaj izbrancev, množice bodo o tej slav-nosti brale le . časopisju. Drugi del slavnosti pa bo za ljudstvo in London: trije, sloni bodo na svojili ši-- rokih hrbtih iz pristanišča St. Cathc rine-Dock prenesli 36 zabojev čaja po najprometnejših londonskih ulicah v Mincing Lane v središču Londona. Tu bo londonski župan si; Frank Bo water v vsem slavnostnei: ornatu vodil javno dražbo, kjer bodo vsi zaboji prodani v prid dobrodelnim organizacijam, ki so jih u stanovile trgovine s čajem. Ob te: priliki bo na Mincing Lane razstavljen tudi zaboj čaja v isti mešanici, kakor je bil izročen kraljevskemu paru. Na zaboju pa bo zapisano povelje sedanjega angleškega rodu prihodnjim rodovom, da se zaboj sme odpreti in njegova vsebina pripraviti za pijačo šele leta 2039, torej čez Eto let, za dvestoletnico, odkar st čaj pije v Evropi. Kdo bo tedaj smel zaboj odpreti in se nasrkati sto let starega čaja, si Angleži niso upali predpisati, prihodnjemu rodu bo to na prosto dano. (To misel so Angleži očividno posneli od prirediteljev letošnje svetovne razstave v New-yorku, ki bodo v zemljo zakopali cele zaboje 'znamenj današnjega časa" z ukazom, da se zaboji smeje "pregledati eden čez 1000 let, drugi pa šele čez 5000 let. Ako bo misel še tako hitro dobivala svoje posnemo-vale i' a!;c bodo prihodnji rodovi res ta1-.". p¡ k.orni prednikom, se i utegne zgoditi, da bodo hodili in i-|rno samih takih "terminiranih" za-ibojev, ki jih še ne bodo smeli odmreti — to bo radovednosti!)
Tako bodo Angleži počastili svoj *aj, ki ga pijo že sto let, v katerih ;e je iz skromnih početkov razvila elika industrija, ki tisočem in tiso 'eni daje vsakdanji knih, da ga rao ejo pomakati v čaj. Angleška čajna irodukcija doseže 800 milijonov 'untov čaja na leto. Prva pošiljki« "aja, ki je iz Azije prišla v London >a je obsegala 8 skromnih zabojev
Slika predstavlja skladišče za žito, ki se jih mnogo zida v Jugoslaviji
j. • T b ...................a————
Poslužujte se
PREVOZN EG A POD JET J A
'"Expreso Gorizia"
¡po 350 funtov; v treh je bil asarn-|ski "sukong", v petih pa asamski ¡"pekoe". Neki kapitan Pidding je ¡ves tovor pokupil po 34 šilingov za funt. Ta kupčija je bila pred 100 leti proglašena kot umazano dobičkarstvo. Toda Angleži nikdar ne bi prišli do lastne čajne industrije, če ne bi leta 1833 potekla pogodba, v kateri je bil zagotovljen kitajski izvoz čaja naA ngleško. Takrat so bili tr i^ovci s čajem pred nevarnostjo, da i bodo kitajska iii japonska pristanišča za angleške ladje zaprta, in v trgovskem svetu je že vladal velik obup. Kako naj tudi Britanec obvladuje morja, če bi se ne krepil s čajem? Zato je guverner Bengalije lord Cavendish Bentick imenoval poseben odbor, ki naj preiskuje možnosti, kako bi se čajev grmiček zasadil in razplodil po angleški Indiji. U-speh proučevanj je bil, da je čez 50 let Indija izvažala že več čaja kot Kitajska. Angleži so izsušili mogočna močvirja in džungle in jih zasa-idili s čajnimi plantažami, ki še danes ves angleški imperij zalagajo s j to pijačo. Indija in Ceylon obvladujeta ves čajni trg, kakor je bilo ob prvem pojavu čaja, ko je bil tudi doma samo v Indiji in je šele odtod prišel na Kitajsko.
Kitajci imajo o nastanku čaja le gendo. po kateri se je neki budistični menih zaobljubil, da ne bo nikdar več zaspal. Dolgo se je premagoval, slednjič pa ga je spanec le ¡premagal. To ga je tako pograbilo, da si je v jezi odrezal očesne veke in jih vrgel na tla — iz njih pa je pognal čajev grmiček, katerega pijača preganja spanec. Ta menih je živel menda v 6. stoletju. Znano pa je, da so na Kitajskem vsaj zdravnik', čaj uporabljali že prej. Ob koncu 8. stoletja je bil že obdavčen in kitajski borci so ga prenesli na Japonsko kjer se je tudi silno hitro razširil. Z odkritji ob začetku novega veka je prišel polagoma čaj tudi v Evropo, pa se dolgo ni mogel udomačiti, kei so mu pripisovali vse mogoče škodljive učinke, kakr sprva črni kavi. Ko so ga pa do dobra spoznali, ga pa nihče ni več zavrgel. Če si pravega čaja iz Azije ni mogel privoščiti, si je pomagal, in si tudi danes še pomaga z raznimi nadomeski kakoi "^kamilice, lipp, bezeg, robida in toliko drugega listja. Največji prijale lji čaja pa so seveda Angleži, za nji mi pa kmalu pridejo Rusi in narodi js( verovzhodne Evyope.
