7
/
mm
f*
Naj Teč j i slovenski dnevnik I * v Združenih državah
h 1 z
n
, -------- ■
Velja za vse leto - • .	$6.00 o
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
list :sIovensBh_<Jelavcev v Ameriki*
The largest Slovenian Daily g* the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. r
_i	tm	■ _ i	----- ■■■ '-----T — - ■	'■-■	■■■	- i	^^».. , , ____^————
TELEFON: COBTLANDT 2876.__Entered s» Second Class Matter, September 21, 1903, at ths Post Offics at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 227. — ŠTEV. 227. "	NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 26, 1924- — PETEK, 26. SEP T™* * A 1924.__VOLUME XXXIL — LETNŽTxXXnT ~~
NEMČIJA ZAHTEVA NEVTRALNOST
Berlinska vlada je zvezara s sovjeti v zahtevi nevtralnega statusa, da se pridruži Ligi narodov. — Zahteva se o-brača baje proti Franciji in mali antanti, da se zavaruje Nemčijo in Rusijo pred napadom. — Sprejem bi tudi končal francosko nadvlado. — Skupni nemško - ruski cilj.
Poroča Samuel Spewack.
Berlin, Nemčija, 25. septembra. — Zaliteva Nemčije, naj s«- uveljavi status nevtralne sile v slučaju, da bi se pridružila l itri narodov, ki bo vsebovana v memorandu, na-slovljenjem na vse delegacije v Ženevi, je bila spočeta v Moskvi.
To je kladivo, zavito v baržim ter lepo okrašeno s cvetkami miru. Železa kladiva pa se obrača proti Franciji in proti mali antanti, — Romunski, Cehoslovaški m Jugoslaviji, — ter tudi proti Poljski, ki je zaveznica male an-taiite.
Zahtevana nevtralnost, če ji bo ugodeno, bi v slučaju kateregakoli konflikta v Evropi, tudi če bi bila involvi-Jana Liga. za valovala Nemčijo pred napadom ter bi preprečila prekoračenje nemškega ozemlja, brez ozira na to,1 če bi bile l<> ligine čote ali druge.
Ta zadnji predlog je stavila Rusija in vsled dogovola z Rusijo ga je Nemčija sedaj sporočila drugim silam.
Namen rele zahteve je pustiti Poljsko in Romunsko vi-s« ti v zraku, ju odrezati od ostalih zaveznikov v slučaju, da bi bila kedaj vprizorjena kaznilna ekspedicija proti Rusiji. Zavarovala bi tudi Rusijo ob celi nemški meji.
Razventega bi taka nevtralnost služila skfujpinemii nemŠko-ru>kemu eilju, da se strmoglavi francosko nadvlado v ftvropi. Ko ne bi mogel Pariz ničesar nuditi mali antanti glede varnosti, bi prenehalo tudi francosko vodstvo v ce! j train i Evropi.
< V bi ostala Nemčija nevtralna, bi ne mogli Poljska in Romunska ničesar opraviti proti Rusiji. Velika armada Francije bi bila odrezana od ostalih.
Informacije o rusko-nom.skem sporazumu glede tega predmeta sem dobil iz vira. ki je v neprestanem stiku tako z Wilhelmstrasso kot s Kremljem. Sporazum je vključe-1 val tudi dogovor..da ne bo noben teh dveli narodov stopil v Ligo brez drugega in da bo čuval interese drugega, če b: bil pozvan na vstop v Eigo.	!
Nemčija je držala svojo besedo. Njen memorandum; na ženevske delegacije bo vseboval tudi prošnjo, naj se povabi na vstop tudi ruske sovjcte.
Ena čudnih točk zahteve glede nevtralnosti je, da je deležna podpore onih, ki vodijo agresivno inozemsko poli-) tiko v namenu, da vrnejo Nemčiji prejšnje mesto na solil-' cu, da pa to zahtevo tudi podpirajo pacifisti.	!
Pacifisti hočejo, da se proglasi Nemčijo za nevtralno,' ker so prepričani, da je to nadaljni korak proti trajnemu miru.
Motiv ministra za zunenje zadeve. Stresemanna pri u-veljavljenju te zahteve pa temelji na skrbno zamišljeni a-gresivni politiki. Ta politika vključuje na le poskus, da se oslabi pozicijo Francije v Evropa, temveč tudi. da se vrne Nemčiji izgubljeno ozemlje, predvsem kolonije ter doseže za deželo vojaško neodvisnost ter vse drugo, kar spada k mojročni sili, prosti vsake kontrole.
(irof Harry von Kessler, ki se je vrnil iz Ženeve, kjer je bil neoficijelni zasit'epnik nemške vlade, mi je povedal včeraj zvečer, da je pričakoval največje težkoče poskusu, da se dobi nevtralizacijsko zahtevo. Namignil je, da bodo to zahtevo zavrnili predvsem Francozi.
"Nemčija ne more opustiti te točke," je rekel. "Za nas, pacifiste, je zagotovilo miru. Izločuje Nemčijo iz evropskih sporov."
Na drugi strani pa ne pričakuje grof Kessler nobene na dalj no zadrege glede vprašanja vojne krivde Nemčije. Priznava, da bo povzročila se nadaljno debato, a misli, da bo uravnano potoni splošnega dogovora, daje pre-! vzela Nemčija s podpisa njem londonskega dogovora mednarodne obveznosti, katere mora izpolniti in da bo to zadovoljilo zaveznike.	i ------ _ i
REKLAMA ZA REPUBLIKANCE
ZADEVA PRIDIGARJA LAWRENCE HIGHT-A
Hight in vdova, ki sta izvršila dvojen umor, sta oropala doma pet otrok. Deček in hčerka du-hovika ter trije sinovi Mrs. Sweetin so menda najhujše pti-zadeti od tragedije.
KAPITALISTI NAPADAJO LA FOLLETTA
Oster napad na stališče senatorja. La Folletta. — Ženske se zavzemajo za progresivnega kandidata. — Razdor v soeijalističnih vrstah. — Glavno vprašanje v tem volilnem boju je avtokratična sila sodišč. — Navodila odseka American Federation of Labor.