šavosti
Večina ljudi, ki so ohranili svoje i lase od petdesetega leta,, lahko o-.stane brez skrbi, ker tudi pozneje las ¡najbrž ne bodo izgubili.
Med Indijanci ni plešastih ljudi
Plešavost je navadno znamenje slabega zdravja.
Na eno plešasto ženo odpade povprečno petdeset do stoplešastih moških.
Z raziskovanjem po raznih xazen-skih zavodih so ugotovili, da se zločinci bolj nagibljejo k plešavosti kakor pošteni ljudje.
Nedavno je neki učenjak trdil, da se lahko doseže pospešena rast las, če razdražimo neke možganske žle-;e. Poizkusi, ki naj bi biil to dokazali, se pa niso prav posrečili. V zavodih za umobolne ni prav nič manj plešastih ljudi kakor kje drugje.
, Ljudje najhitreje izgube lase na temenu, ker je tam obtok krvi naj-počasnejši. Malokomu izpadejo lasje okoli ušes ali na vratu, ker se taiu kri zelo hitro pretaka. 1 Ljudje z gostimi lasmi so telesno |vztrajnejši kakor njihovi plešasti
tovariši. /
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorio
J. Pedro Várela 5233 U. T. 50 - 5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. V&rela 5130
PRVA SLOVENSKA KROJAČNICA
v Villi Devoto
Ako hočeš biti počeni in elegantno oblečen obrni se v kro-jačnico
Danijel Kosič
CALDERON 3098 vogal R Lista
Villa Devoto ¿	Buenos Aires

Konec letne sezone v *uka;šnirm letovišču
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 «SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venenen? bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialist«, za navedene bolezni. Imamo zdravnika specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, 1	želodcu, živčevju itd.
illc.inl •(. '
Rayos X, Análisis ;
Zdraviliški pregled zW'vsakovrstne bolezni $ 3 —
Ordttiramo: Vid 9—121 I5-'-21. V nedeljah in praznikih od 9—12;
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 23
\í
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
VELIKA NO C
se praznuje prve pomladanske dni.
VAŠ DAR BO DOBRODOŠEL Važi družini, ki posebno v teh evropskih okoliščinah teško nanj čaka.
POSEBNE UGODNOSTI in najboljši tečaj imamo rezerviran za velikonočne pošiljke. Izkoristite to priliko in pomagajte svojim potom:
JUGOSLOVANSKEGA ODDELKA
Banco Holandés Unido
nf)i-
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
ÍVÜV\TRALA:
Bnié. MITRE 234
•d »i _uJ
FILIALKA: CORRIENTES 19Q0
Uradne ure: od 10 do 15, in v sobotah od 9 do 11.


V argentinsko Vipavo
Nemara bodo tisti, katere .je življenje zaneslo v Rio Negro protestirali proti tej moji besedi, češ (la naj bi bila argentinska Vipava v Rio Negro ... No, nemára da imajo tudi oni prav. Pa saj smo tudi na Kranjskem imeli nekoč dve Vipavi. Eno pravo, drugo pa "Št. 2", ki je bila Bela Krajina.
Jaz bom torej napisal o tisti argentinski Vipavi, ki sem jo videl. In to je Mendoza.
Z vlakom "internacional", ki jo piha vsak teden trikrat po FCP sem odrinil ono nedeljo 19. febr. iz Buenos Airesa. Čez širne planjave mimo malih in večjih mest smo brzeli. V eni sapi kar po 100 km in celo večin vendar je bila pot dolga. Ker 3050 km je daleč do tja in 18 ur smo drveli z večjo ali manjšo brzino, kakor je pač tir, ki se mestoma precej strmo napenja, dovoljeval. Saj leži Mendoza za 700 m višje kot Buenos Aires.
Ob 6 uri zjutraj v ponedeljek smo bili tam.
Dve stvari sem hotel zlasti videti: Planine in vinograde.
Videti v Mendozi planino, ni te-ška stvar. Samo na ulici se ustaviš Pa pogledaš na zapadno stran. Saj se ti zdi da stopaš po Miklošičevi ulici v Ljubljani. Le da so kamniške Planine, ki čuvajo nad slovensko Prestolico bolj veličastne, kot pa tiste goličave, katere stražijo nad prestolico Andskih gorá. Snežni velikani se namreč iz mesta ne vidijo. Pač bi moral iskati posebno izbrano točko, da bi opazil katerega od njih, ker stoje šele v drugi vrsti andske-ga gorskega sestava. To pa, kar vi-<liš je podobno Čavnu... torej res Vipavskem.
Ali je kaj Slovencev tam1? To bo vprašanje vseh bralcev.
Seveda so. Saj veste, da naši imajo vadi grozdje in vino tudi. Obojega je v Mendozi dovolj. Tudi naših ljudi bo kaj.
Najprej sem se namenil v Lujan Pri Mendozi. Tam že vem za Belo-krajnea Antona Hočevarja. In sredi vinogradov je ta kraj.
Ob 11 iiri sem že bil tam.
Ni ga doma. Dela. Pintar je. Prav Po slovensko se pravi "sodar"... se-veda. Kako pa naj bo vino brez sodov. V Buenos Airesu bi nemara mi -«lili, da vino sodov ne rabi, ker ga P1 jemo vedno iz steklenic... V Lu-Jaiiu sem pa kmalu imel priliko uvesti se, da je tudi tukaj pošteno vi-le v poštenih sodih.