London, Anglija. 25. septembra. V nekem pariškem poročilu, na ''Star" iz baje skrajno zaneslji-j vega vira se glasi, da skuša kupiti! Abded-Krim, voditelj vstaških i Marokancev, s pomočjo nekega ! londonskega in pariškega sindika-1 (ta dva podmorska čolna od neke angleške tvrdke. da odreže dovo* španskih čet preko Gibraltarja na , afriška tla.
Neki prejšni angleški mornariški častnik, ki je služil na pod-j
morskih čolnih, je, soglasno s tem - -
poročilo nabiral moštvo za ta dva ' podmorska čolna.
Edina težko T-a. ki se stavlja na pot dobavi teh dveh čolnov, je skrajno previdn> stališče angleške vlade, a to oviro bi bilo mogoče premagati in sicer -potom tre-tje. neimenovane sile v Sredozemskem morju, ki bi naročila oba podmorska čolna na svoj račun.
Nadalje so glasi, da se Abdel-Krim že več mesecev pogaja z*do-tičnim sindikatom in da j" dobil pol miljona angleških funtov kot predujem na dra-gocene koneesije ; za slučaj, da bi l>il uspešen v svo jih bojih proti Špancem.
Neki nadaljni prejšni angleški časftnik. ki je zaupni svetovalec maroškega vstaŠkega voditelja, su je baje pogajal s prejšnimi angle-, škiini vojaki. ki so služili pri strojnih puškah ter baje dobil I številne za vstaške vrste proti ( Spancem.
| Angleški zunanji urad označuje vse tozadevne vesti kot "divje | izmišljotine". Nobena angleška j vlada bi ne dopustila, da bi dobili ; maroški vstaši podmors-ke čolne. | tudi - ne s posredovanjem kake;
; druge evropske države.
__ i
ČIČERIN JE OSTRO NAPADEL HUGHESA.
Moskva, Rusija, 25. septembra. Ruski zunanji minister Čičerin je dane> v po>ebni poslaniei odločno napa«lel ameriškega državnega tajnika Hughesa. Očita mu. da stoji na čelu ondh, ki reprezentl-rajo največje nazadnjaštvo in največji imperijalizem sveta.
"Pred kratkim je ameriški državni tajnik"' — pravi Čičerin — ponovno rekel, da zaenkrat ni niti militi na obnovitev diploma-t»čnih odnošajev med sovjetsko Rusijo ia Združenimi drža-vami. Poudarjam, da bo to Združenim državam bolj škodovalo kot pa
MILICA STRAŽI SODNIJSKO POSLOPJE V HERRINU.
Salem, 111.. 25. septembra. — V Ilerrin je odšlo par oddelkov milice. kjer bodo zastražili sodnijsko poslopje, ko se bo začela obravnava glede zadnjih nemirov.
ŠALJAPIN JE BIL OPERIRAN V GRLU.
Pariz, Francija, 25. septembra. Slavni ruski basist Fjodor Salja-pin, se je moral podvreči operaciji na sapniku. Celo poletje bil ba-jo hripnv.
Dr. Lemee, ki je izvedel ope-
PROTI DVORSKI NOŠI TOVARIŠEV.
London, Anglija. 25. septembra. Prihodnji mesec bo v Queens Hall najbrž na.stal velik vihar ogorčenja proti delavskim tovarišem, k! nastopajo kot člani kabineta na dvoru kralja Jurija v polni predpisani dvorski uniformi, se kratkimi hlačami, svilenimi nogavicami in britko sabljo ob strani. Pripravljenih na ducat« resolucij, ki se obračajo proti temu. da bi se delavski zastopniki našemili na tak način.
V eni teh resolucij se glasi, da naj hodijo zastopniki dela na dvor v pametni obleki, če pa tega ne morejo storiti, naj opravijo svoje posle : i Downing Street, kamor pa ni jprišel še noben angleški kralj, da razpravlja z ministrskim predsednikom o državnih zadevah.
Mount Vernon, 111., 25. sep. — Trije žalostni majhni dečki so se nahajali včeraj med ljudsko množico na tukajšuem sejmu, ne da bi jih kdo zapazil. Njih stari oče, Krištof Sweetin, se je nahajal v uradu držav, pravdnika. Thomp-sona ter govoril z materjo treh dečkov, Mrs. Elsie Sweetin, ki je priznala, da je zastrupila svojega moža. sina Krištofa Sweetin.
Treba je najti zavetišče za pet otrok, ki nimajo sedaj nikakega doma. Lawrence Hight, metodi-stov.ski pridigar, ki je zastrupil svojo ženo, zapušča dva otroka, enega dečka in eno deklico in Mrs. Sweetin tri dečke.
—	Težka naloga mi je bila poverjena, — je rekel Thompsonu oče zastrupljenega. — Raditega rabim pomoči. Strašno nas je to zadelo. Najbolj bodo trpeli ti dečki. Mati jim je zapustila novo hr-šo ter $800 v banki. Hočem vašega nasveta. Ti dečki so potrebni oskrbe. Ne vem, kaj naj storim.
—	Najstarejši je star petnajst let. Ničesar ne reče. a je žalosten. Drugi je dve leti mlajši. Občudujem njegovo samozavest. Ko je bila mati aretirana ter so listi objavili priznanje pridigarja, je pri-hitel A" hišo, pokazal časopis ter vzkliknil. — Poglej. Pravijo, da je mati to storila. Ali vrjameš?
—	Rekel sem mu: — Mi je žal, sinko, a izgleda tako.
Nato je vrgel časopis ob tla ter vzkliknil:
—	Zapustil bom to hišo. Nikdar več ne stopim vanjo.
—	Ubogi dečko! Včeraj zjutraj se je vrnil, me objel ter se pričel jokati.
—	In tretji je moj mali dečko, Harry Lee, star osem let. Noče vrjeti, da je mati kriva. — Ni res, — pravi.
—	Njih mati, ki je umorila mojega sina. je bila prav tako Iju-beznjiva. Nikdar ni imela žal besede za mojo ženo. ki je umrla preteklega decembra ali zame. Bili smo skupaj kot srečna družina. Ril sem kot oče napram dečkom. Nikdar mi niso rekli <fstari oče", temveč vedno le "Pa Sweetin" in moji ženi "Ma Sweetin". dočim so imenovali stariša "Poppy in Mommy".
Tedaj ga je prekinil državni pravd ni k.
—	Ne mislim, da je stopila kako napačno stvar, dokler se ni seznanila s pridigarjem. — je rekel. — V njegovih rokah pa je bila brez orožja.
Salem, 111.. 25. septembra. — Mrs. "Wilford Sweetin. ki je prignala. da je zastrupila svojega moža. in ki je zaprta v tukajšni eči ker se je bati ljudske justice, je predstavljala kaj žalostno fi-iruro, ko se je prebudila danes v mračni celici stre jetnišnice.
—	Kako ste prišla do tega. da ljubite Highta— so jo vprašali.
—	Ne vem, — je rekla. — Tega ne morem pojasniti. Sestala sva se in predno sva vedela, sva se ljubila.
—	Kedaj ste započela prvi načrt, da zastrupite svojega moža T
—	Jaz ga sploh nisem započela. To je bilo njegovo delo. Meni se je zdelo prestrašno, da bi raz<-mišljala o tem.
Mrs. Sweetin je včeraj naprosila svojega zdravnika, naj ji priporoči dva dobra zagovornika, ker se namerava poteza*i za najmanjšo kazen, katero določa zakon.
Louis Marshall, clan bančne tvrdke Guggenheimer, Unternieyer & Marshall, katerega smatrajo splošno za avtoriteto na polju ustave Združenih držav je obdolžil se-jiiatorja I.a Follette nevednosti ali nameravanega vara-nja s predlogom, naj se predloži amendment k ustavi splošnemu ljudskem glasovanju, s katerim amendment oni bi bila kongresu podeljena pravica razveljaviti odločitve zveznega najvišjega sodišča.
\ Marshall trdi, da bi ne bilo tako ljudsko glasovanje na temelju ustave niti dovoljeno, ker je določena povsem drugačna metoda za uveljavljenje amendmentov. i Washington, D. C., 25. septembra. — Znani socialist, William English Wallincr, je napadel včeraj stališče Jolm Sparga, ki je ob priliki vojne politike izstopil iz so-rjalistfične organizacije ter se izjavil pred kratkim proti tiketu La Folletta in Wheelerja. i\ekel je ob priliki nekega obiska v glavnem stanu American Federation of Labor, da je pretežni del soeijalistov. ki so zapustili to organi-jzacijo, ko so stopile Združene države v vojno, za La Folletta. 4'Spargo," je rekel, "je brez dvoma prezrl, da se vrti glavno vprašanje v tem volilnem boju krog avtokratične sile sodišč.^ Nato pa j o nadaljeval:
"Ameriško delavstva ve boljše kot Spargo v svoji biblioteki, da je vojna končana in da so bila inozemska vprašanja, ter naj bodo še tako važna, zasenčena in izločena ■ vspričo važnosti vprašanj, s katerimi se mora pečati naša .lastna dežela."
I Washington, D. C.. 25. septembra. — Odsek American Federation of Labor, stvor jen za pospešen je kampanje 1 .a ! Folletta, je dal danes vsem pododsekom v državah in mestih navodila, naj pridobe tudi ženske za sodelovanje. V številnih slučajih se je to že zgodilo, a sedaj bo agitacija razširjena na slehmo organizacijo, j Matej Woll. podpredsednik federacije, je izjavil, da ,vlada povsod veliko navdušenje m da so izgledi naravnost nevrjetno ugodni.
ZDRAVA V BLAZNICI.
V mestecu Szent Gyorgyu na Sedmo graškem je bila te dni prijeta madžarska artistokratinja. Njena aretacija je zbudila pravo senzacijo.
Državno pravdništvo v Szent Gyorgyu je dobila anonimno pismo, v katerem se obvešča, da je baronica Klara Pusca dala svojo 25 let staro sestro Ilmo internirati v blaznici v Torgnl Sezuescu na podlagi ponarejenih zdravniških izpričeval. To je storila zato. da bi se sama polastila ogromne ded-ščine svojega umrlega očeta. Sodna komisija je odšla takoj v zavod za umoboLne in našla tam mlado Ilmo zaprto v sobici, kjer živi po njeni lastni izpovedi že p?t let. ne da bi tudi za trenuteic sinela zapustiti prostor.
Sodni zdravnik je ugotovil, da je baronica Uma duševno popol-
noma zdrava. Zaradi pomanjkanja je v dolgem zaporu tako shujšala, da je ni več spoznati. Dekle je nadalje izpovedalo, da jo je njena sestra, ki. je sedaj stara 33 let, že prej imela celih deset let •zaprto v skupnem stanovanju v Cluju.
Uradna preiskava se nadaljuje. Sodijo, da bo v zvezi s to afero prijetih še nekaj uglednih oseb, ki so pomagali Klari Pucsi. Premoženje baronov Pucsov cenijo na 25 milijonov lejev.
NAPAD NA VLAK.
Varšava, Poljska, 25. sept. — Štirideset bandit-ov, ki so imeli na razpolago več strojnih pušk. je napadlo železniški vlak med Brestom in Lunjencem.
Banditi so oropali vse potnike ter odnesli prtljago.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15.00 2000 Din. _ $29.80 5000 Din. — $74.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in dru?e stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ U90 500 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu. Opatiji in Zadru.
■a poBOjatre, ki presegajo PFTTISOČ DINABJBV all pa DYlTIBOd
LIR dovoljujemo po mogočnosti Be poseben dopust. T rednost Dinarjem in Liram sedaj nI stebla, menja se ve&ral la ■ uprti •■kovano; ti tega razloga nam nI BMgsče podati mtirim eeos vnaprej, računamo pa seni tistega dne, k« nam pride poslani lunar t reka.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI
lede iaplačil ▼ amer. dolarjih glafta yoaeban ogla« t %mn tbttu
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKS^R STATE BANK
82 Cortlandt Street,	fcfew York, N. 7.
Telephone: Cortlandt 4C87.

COrVMIAMT UTiTCNI ««« CO,
Oče predsednika si je ogledal reklamni voz. ki bo potoval po zapadli tekom republikanske kam panje.