Gospodar, pri katerem naš znanec Hočevar stanuje je Dalmatinec Pe-rič. Lepe vinograde ima in kar povabil me je in jaz sem seveda ponudbo takoj sprejel, in že smo brzeli s kamijonom v njegove vinograde, ki jih ima onstran reke Mendoza.
Sama ravnina tja na vzhod. Daleč tam se dviga nizko brdo. Vsa planjava: sani vinograd. In na razdaljo 300-do 500 m stoje zidance, vinski hrani i ali karkoli že kdo hoče. Niti zunaj niti znotraj nima naše podobe. Zunaj ne, ker stoji na sami ravnini, znotraj pa, ker so sodi tako ogromni, da je prav malo vinogradnikov po Slovenskem, ki bi napolnili najj manjši sod z vsem pridelkom.
Tudi vinograd se ne dviga v lepih redih gori v breg... kako bo, če je pa vse ravno. Toda trta je pa taka in breskve vmes... to je pa kot tam pri nas. Črno se je svetilo grozdje. Saj je že zrelo, bi človek mislil. In ko sem pokusil, saj je bilo že na moč sladko. Kaj šele bo čez mesec dni, ko se bo napilo vročega sonca. Saj je bilo do trgatve še mesec dni. In plesni in gnilobe in kosov in škor-kjer komaj vedo, kaj jedež, se prav cev.... vsega tega se nič ne boje. V podnebju, kot ga ima Mendoza, nič ne boje jesenskih nalivov in megla. ki toliko škode dela slovenskim vinogradom. Kar po kanalih se preteka voda, ki je potrebna trti, grozdje pa se zdravo smeje in čaka, kdaj bodo dali besedo za trgatev.
Ponosen je bil gospodar in ima se s čim ponašati, zakaj delo njegovih rok je vse tisto. Saj je iz nič začel, danes ima lep vinograd, ki mu rodi 700 polovnjakov. V Mendozi se reče 1000 "bordalez", po meri vsem znani bi bilo pa 2000 hI sladke kop-pljice.
Poglejmo še v hram!
Kake 4 m v zemljo izkopana klet se dviga gori do strehe. Ob straneh stojijo sodi, pa so drugačne oblike. So kot poveznjene kadi.
Pa je lep "betiček" takale posoda. Višnar iz Lokvice pri Metliki bi kar zares lahko začel meriti, kam naj bij postavil onih 7 pip, katere naj bi po njegovi misli imel sod v nebesih.. In tudi na sedem pip ne bi bil sod tako ifttro prazen. Saj drži 90 hi. In takih sodov je na eno in na drugo stran 10.
Seveda smo tudi pokusili, kaj je v sodih.
Večinoma so še prazni. Kakih 400 hI vina pa še je. In kakšna kapljica. Noe najbrže ni pil boljše. In po kakšni ceni? Po 12 centov ga proda go-
Naši Prekmurci na proslavi 20 letnice Zedinjenja
Infier-
spodar, po 18 centov ga kupi lastnik, ki mora plačati tudi 6 centov davka... Toda niti o 1 $ liter se nikjer tako vino ne toči.
Tako je na svetu. Ljudje povsod hočejo "Za Bogom popravljati". Že- kazali pot naprej do disense "Trie-pi se sicer s tem polnijo, toda ljudje ste", kjer se zbirajo naši ljudje pri pa v neumnem vinu pamet zaprav- Vidičevih, pravih tržačanih, pa tudi
Torej nazaj v Mendozo in v Infier- ¡ na Paterhalu. nillos, koder žive naši ljudje.	; Pri molitvah se moli sveti križev
Kmalu sem bil tam in sem jih na- pot, najlepša molitev za postni čas. šel. Nekaj Kranjcev iz Dolenjske, pa Vsako nedeljo ob 4 uri pop. na Pa-tudi iz Pivke. Ti so mi pa spet po- ternaki.
ljajo.
V vsem pravim, hočejo popravljati Boga. Niti vina niti medu niti olja ne moreš dobiti poštenega. Prav tako pa celo sam nauk božji po svoje
pravih Slovencih.
Zvečer sem se pa našel tudi z nekaterimi fanti, kateri tekajo za zaslužkom, kamor pač prilika pokaže. Videl sem, da je v Mendozi pač
poravljaj in božjo resnico zametajo, dosti sonca in vina in sadja, toda za-rav tako, kakor v Mendozi in San služek je slab.
Juanu pravo vino v jarke zlivajo in grozdje puste da segnije... ker s po-tvorbo fabrikantje več zaslužijo.
Zares povsod je človek na delu, da išče le svojo osebno trenutno korist in ne misli na psledice, ki bodo nekoč teple njega in druge. Vinograd in hram sem že videl in
Vina pravim, je pa dosti in preveč in prepoceni, kar je bilo že tudi nekaterim našim v nesrečo.
Redki imajo stalno delo. Večinoma morajo iskati zaslužka v najraz-novrstnejših poslih. Danes pri železnici "transandino", ki jo popravljajo, jutri na kaki cesti, pojutrišnjem
pravo vino in grozdje s trte tudi po- ¡gredo v San Juan na poljedelska de-
kusil. Sedaj naj pa še naše ljudi poiščem.
Hočevar je že prišel z dela in smo kar k mizi sedli, kjer smo marsikatero uganili iz starih krajev, iz Vino-mera in Nove gore, koder stoje ro-salniški vinogradi, po katerih sem marsikdaj hodil v onih letih, ko sem bil metliški kaplan.
Lepi spomini so to.
Sedaj pa treba poiskati še kaj naših. Namenil sem se isti dan do Ma-rušičevih v San Rafael, toda ómnibus je bil prepolen in za tako dolgo pot (240 km) ne bi bilo prikupno stati celo pot.
la ali pa drvarit.... j V Mendozi sami ne more biti čez ¡50 Slovencev. Da pa žive tam okoli, liih je nekaj več. Nekateri imajo v Mendozi svoje hišice, a dela morajo iskati drugod po deželi.
Hladnik Janez
Marsikdo v svoji nepremišljenosti govori norčave besede na račun božjega nauka, in božjih skrivnosti svete vere. Kdor pa ima željo, da stvari prav spozna, naj se pod križem u-stavi in tamkaj premisli, kaj je človek. V luči Kristusovega trpljenja šele postane razumljiv božji nauk in tolažba ter upanje na zemeljskem potu.
Pridite v obilnem številu k tej lepi molitvi.
Kdor želi dobiti kako fotografijo od nove maše, naj se oglasi ob priliki službe božje.
Hladnik Janez

Ana C h
CRKVENI VESTNIK
i
19. marca maša na Paternalu za Alojzija Abram. Zapoje tudi žalni zbor.
; 26. marca maša na Avellanedi za Metodo Zorn. Molitve ob 4 uri na Paternalu.
I Maša za Ivana Kjuder bo 2. aprila
a Lnrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk, bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 130 Razbojnik torej še ni odšel iz lu-e- Še sta upala, da bosta Klariso ^orda le rešila.
Lidija, sedja pa nehaj veslati, ^vzklikne Gianettino, — tam stoji . Cesma". — Do nje bova raíala še kakih deset minut. Med tem časom Se mora vse odločiti... Če bova pridela tja dokler se ladja še nahaja v Mstanišču, nama ne sme Orlov u-«rabiti Klarise! Obvestil bom povelJ-'stvo pristanišča pa bom z beneški-11 Vojnimi ladjami zaprl izhod iz Pristanišča. Ta Rus nima pravice, da 1 Ugrabil Benečanko in jo s silo od-pelJal v Rusijo! gondola je hitela po gladki po-fsini. Gianettino je veslal, kakor še , kdar v življenju, čeprav je bil ve-
najhitrejši gondolier v Benetkah,
^udi Lidija je veslala. Prav dobro 8j vedela, kako je treba obračati ve-aj kajti sicer bi ne smela biti Be-:anka.
^'"ndola se je vedno bolj in bolj
'*ala veliki ruski vojni ladji. laM a,) sta Lidi¿a ^nettino že 'ko razločila temne sence na kro-t. > ki
Vri
so razburjeno tekale sem in
r? Jjidija, hitreje, hitreje! tud	ves'a<lema Pa je pomaga)
•ica.
1H¡( Vetcr in gondola je letela kakor
r;jo vidiš? — vpraša Lidija Kauettina. — Ali vidiš Klariso na
vidim je, — odvrne Giaue-itile°' v naslednjem trenutku pa kri-*olr pustil je vesla in pokazal v ^ Proti ladji.
Lidija, ali jo vidiš, .—vzkliku
Gianettino, — tam je Klarisa, tam je!
t— Ivlarisa stoji čisto ob robu krova, Orlov je poleg nje, — pogovarjata se Oh, Bog, — Lidija, morda pa ji ne bo storil ničesar žalega! — Drugače je gotovo ne bi bil pustil še enkrat na krov, ko je bila že v kajuti! — Ha, kaj je to? — Klarise ne vidim več! — Obkolili so jo častniki,-— sablje se bliščijo! Naprej, Lilija, naprej! — Imela si prav, njeno življenje je v nevarnosti !
Gianettino je pognal svojo gondolo. — Sedaj je prispela v senco velike ladje. — Gianettino je prišel s svojo gondolo čisto k steni "Česme"
—	tu je visela dolga veriga--to
je bila pot, po kateri bo prispel na krov.
— Lidija, še enkrat, da se bom lahko oprijel verie, — zbe- taoio oa lahko prijel za verigo! — Vsemogočno Bog, kaj je to?
Gianettino je omahnil in bled padel v svojo gondolo.
Lidija se je trpetaje nagnila čezenj.
S krova se je zaslišal strašen krik
—	krik, ki je pričal, da se Klarisa nahaja v življenjski nevarnosti.
Takoj za tem se je velika ruska ladja premaknila in zaškripala, vsa se je stresla — veriga, za katero se je hotel Gianettino prijeti se je 7 ro tljanjem dvignila na krov — nad majhno gondolo pa je nekaj trenutkov obviselo ogromno sidro, podobno veliki ptici roparici.
Če bi bil ta velikan padel na gondolo, "bi jo pokopal pod seboj.
Sidro pa je nadaljevalo svojo pot na krov.
Potem pa je zdrčala velika ruska ladja po mirni gladini, mudilo se ji je v odprto morje.
Mar je Gianettino znorel? Mar je
hotel svojo jezo ohladiti na tej deklici, ki mu je vedno dokazovala samo svojo zvestobo, naklonjenost in ljubezen?
Toda Lidija je takoj vedela, zakaj je Gianettino to storil.