KAZENSKO POSTOPANJE' PROTI K0N6. HILLU
Sedaj se bo dognalo, če je jabolč-nik, ki ima dva procenta ter tri četrtine odstotka alkohola postavno dovoljen. Uvedeno je bilo namreč postopanje proti bojevitemu kongresniku H? llu.
Baltimore, Md., 25. septembra. Potem ko je zvezni prohibieijski urad izročil zadevo konjrresnlka John Philip Ililla zveznemu ju-stienemu departmentu, je slednji dejanski dvignil obtožbo proti Hillu radi kršenja prohibieijske postave. Obtožbo je dvignila zvezna velika porota. Glasi se, da je Hill izdeloval ter imel v svoji po- i sesti opojne pijače. Tukajšni zvezni okrajni pravdnik pa je storil še nadaljni korak ter dal dvigniti proti Hillu obtožbo, da vsebuje liisa Hilla opojnp pijače in da predstavlja raditega "javno po-; hu.jšanje".
Zaenkrat se ni določilo še nobenega jamstva za nastop Hilla k proeesu.
Proti kongrešniku visi razven-tega še od vlade izposlovano ustavno postopanje. Oprav je bi-j lo dvignjeno že preti enim letom, se še sedaj ni razpravljalo o njem.
Sest ohtožilnih točk sega nazaj do 27. septembra preteklega leta. ko je napravil Hill 25 galon vina. j potem ko jp primerno obvestil o item prohibieijski urad.
V	nadaljni obtožbi sp ga dolži. da je lastnik opojnih pijač po njih izdelovanju. Dolži so ga izdelovanja jabolčnika dne 18. septembra ' tekočega leta, ko je Hill v svoji hiši pogostil prijatelje z jabolčni-j kom. ki vsebuje dva odstotka in tri četrtine odstotka alkohola. !
V	tretji obtožbi se ga dolži, da je imel v svoji posesti trideset ga-j Ion jabolčnika.
Tela zadeva pa je postila kon-j grešnika Hilla povsem hladnega, j Izjavil je le. da ga neizmerno v<*-; seli. da se je prohibieijski urad sedaj, po štirih polnih letih, ve, dar lot:1 naloge, da pusti ugotovi-i ti od sodišč pomen gotovih odstavkov Volsteadove postave.
POGUMEN ZDRAVNIK.
Dr. Charles Ciancimino. ki je bil zadnjih šest mesecev uslužben v St. John's bolnici na Long Islandu. je dobil včeraj prvovrstne informaeije glede operacij. Trpel je na vnet.iu slepiča, a prosil. naj se uporabi le krajevno anestezijo. da bo lahko zasledoval potek operacije. Tovariši so ugodili njegovi prošnji.
Proti koncu operacije pa je bilo treba izvesti dodatno in za to je bilo potrebno omamiti paeijen-ta. Dr. Ciancimino je privolil In zvečer se je glasilo, da se sorazmerno dobro počuti.
racijo, je izjavil, da bo njegov glas sedaj boljši kot je bil kedaj po-prej.
Saljapin se bo vrnil v New York oktobra meseca.
MAROKANGI IMAJO ZADOSTNA SREDSTVA
I
Marcškf. vstaši, ki se bore proti španski nadvladi, imajo dosti' denarja na razpolago. Kupuje-1 jo podmorske čolne.
GLAS NARODA'
NUVINB. MlLVf
j Peter Zgaga
Iz Jugoslavije.
Uugoalouanska
Ustanovljena 1. 1898
SCutnL ifeimata
Inkorporirana 1. 1901
1

GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAN", 933 E. 1S5 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1S0S E. 32&d Street. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Winn. Blagajnik: LOU13 CHAMPA, Box 961, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih Bmrtnin: JOHN MOVERN, 411 — lltb Are. Bui, Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 80S American State Bank Bid«. «00 Grant Street a« Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASN1K, Room 206 BakeweU Bid«, eor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRAJ3EC, 4822 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbors
LEONARD SLABODNTK. Box 480. Ely, Minn.
GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bid«-. Puyalhip, Waah.
FRANK ZORICH, 6217 St, Clair Avenue, Cleveland. O.
Jednotlno uradno »lasllo: "Glas Naroda"
Vse itvarl tikajoče se uradnih aadev kakor tudi denarne poilljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSlla na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novlii Članov in bolnlSk* ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom sa Obilen pristop Kdor želi postati C-lan te orpanlza-MJe. naj se iglast tajniku bližnjica drufitva JSKJ. Za ustanovitev novih tiruStev se pa obrnite na gl tajnika Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani aU članicami.
Novice iz Slovenije.
Priporočljivo je, da nam pošljete
VAŠE PRIHRANKE
katere ste se odločili obrestonosno naložiti, najkasneje do —
1. oktobra t- L
da jih zamoremo od tega dne naprej obrestovati.
Naša banka plačuje na vloške na
"Special Interest Account"
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domteičo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO "
Frank Sakser State Bank
82 Cordandt Street, New York, N. Y.
•wmi an« Publish«* Mr
- ■ffgnlt Publishing Compuv
IA Corporation)
»MHH OKMII. Pr—Idsw*__LOUlt »1NIPIH. Tn—ur
Plač« •« BuiImh mf hm Corporation and Addnua« of Abova OfflMrai tt Corttanat trst. »orouflh of Manhattan, Naw V—* City, N. V.
»•LAI NARODA** _(Voloa of tho Poopla)_
_iaouai K v—T Pay Exeapt Sunday an* MolMaf._
Ka 9m* tote voija I lot u Amarlko Za Naw Yorfc tt aala tata
la Kanaka ............«... K.M Zm pol lata —...............
Ka Ml tata	.....— $SM Za Inoramatvo xa aata tato ..ri— JT^t
ca —tot tato	HJfl Za pol lata —..........nt0
_»uboerlptlon Yoarty »6.0»____
__Advartlaamont on Agreemowt___
_"•laa Naroaa" Ixtiaja vakl dan laviemil nadlj la piaanl>aa. _
Dona, teaa podpiaa tn oaotaootl ao no prtobCnjeJo. Domar naj oo bUaovod po-iljatl pa Monoy Ordar. Pri spremembi kraje, narotolkov, proatao, da aa mmm tndl projtajl bivali M« naana ni. da hitreje najdemo naalovntta.