Gianettino je stal na robu svoje gondole in prežal, kakor lovec, ki jo šel v gozd nad divjačino, ko je ladja lezla mimo njega.
Sedaj je prispel zadnji del ladje. Gianettino pograbi z obema rokama vrv, ki je visela z ladje in se vrže na dno gondole, — gondola pa je zdrčala za ladjo!
Gondoliere je sedaj privezal vrv za obroč, ki se je nahajal na kljunu njegovega čolna.
Njegova gondola je bila sedaj privezana k veliki ruski admiralski la dji.
Gianettino je izmučen omahnil na dno svoje gondole.
Lidija se je sočutno nagnila čezenj in ga gladila po njegovih črnih laseh.
—	Ubogi prijatelj! —•. zašepeče Lidija, — ti trpiš, — kaj pa si storil?
—	Kaj sem storil? — odvrne Gianettino. — Storil sem, kar mi ie velevalo srce! Ne morem je zapustiti, — ostati moram pri njej, — sedaj pa — sedaj si tudi ti uboga, draga moja deklica, priklenjena k meni!
—	Lidija, če je ne bova mogla rešiti, bova z njo umrla! Sedaj sva jrrivezana k tej vojni ladji, h Klari-sini ječi — eljeva se na odprto morje — v smrt in pogin!
109. POGLAVJE Ujeta
Ob pol treh je stopila grofica Klarisa Pineberg v barko, katera jo je čakala na obali Markovega trga.
To je bila največja in najlepša barka, kar jih je imela na razpolago Orlova vojna ladja. Knez je uka-
zal mornarjem, da so ozaljšali bar-
■oy\
Rdeč baržun je pokrival klopi, po tleh so bik; razprostrte preproge. Ve-S ,BUBSl'[BZO B[iq OS AOL'JBUJOIU B[S
cvetlicami. Kristenek pa, ki je prišel po njo, je bil oblečen v slavnostno uniformo. Tudi mornarji so bili praznično oblečeni.
Mladi adjutant je s sočutjem gledal lepordečelaso ženo, ko ji je pomagal, da je vstopila in ko je sedla njemu nasproti na mehko klop.
Nesrečnica ni slutila, kaj jo čaka. Klarisa ni vedela, da je ta barka — njena mrtvaška barka, ki jo bo odpeljala tja, odkoder ni vrnitve.
Barka je bila okrašena z mnogimi svetiljkami, morje je bilo radi tega razsvetljeno daleč naokoli.
Rdeča, zelena in modra svetloba se je odbijala an lahnih valčkih, ki jih je delala barka.
Še lepši in veličastnejši pogled pa je bil na rusko floto, ki je bila vsi-drana v pristanišču.
Vse ladje so se zbrale okrog "Česme" in so bile razsvetljene s tisoči in tisoči lampijončkov, ki so svetili na daleč in široko.
Ko je barka prispela v bližino ruske flote, je zaigrala godba na kro-Mimna se je razlegala nad morjem, vu "Česme" rusko carsko himno, kakor da hoče celemu svetu govoriti o mogočnosti in veličini ruske države.
— Kako lepo! — si je mislila Klarisa. —i Če bi to .mogel "Videti ^oj Gianettino, se ne bi več bal zame ! Tedaj bi vedel, da Knez Orlov ni slepar in da me ne bo zvabil samo v nastavljeno past! To je sprejem! Tako sprejemajo samo kraljico ali pa — bodočo carico.
Barka je pristala ob admiralski ladji. S krova so spustili stopnice, ki so bile pokrite s preprogo.
Kristenek je izstopil prvi, za njim je šla Klarisa.
Stopala sta nad neskončnim prepadom.
Klarisine duše se je lotila neka tesnoba.
Če bi se bila Klarisa mogla sedaj vrniti, bi gotovo to tudi bila storila. Ko pa se je ozrla, je videla, kako se je barka hitro oddaljevala od stop nic, pod stopnicami je bučalo strašno morje. Mlada grofica se je radi tega opogumila in stopala smelo naprej, sramovala bi se, da je tudi en sam trenutek omahovala.
Vendar pa bi bilo boljše zanjo, če bi skočila v morje, čeprav oblečena in se poskušala na kakršen koli način rešiti.
Klarisa je stopila na krov "Česme". V tem trenutku je zagrmelo šest topov, vsak top se je sedem krat sprožil. — Častna salva, kakor so pozdravljali samo osebe odličnega rodu.
Na krovu admiralske ladje je bila zbrana cela posadka. Mornarji in vojaki so stali v vrstah ter tvorili špalir, sredi katerega je bila pogrnjena dolga, ozka preproga. V bližini se je nahajal tudi knez Orlov, obkrožen s svojimi častniki.
Njihove krasne in sijajne uniforme so bile v morju luči še lepše kakor sicer.
Knez Orlov je šel Klarisi naproti in se globoko pred njo priklonil.
—	Dobro došli, lepa grofica Klarisa Pineberg, — dobro došli na ruskih tleh! —reče Orlov, ki je zadnje besede posebno .povdaril. — Dobro došli v caričini državi! — še nikdar niso imele te ladje lepšega in višjega gosta! Radi tega je nocojšnja noč zame in za vse moje ljudi svečanost, ki se ne da z ničemer primerjati
—	K»#z Orlov, — odvrne grofica
SLOVE
SKI
LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
SLAVIMO SLAVNE PREDNIKE
Pri novih narodih in starodavnih slavijo se povsod možje poznani zato mi, bratje narodni, Slovani, slavimo slavo Slave sinov slavnih.
Ime in prah glasnikov svojih glavnih slavi Francoz, Lah, Nemec, Angličani zato mi, bratje rodni mi, Slovani, slavimo slavo Slave sinov slavnih.
Grk slavoloke, Rimljan obeliske je stavil prednikom za slavne čine, Kitajec jim na grobe stavi bliske.
Proslavljaj dede ti, družina mlada, rod Slave matere in domovine, ki v nji nikoli solnce ne zapada.
Mladinski kotiček
ŽELJA
Ne iščem za se zlatega plačila in ne naslovov, ne časti bogate, če v moči mi je kaj storiti za te, o mati Slavija, podaj mi krila,
da bi na njih me čudovita sila nosila daleč med slovanske brate med Čehe, Ruse in Hrvate, kjer Visla, Volga vode je razlila.
Kakor metulj, ki nad cvetovi leta, odletel bi v oddaljene svetove neznanega slovanskega mi sveta,
tam kraje bi po bratsko pozdravljal, poljubljal zemlje bratovske rodve, in mater njihovo in hčer proslavljal.
bogastvo in ponos, ki si ga ne dam vzeti. Moj narod je ob enem moja domovina, ki ima neizmerne meje in ne šteje na stotine, ampak na milijone."
"Narodna vzajemnost je ne politično ampak literarno zedinjenje vseh štirih slovanskih plemen, pri čemer bi vsako pleme ohranilo svoje narečje, vendar bi knjige in spise drugih slov. plemen razumelo, kupovalo in čitalo."
(O literarni Slovanski vzajemnosti leta 1837.)
NEVARNA PESTUNJA
V mesto je prišla zamorka Junga, da bi si poiskala službo. Izvedela je,
da
Čiščenje zob
čiščenje zobovja in diesen je naj-vzdolž obale nadaljevale pot do fran učinkovitejše zvečer. Preko dneva se naberejo med zobmi ostanki raznih jedil, ki v noči začno v ustih razpadati. To razpadanje in kisline, ki se pri tem razvijajo, polagoma načnejo dobri zob. Če pa zobe zvečer izčisti-mo s ščetko, je tako kvarjenje zobovja nemogoče.
išče gospa Bolenčkova novo pestunjo za svoje otroke. Oglasila se je pri njej in se ji predstavila.
Gospa Bobenčkova si jo zamorko ogledala od vsehs trani in rekla:
"Povedati vam moram, da imam mnogo otrok. V službo sprejmem Gamo takšno pestunjo, ki ima rada o-troke in ki lepo ravna z njimi."
"O, potem je ta služba kot nalašč zame!" je navdušeno vzkliknila zamorka Junga. "Jaz imam otroke ze-| lu rada. Veste, ko sem bila še v atrijskem pragozdu, sem najrajši jedla.
i— meso nežnih otraiičev!" I
SREČA
Kmet je šel na polje, da bi pokosil travo. Pa se je kmalu naveličal dela. Legel je v senco in zaspal.
Prav ta čas je sreča hodila po svetu. Prišia je do kmeta, obstala za trenutek in rekla:
"Lenuh nemarni, danes, ko je le-j po vreme, spiš, •jutri, ko bo deževa
o, pa boš in tarnal: sreče!''
vso krivdo zavalil name 'Oh, jaz pa res nimam
Pri verouku
Katehet: "Zapomnite si, kdor ve-j dno dobro dela in je pravičen, bo enkrat nosil zlato krono."
Tinče: "Naš oče jo že imajo!" Katehet: "Tako? Kje so jo dobili?"
Tinčež "Pri zobozdravniku!"
NEMČURJI
Tu bile stoljov so visoke gore, iz samih trupel živih naložene, v oblake so molele temne stene in tlačil moreče so tovore.
To bila kazen težke je pokore ko vez njih medsebojna se razklene, popadajo njih gneče naložene in krik zmečkanih polni vse prostore.
Tu kupi renegatov so poznani, ponemčenih in Nemcev ljubih
Kranjcev, ki pel o njih je nekdo tam v
Ljubljani,
da odpuščen jp jih prositi mora, če kdo prizna iz starih se jim
znancev,
da rod mu je slovanskega izvora.
"Jaz čutim, da je celo slovanstvo moje in jaz njegov: to je moja slava
ČRNI DNEVI
Kaj se mbila prevesela, očka . Kaj sem ti preglasno pela? Da zdaj srček me boli?
Nisi bila prevesela. hčerka, a zdaj časi so hudi! Nisi mi preglasno pela,
Ostre sape so jeenske. zdaj za cvetke več ni raja, zdaj za sanje več ni maja — zdaj srce nas vse boli!
V šoli
V šoli so se učili o kroženju krvi. Pa pravi učitelj : "Če se postavim na glavo, ali se mi potem vsa kri prelije v glavo?"
Učenec: "Da!"
Učitelj: "Kako pa, da mi vsa kri ie odteče v noge, kadar stojim?"
Učenec: "Ker noge niso votle in prazne."
MOJA SESTRICA
Moja sestrica Lota kuharica je: od palačink do piškota kuhati zna prav vse.
Sem in tja pa napako s smetano stori; solziee za omako hitro naredi.