-OLA« NAROD A " rn gTltmei acroat. Borouah of Manhattan, Naar YaPK, m.
Tatapttono: Cortlandt 287»_____
USODA ŠTRAJKARJEV
Neprestano s«- eita, sliši in ugotavlja, da je Amerika najbolj demokratična republika na svetu.
S številkami in z nepobitnimi dokazi so baje ponovno neovrgljivo dokazali, da so Združene države edina prava republika in obenem tudi najboljša, ter da je Amerika zaščit niča in vzdr/evalka demokracije.
To spoznanje je bilo tudi pokojnega Woodrowa Wil-sona tako prevzelo, da se je-v dobri veri proglasil za od-rešenika ter izjavil, da bo vos svet. posebno pa Evropo* pre-nasitil z ameriško demokracijo.
Kako se mu je to posrečilo, je pač vsakomur znano.
Evropske države se ne dajo več varati z načinom ljudske vlade, kakoršna je uveljavljena v Združenih državah.
Angleži, Italijani, Francozi, Nemci in balkanski narodi so koncem leta 1918 nazdravljali Ameriki in njenemu zastopniku.
Iz Amerike so naim-eč prihajale take besede in taka zagotovila, da so bila kot niuzika za uho, ki je bilo le voj-
O	'
nega grmenja vajeno.
Narodi so se naravnost naslajali nad Wilsonovimi obljubami ter se opijali in omamljali z zagotovili, katere je "Wilson tako radodarno delil.
Danes po preteku pičlih petih let, se je pa Evropa iz-treznila ter spoznala v svojo veliko žalost, da je bilo vse skupaj velikanski humbug.
Priti bi moral drugačen mož z dosti temeljitejšimi do-kai kot se sedaj pisari, govori in zatrjuje.
Javnost ve, da se marsikaj sveti, da pa ni vse zlato, kar je svetlo.
Za vzgled naj navedemo samo majhen primer, ki je vsekakor zadosten, da se odpro oči marsikomu.
V mestu Paterson, ki je oddaljeno trideset milj od New Yorka so zastrajkali delavci v svilarnah.
Zaštrajkali so, ker kapitalisti preveč naglo črpajo njihovo življensko moč, ker od dne do dne izgubljajo vedno več telesne eneržije, ker se prehitro starajo in se prenaglo izdelajo.
Od gospodarjev ne zahtevajo višjih plač. Hočejo edi-nole, da bi jim bilo dovoljeno služiti nekoliko manjšemu številu strojev.
Kapitalisti so se seveda drugačnega mnenja. Kajti kapitalisti se niso še nikdar strinjali z mnenjem svojih uslužbencev.
Kapitalisti imajo samo eno maksimo, samo en cilj: — iztisniti iz delavcev kolikor mogoče delovne moči.
Ne briga jih dosti, če je treba človeško blago, ki ga imajo v službi, večkrat nadomeščati.
Na tem svetu je mogoče vsakomur dobiti namestnika.
Za vsak sedež jih čaka deset.
Patersonski kapitalisti so torej odločno zavrnili zahteve svojih uslužbencev. Pozvali so n& pomoč sodišča in policije. Vodijo boj proti ljudem, ki ne zahtevajo ničesar drugega kot življenje, kakoršno se človeku spodobi.
Podjetnikom je priskočila tudi država na pomoč.
Sodišče je prepovedalo piketiranje ter izdalo nebroj ustavnih-povelj.
Policija goni štrajkarje s krepeljci z ulic ter pri vsaki priliki teorizira tudi njihove žene in dtroke.
S/rrajkarji se ne smejo zbirati, njihovi voditelji ne smejo javno govoriti.
Zadnjič je bil aretiran govornik, ker je rekel štrajkar-jem, da bodo zmagali, če bodo vztrajali, ker jim je zabičil, da je edinole v slogi moč.
To je tolikanj proslavljena demokracija, to je svoboda, to je prostost javnega izražanja misli.
O, seveda — Amerika je demokratična.
Le žal, da je demokratična samo za kapitaliste.
Zatirani delavec pa zastonj in brezuspešno izteguje svoje roke proti nji.
- UNSWEETENED
tVAPORATEJ1
Milk
čistost
To Bordenovo Evaporirano Mleko je najboljše Borden mleko, sveže z dežele z vso smetano v njem, iz katerega je odstranjen del vode.
Pazit ena obliko konve. Pazite na veliko besedo "Borden V katera vas varuje pred zmoto v izbiranju.
Če hočete vedeti, kako kuhati z Borden-ovim Eva pori ranim Mlekom nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom.	n0. 1
THE BORDEN COMPANY
BORDEN BIOOL	NEW TOOK
l —■ Neznani grobovi.
Na aerodromu v Novem Sadil so delavci pri izkop o v an ju neke jame naleteli na človeški okostnjak. Pri nadaljevanju dela so odkrili še •15 grobov. Med občinstvom pre-jvladuje mnenje, da so najbrže na onem mestu pokopane žrtve revolucije iz leta 1S4S. Odkopavanje se Se nadaljuje.
Streljanje na brzovlake.
V mirotvorni čovječatoski republiki Radičevi se dogajajo pod novo i vlado miru in reda venlno lepše 'razmere. Due S sent, se je dvakrat streljalo na brzovlak. ki vozi med Zagrebom irn Ljubljano, in sicer obakrat, približno na istem mestu dve tretjine od po.staje Zagreb (Sava) in Stenjevee (prva j postaja od Zagreba). Prvikrat se je streljalo na dopoldanski brzo_ j vlak, ki odha ja iz Ljnbljame ob 8.36 in pride v Zagreb ob 11.32, drugič pa na popoldanski brzo-'vlak, ki odhaja iz Zagreba (Sava) ob 17.56. Projektil pri tem slednjem brzovlaku je prebil šipo v jedilnem vozu (vagon rest u rant). Dogodek je naravno napravil zelo slab utis na tujce.	1
Dve strašni najbi.	i
' Na železniški progi med Ajdovcem in Alipašincm mostu pri Sarajevu so našli v nedelj-o truplo 23-let.ne služkinje Rože Turni«' brez »lave. — V sarajevski bolnici je pred nekaj dnevi izginila 60 letna Ivana Tiršedl- Po daljšem iskanju so našli njieno truplo v njeni sobi v omari, kjer se je obasila na klin.