Na večer imamo rilček, kisli hren; v boč.jo voljo se vdamo to recept je njen.
A. midve pa sva radi skupaj noč in dan; k nama upi vsi mladi gredo v beli stan!
Nima počitnic
"Zakaj se pa jokaš?" "Zato. ker imajo moji bratje počitnice, jaz pa nič."
"To je hudo! Pa zakaj jih ti nimaš?"
"Ker — ker — še ne hodim V olo!"
OTROK GLEDA V SVET
■loj, kako je velik svet, daleč je do Šmarne gore; a pri Kamniku zajet od planin naprej ne more.
Če bila bi kakor blisk., daljne kraje bi jasniia; če bila bi kakor vrisk, zvezde bi na pot prosila.
Pa znabiti do nebes steza bela bi peljala — tam pri vratih bi zares, če je Bog doma, vprašala.
Prekmurci na Avelianedi: V gostilni pri Terplanu o priliki proslave
20 letnice Zedinjenja
Otroci v naravi
Placida in Albert Gec ter Rožica Švara iz Cordobe na pust
Pineberg, — rada sem se odzvala vašemu povabilu. Te ladje mi pričajo o mogočnosti in veličini Rusije, ki jo ljubim nad vse!
--Ali vas smem prositi za roko
in vas odpeljati doli v kabino?
Klarisa je vzela njegovo roko in odšla sta, ostali častniki pa so se ji-ma pridružili. Godba je zaigrala, po sadka pa je trikrat vzkliknila:
—	Živela grofica Klarisa Pineberg !
Klarisa se obrne in ljubeznjivo pokima vojakom in mornarjem.
Na vratih kabine je dal knez Orlov svojim .častnikom znamenje, častniki so se obrnili in odšli, on sam pa je stopil s Klariso v kabino.
Kabina je bila bajno razsvetljena.
Mnogo svetiljk in sveč je gorelo v tem prostoru, sredi katerega je stala bogato pogrnjena miza.
Na mizi je bilo v vazah postavlje no mnogo cvetja. "Neka vaza je predstavljala Katarinin doprsni kip in je bila izdelana iz pravega mai'morja. .
Caričin doprsni kip je imel na glavi čelado, na kateri je bilo namesto perjanice cvetje, tu so bil« prekrasne vrtnice, vijolice, liijacin-te in jasmin.
—	Kako je to lepo! — je vzkliknila Klarisa. — Človek bi si res ne bil mislil, da plava tako razkošna palača po morju!
To cvetje je napolnjevalo kabino s prekrasnim vonjem.
"Česma" je bila do danes popolnoma enostavna in navadna ladja, — odvrne knez Orlov, — danes je šelt postala palača, danes je šele postala hram, ker je pravkar vstopila nje gova krasna in mlada svečenica.
Klarisa ga je zapeljivo pogledala.
Še vedno je imela na sebi enostavno, črno obleko, v kateri je prišla h Gianettinu. Sedaj je vzela iz vaze na mizi dve rdeči vrtnici in si jih pri-
trdila na prsi.
Orlov je opazoval svojega lepega gosta.
Klarisa je nameravala pridobiti Orlova zase. Radi tega se ni branila njegovih galantnih besed in žarkih pogledov, ki so ji prodirali skoraj do srca.
Klarisa je sedla k mizi. Orlovu nasproti.
Orlov je pritisnil na zvonec, čea par trenotkov pa so se odprla v ra ta, služabniki pa so začeli servirati souper.
Prinašali so na srebrnih pladnjili najdragocenejše delikatese. Najred-kejše kavkaško vino se je penilo v čašah.
Orlov pa je že nekaj trenutkov pozneje zapovedal, naj prinesejo na mizo šampanjca.
Ko je Orlov natočil čaše in ko so Se služabniki na njegov mig odstranili, je Orlov dvignil čašo in rekel:
—	Pri takšnih prilikah je navada, da popijemo prvo čašo na zdravje vladarice, — carice! Dobro torej, to čašo dvignem na zdravje one, ki bo vladala Rusiji! Dvignil sem to čašo in jo bom izpil na zdravje carice, ki ima edina pravico do ruskega prestola. — Bog daj, da bi se ji posrečilo osrečiti ruski narod, da bi se pa tudi meni posrečilo pridobiti si njeno naklonjenost in zaupanje!
Ko je Orlov - spregovoril te dvoumne besede, je stopil h Klarisi in se ji spoštljivo priklonil.
Potem pa je hitro izpraznil čašo in jo postavil na mizo, kmalu pa jc ležal ob nogah lepe rdečelase žene.
—	Živela moja carica! — zašepeče Orlov in poljubi njene roke. — Klarisa, tukaj, na kolenih pred vami prisegam, da sem caričin zaveznik.
Klarisa jo bila seveda prepričana, da razume pod carico njo!
Grudi so ji valovile od blaženosti
■ in sreče. Doslej sta jo življenje in ; usoda preganjala, sedaj pa je srečala tega kneza Orlova, ki ji bo pomagal, da bo dosegla svoj cilj.
—	Pomagal bom svoji carici, nadaljuje grof Orlov, pomagal ji bom, da odstrani vse svoje sovražnike. Brezobzirno bom postopal in uničil vsakega, ki bi ji bil nevaren, vse do tlej, dokler ne bo prestol postavljen na trdne temelje!
—	Seveda — doda Orlov in pogleda njen lepi obraz, — seveda, upam, I da me bo moja carica nagradila — toda ne z zlatom in častmi, temveč s cvetjem, dišečim cvetjem ljubezni!
Klarisa vstane. Bila je razburjena. Sedaj ji je bilo težko, da bi nadaljevala komedijo, ki jo je igrala pred Orlovom radi svoje častihlepnosti.
—' Vstanite, knez Orlov, — reče Klarisa, — prosim vas, vstanite! Daleč je še do uresničenja mojih načrtov. Toda seveda, če bova složna Ise bova skupaj borila in dsegla to, io čemur sedaj še sanjam!
---Mene bo obdajal škrlat, obira/. pa mi bo razsvetljeval sijaj ce-Isarske krone. — Vi pa, knez. Orlov, I boste najbližji mojemu prestolu! Vi loste prvi med prvimi!
—	Da se pa boste vedno spominjali tega trenutka, ko sva sklenila •zvesto prijateljstvo in zavezništvo, sprejmite od mene to-le v spomin!
¡ — To je prstan, knez Orlov, — nadaljuje Klarisa po kratkem odmoru in sname s svojega prsta prstan, i— to je le en prstan mali člen, toda členi sestavljajo verigo.
—	—Imejte ta prstan v časti, naj vas vedno spominja mene, bodite mi zvesti in udani.
Knez Orlov vzame prstan iz roko rdečelase žene, se čudno nasmehne, nato si ga pa takoj natakne na mezinec svoje leve roke.
—	Klarisa, najino prijateljstvo
|naj bo tako čisto, bistro, jasno in ¡iskrena, kakor je ta diamant, — vzklikne Orlov. — Rad bi vam tudi jaz nekaj poklonil, toda za ta prstan vam smem pokloniti zopet le prstan.
—	Toda grofica, če dovolite, vam bom položil pred noge prstan, močan in trden, ki ga boste nosili dolgo časa in se boste vedno name spominjali, — ali ne, Klarisa?
—	Knez Orlov, nosila ga bom — odvrne Klarisa, — z vašim prstanom se bom dičila in bodite prepričani, da mi bo vedno mil in drag. To bo železen prstan, ki bo — nezlomljiv!
—	Upam, da bo — odvrne knez Orlov in so hitro obrne, da skrije svoj zaničljivi posmeh.
—	Sedaj pa , lepa grofica, — nadaljuje Orlov, — morava'končati najino delo. Naposled: rušenje presto la in osvajanje carske krone jc tudi
¡ ojtABado ouins
—	Vi morate biti prepričani, da vam bom vedno zvest, — toda moč-p¡ 'stds of ucjsjd ud ,ioi[B>[ zoa BgCoii jasno in odkritosrčno vsebuje prisego in obljubo!
—	Spis? — se začudi Klarisa. Ali zahtevate od mene, da vam kaj napišem? Smatram, da vam mora moja beseda zadostovati!
-' —Oh, kar se mene tiče, — odvrne Orlov, — jaz ne potrebujem nobene-
BApim rapox 'BA'JKIUBL' TI$9U3U18td HÍÍ
morava delati hitro in odločno, koi ne sme Katarina ničesar zvedeti. Grofica, vedite, da ima Katarina tanka ušesa!
- Nujna naloga je predvsem dn pridobiva zase ljudstvo, — nadalju je grof Orlov, — zato pa je brezpogojno potrebno, da izdate tajni manifest, s katerim boste pridobili za se kmete, delavce in vse trpine v Rusiji.
—	Manifesti — vpraša Klarisa, ki
ji je stvar ugajala.
—	Da, grofica, to je brezpogojno potrebno.
—	Pristanem! Toda kaj naj b' bilo tis kano v manifestu?
—	Grofica to jc moja skrb, odvrne knez Orlov. — V Petrogradu i* mam svojo tajno tinkarno, ki mi je vedno na razpolago. Manifest bom dal tiskati v desetih milijonih izvo; dih, nakar jih" bodo razdelili moj' tajni agenti po celi Rusiji! Oh, vi nc veste, kako bo deloval ta manifest?
—	Taka tiskana stvar deluje kakor strup, ki so ga vbrizgali v žilo ruske države. Strup se širi vedno tolj po telesu, končno pa pride do srca. Vsled. strupa bo to srce vedno hitreje in strahopetnejše utripalo, takar boste vi, Klarisa, edini zdraV-'iik, ki bo mogel telo, državo ozdraviti.
—	Ali ne, ne bo vam menda pr«' več težko zdraviti bolna srca?
Klarisa pordeči.
Spomnila se je na svojega Gifl' riettina.
—	Doslej se še nikoli nisem peč»" la stakim zdravljenje, — reče grof1* ca.
—	Oh, grofica, — reče pri liznjen" Orlov, — vi pač lahko ozdravite trpeče in izmučeno srce. Vi bi mu m®" gli povrniti mimo in pravilno utr'-panje. Položiti vam je treba le roko na 1o srce in ono bo ozdravelo!
Klarisa je sklenila, da si kne«3 pridobi popolnoma zase.
Počasi iztegne svojo malo, belo r°' čico in jo položi na levo stnin OrloVe uniforme.
Ves zadivljen poljubi grof Oi'l°^ njeno nežno roko.
Nato jo odvede v svojo delavn sobo.
(Dalje prihodnjič)
M