!
Nazarenec pred vojn. sodiščem.
j Pred vojnim sodiščem v_ Beogradu se je vršila te dni obravna-Va proti vojn Žarku Radaku iz Brdanoveev v Rački, ki je ob priliki svečane zaprisege rekrutov izjavil, da z oziTom na njegovo ve-ro ne sme ne priseči in ne nositi orožja. Radak je bil zaradi kršitve snbordinaeije obsojen na 9 let in 10 mesecev težke ječe, zaradi pripadnosti k nepriznani sekti Naza-rencev pa na eno leto zapora.
, V potuku Medija je utonil
76_letni starček Ignacij Rajnar v Zagorju. Vsled doigotrajniega deževja je potok znatno narastel. Ko je šel Rajnar po brvi. je voda spodnesla brv in ga potegnila s .seboj. Utopljenčevega trupla doslej Še niso našli.
Francoska misija iz Alzacije na študijskem in informativnem, potovanju po Jugoslaviji.
Te dni se pelje skozi Ljubljano t skupina alzaških industrijalcev, ki .žele pobližje. spoznati naše industrijske in trgovske prilike. Med njimi se nahajajo odlični zastopni-1 k> alzaške industrije in trgovine, "Witt Gnizot, nečelnik misije, J. Peirotes, poslanec in župan mesta Strasburga, dr. Dollinger, predsed-' nik Društva prijateljev stasbur-' ške univerze, Pr. Lamey, predsed-' nik industrijske zbornice, L. UnJ germach, častni predsednik trgov-'
Pri vožnji s čolnom utonil.
Te dni sta se zabavala 27-k*ni t ape t nik Rudolf Koren iz Gorice stanujoč v Sv. Jerneja ufcci 41: v Šiški in 174etni Lriberat Kra-! ljič, stanujoč n& Gasilski cesti v barairi s eodnom na Ljabljanfci. Pri izlivu Priprošce sta zavesi al a v desni bresg, nakar je Koren odrinil zopet z nogo čoln od brega.
Pni tem pa se je čoJn močno zamajal in Koren je padel v vodo; objeme«! je prevrnil tuldi coin, tako da se je znašel v vodi nakrat tudi Krafjič. Koven je izginil takoj pod vodo in utonil, Kradjič pa se je> k sreči pravočasno oprijel za coin in se rešil nad v-odo.	» 1
ske zbornice v Strasburgu, Brouil-let. profesor prava na univerzi v Stasburgu, B. Vallotton, pisatelj,' L\. .Tager, uradnik revije 1'Alsoce Franeaise. II. 1'ngremaeh in Pei-ster, tajnika misije. Misija se ustavi najprej v Zagrebu. Od tam se gospoda Brouillet in Vallotton povrneta v Ljubljano, da proučita gopodai*ske prilike v Sloveni ji.
Samomor zagrebškega trgovca.
Na zagrebškem pokopališču Mi-rogoj se je ustrelil lesni trgovec Arnold Herman. Pognal se je kro-' glo v glavo in obležal mezavesten. Zdravniki so krogln sicer odstra-' nili, vendar ni upanja, da bi mož ostal pri življenju. Finaneijelne te/koče so bile vzrok nesrečnemu čiru.
I	Samomor.
V	pods'ttesju neke hiše v Me-duličevi ulici v Zagrebu so našli obešeuo 51-letno Terezijo Nu-iia. rodom iz Ceh osi o vaške. Že več let je bivala v Zagrebu in o-pravljala posel maserke. Pred kratkim-bi imela nastopiti neko novo mesto v Krapinskih topli-1
^cah in je prodala „vsled tega vse svoje pohištvo. V zadnjem trenutku pa ji je bila nova služba odpo-| vedana, kar si je Nuha tako gnala k srcu. da je izvršila samomor. Ko so jo našli, je držala v rokah britev in se da sklepati, da je prvotno izbrala britev za samomorilno sredstvo.
Namesto skopca ustrelil čuvaja.
V	bližini predilnice v Cepinu so iifišli pred par dnevi poljskega čuvaja Morica Boideja mrtvega. Komisija je ugotovila, da je bil ustreljen z lovsko puško. Par korakov od mrtveca je ležal ustreljen skopee. Domneva se, da je kak mlad poljski čuvaj streljal na skopea. po nesreči pa zadel svo_' j^ga tovariša.
Po razkošnem potovanju v zapor.1
Iz Zagreba je bil prepeljan v beograjski sodni zapor Vasilije; Ljuština, fcivš: iradoik teltni'-nesaI podjetja Kossovi' ki je pred tedni nenadoma zapu-.'d žtno in otroke' ter neznanokam izginil. Pred svo-1 jim cnlhodom je Ljuština pobral j ]^ri podjetju Tvosoviž približno SO, tisoč Din gotovrie ter raznih obl;-gacij v vrednosti 100.000 Din. Z neko svojo prijateljico se je Ljuština podal najnrej v Zagreb, pozneje na Reko ir Slovenijo ter v, razna kopališka kjer je kmalu za-' |pra\nl ves ukraden: denar. TzroJ Jčen je bil mestu ;mi sodišču v Be-t gradu.
i
CLAGOVrsii ODREZKI SAMO 66c JARD!
I Kansas* city—Ženske, ki delajo same l^voje obleke bodo gotovo izkoristile ma-j <"i!no ponudbo, ki jo stavi Textile Mills i^c-. v tem mestu. 4 in 5 jardov dolgi [ostanki serža, trikotina In blagra za obleke so naprodaj po manj kot je njih cena na debelo. Vsak eitatelj. ki ga to zanima. I nt»j pifee na Textile Mills Co., Dept. L.
Citv, Mo., d;|nes za brezplačne informacije.	—Adv.
f POTREBUJE SE 50 MOŽ
j za delati kemikalna drva; $1.90 ■ od klaftre. Dober les. — Clawson' Chemical Company. Ridgway, Pa. (2x 25, 26)	'
V	zadnjem izdatku "Edinosti" je obdolžil pater Koverta urednika Glasa Naroda štirih velikih
laži, štirih naglavnih grehov. *
Pribil je naslednje:
Tako srečnega prostora kot je prostor na Osmi cesti, ga ni v vsej Ameriki.
★
Glas Naroda je lagal, ko je rekel. da se je v dofcienem prostoru agitiralo za poskočnice pete.
Gla.s Naroda je lagal, l£o je pisal, da je bila v dotienem prostoru le enkrat izgovorjena kaka beseda o Troštovem kislem zelju in jugoslovanskem parobrodu.
Glas Naroda je lagal, ko je pl-1 sal, da so se v dotienem prostoru! podpisovale delnice za avtomobii-no družbo.	i
In nadalje je Glas Naroda la-' gal. ko je pisal, da je bilo na Osmi, spočeto kilavo štaeunsko dete. !
Ce kaj takega Koverta očita, žg mora biti resnično. Kajti Koverta in njegovi matadorji se nikdar ne motijo.
Koverta je nezmotljiv. (Edino pri računih se včasih všteje).
Da se ne bo treba uredniku' Glasa Naroda prati v javnosti in da bo laž dostojno preklicana, bom jaz objavil resnico, kakoršno bi Koverta iz srca želel.
i Potem bo menda zadovoljen.
★ {
V	hiši na osmi cesti — od base-menta pa do podstrešja — se ni še nikdar izpregovorilo drugega kot božjo besedo.
★
j Razen pri oltarju se ni v hiši I na osmi cesti — od basementa pa I do podstrešja — izza uveljavlje--nja prohibit* i je — izpila niti kap-ilja opojne pijače, j V basementu je samo vino. namenjeno v mašne svrhe in v kotlu v drugem nadostropju se n»- kuha
drugega kot polenta.
★
V	basementu ni še nihče od drugega zaspal kot od dolgočasja.
Nikomur se še niso od drugega : klecale noge kot od pobožnosti.
:*1 t
Ko se je začela agitacija za pe-| te. je gospod javno izjavil pred zbrano cerkveno občino, da mu je lastnik pete ponujal, pa da jih noče, ker so zanie.
Javno j«* svaril farane. naj nihče ne da zahtevanega tisočaka, češ.
da ga bo stran vrgel.
★
Trošt ni nikdar prestopil pragu cerkvene dvorane in v dvorani ni nikdar omenil niti ene besede o kislem zelju in o kakih delnicah. Gospod Trošta sploh ne pozna
in ga ni nikdar javno priporočal. ★
V	cerkveni dvorani ni bilo nikdar najmanjše agitacije za kake avtomobile. Nasprotno so vsi od ministrantov pa do franč. komisarja precločali faranam nevai-nost te moderne iznajdbe in odločno svarili rojake, naj ja ne bodo toliko neumni in naj ne kupijo
kake ničvredne delnice.
*
Resnica je. da v hiši na osmi cesti sploh ne vedo, da je v Ridge-woodu kaka štaeuna in da hodijo
i
oziroma da bodo šli vse drugam po gobe kot pa tja.
it
Resnica je tudi. da je denar, ki je bi! nabran za brooklvnsko cet-kev obrestonosno naložen in da se obresti darovalcem redno izplačujejo.
★
Nadalje je resnica, da gospodje, ki so štacuno začeli, nimajo naj-j manjšega opravka s kolekto za brookijTisko cerkev, da ga niso nikdar imeli in da ga nikdar ne bodo.
★
S tem mojim preeklicom bo menda Koverta zadovoljen. . Je že tako na tem svetu. Z resnico težko prepričaš človeka.
Najlažje ga prepričaš z lažjo. ★
Vsled tega tudi mimogrede om«-njam, da je vse laž, kar sem danes zapisal v to kolono.	j
Te dni p<>nef-i .i« izbrtihn.il vi Rečju na Štajerskem požar pri j posestniku Lašrču. Ogenj je tekom par ur upepelili celo poslopje. Škoda je precejšnja in le deloma, krita z zavarovalnino
Požar v Gotzovi pivovarni.
, Te dni je nastal v Goetzotvi pi-vovairni vsled kratkega stika v oddelku transformatorjev požar, ki bi lahko imel katastrofalne posledice. Le hitri in energični pomoči gasilcev se je zahvaliti, da je bila nevarnost od vrnjena. V omenjenem oddelku je bilo okoli 10 sodov olja, ki bi lahko eksplodirali, da jih niso gasilci pravočasno od-1 ."■tranili. Ogenj je bil hitro poga-šen. vendar znaša škoda približno 200,000 Din.
t
j	Strela je treščila
med hudo nevihto v poeslopje posestnika Antoliča iz Ptuja. Gospodarsko poslopje in hlevi so biLi takoj v plamenu. Zgorelo je šest prešičev, d o rim so ostalo živim n rešili. Materijalna škoda ji* zelo velika in je bilo poslopje zavarovano za majhno vsoto.
1
Zdravstveno stanje mesta Ljub. (	Ijane.
j Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 1. avgusta do G.
■
septembra izkazuje to-le statistiko : T'mrl o je 16 oseb, 8 moških in S žensk (tujcev 3). Smrtni vzroki:; j etika 1, možgalnska kaj) .*>, rak 1.
drugi naravni smrtni vzroki slučajne smrtne poškodbe 1. Med tem časom se je rodilo 13 otrok,
0	dečkov in 4 deklice. Na znanje-ne nalezljive bolezni: 1 slučaj Škr-jlatiee.
Roparski napad.
! Dno 7. sept- sta bili na Ljubljanskem polju napadeni delavki Marija Senica in Barbara Ivučera. Ropar, ki je okrtli 3f> let star. srednje postave, je potegnil Kueerovi ruto z glave, Senicevi pa je iztrgal iz rok torbico, v kateri se je nahajalo 40 Din. Napadadec je govoril štajersko narečje.
Toča nad Muto.
V IVrniah nad Muto je že 2. junija pobila toča pciljske pridelke. Marsikateri kmet je moral jio_ kositi ozimino in sejati kaj drugega. Tudi koruzo je pobila toča, a preorali so polje in sejali letno rž, ki je šele dozorevala. usodnejša, j;- bila toča, ki je padala 1. sept. ob 4- popoldne. Že zjutraj so se • zbirale črne megle nad Golici in ljudje so slutili p roteče gorje. In 'res, ob -J. popoldne je nastala silna Inevitha s točo. Toča je bila debela
1	kakor lešniki ter je pobila vso še nepežeto pšenio, rž, oves, aido,
I koruzo itd. Vidijo se samo še stebla. Žalosten je pogled na mijive. še /al«>st nejši pa so obrazi prizadet il
I
in obupanih kmetov.
O razmerah v stari domovini. Poroča Fr-s
Zelo čudno se mi je zdela na I Beograd k proračunu. Mož je mi-Bledu in tudi v Ljubljani navada ,sIil. da dobi "cash". V tej na\-
dušenosti je dal gotovim gospodom eelo za napitnino, češ. da preje dobi ''cash'', a odšel je proti domu še bolj "olajšan". Vlada mu tudi ne plača nikakih obresti od dolga, pa čemu tudi, saj je "Prečan", tako pravijo tam doli na Balkanu vsakomu. ki ni iz Srbije.
Vobče je Pašičeva vlada zelo čudno gospodarila ali "pašifie-vala'\ Graft je evetel. vse je bilo korumpirano, tako se mi je zatrjevalo v Sloveniji in Zagrebu.
Pa kaj bi odkrival rane. saj so "dogospodarili". Nova A-lada pa obeča biti dosti boljša, bodemo videli. kaj prinese prihodnjost!
V	Tržiču mirno počiva velika predilnica. Blago pride ceneje tz Češke v Jugoslavijo, kakor ga za-morejo izdelovati doma. Bombaž je zelo drag. železniški tarif za blajro pa tudi zelo visok. Srbsko ministrstvo nima smisla za industrijo. V stari Srbiji ne poznajo dosti industrije, ker je zgolj poljedelska država.
V	Kranju je ostalo vse po starem izven Majdičevega mlina, ki popolnoma miruje. Trg za moko je odpadel.
Preje je Majdič prodajal moko v Celovec. Trst. Reko, Gorico itd., a sedaj so ti trgi zaprti. Baje prihaja v Slovenijo iz Banata moka ceneje, nego pšenica.
poljubovanja rok gospem in gospodičnam in vedno klanjanje. To se mi je zdelo poniževalno za moške vseh vrst. Na Bledu sem opazoval gardnega častnika, ko je prišel k obedu in ob mizi je sede-i lo kakih šest mladih Srbkinj. Možakar je šel od ene do druge in jim poljuboval roke. Koliko nepotrebnega in bedastega dela je imel; mogoče mu je bilo to poljuba vanje rnk nekak "appetizer" za obed ? Dober tek. sem si mislil. To je pač nekak pojav suženjstva moških napram ženskam m spada v stari vek, ali pa med pohabljeno aristokracijo. Demokra-tizem pa nikakor ni.
V seziji kopanja pa sem videl, da so se ljudje vendar malo poboljšati zadnje čase, to je z ozi-rom na kopalne obleke. Telo ko-pajočih je bilo malo več pokrito. Bili so pač posamezni slučaji, kr imel kopalec le za veliko silo malo rute okoli pasu.
Ta škandal bi pa<" morali vobče odpraviti že zaradi otrok, ako starejši med seboj njmajo nika-kega sramu: ženske pa so bile letos dostojno opravljene pri kopanju. Vendar mali napredek v dostojnosti v zadnjih treh letih!
Napravil sem tudi izlet v Bohinj do Savice. Tam so mi pravili. da je imel pokojni general Bo-roevie prikritih nad 40.000 vojakov. s katerimi bi lahko čez gorovje Italijanom padal v flanko. Laški aeroplani so povsodi iskal! to armado, a je niso izvohali, ker je bila Tako dobro skrita pod gorami in v gostem gozdu. Ta armada je imela napeljano električno železnico do Bohinjske Bistrice za dobavo provijanta in drugi potrebščin.
Tudi v bohinjskih gozdovih dobro sekira poje in sekajo večinoma bukev za kurjavo.
Obiskal sem tudi Jesenice, kjer ima Kranjska Industrijska Družita mnogo tovarn za železo.
Guvoril sem z nekim delovodjem o delu in zaslužki. Naročil nimajo posebno veliko vsled konkurence iz nemške Avstrije in Nemčije same.
Slovenija nima dobre železni* rude niti dobrega premoga za plavže, kar se mora vse importi-rati.
Zaslužek, pa mi je rekel, da je okoli 170 do 200 dinarjev na dan. Delavci majo bolj cena stanova nja v družb i n i h hišah in svoja konzumna društva, kjer so deležni dobička od prometa.
Pred Jesenicami mi je pokazal šofer novo vas, a iine mi je izostalo. Tam so namreč italijanski aeroplani vrgli bombo namenjeno na jeseniško tovarno, kjer so izdelovali potrebščine za vojno, a zadeli v gozd. ki je bil v jeseni z«— lo mih. Gozd se je vnel in vpepe-lil bližnjo vas. katera pa sedaj izgleda kakor nova.
Z Jesenic smo se odpeljali ^ Mojstrano, da bi si od bližje o gledali Triglav, a radi dežja nismo ničesar videli. Tam so nam pravili o nesreči hribolazca dr. Juga. da je ponesrečil, ker se \ treh dneh ni vrnil.
Obiskali smo tudi Tržič in rv gledali veliko tovarno za čevlje, last g. Petra Kozine. Tovarna je zelo moderna in opremljena z modernimi ameriškimi stroji za izdelovanje čevljev.
Par sto ljudi je tam zaposlje-nih. Izdelujejo tudi najfinejša obuvala.
Prijazni in gostoljubni gospod Kozina nas je dobro pogostil in med pogovorom povedal, da j** pred štirimi leti izdelal za jugoslovansko vojsko 100.000 parov čevljev. denarja pa še ni dobil. Romal je v Beogradu od Poncija do Pilata za plačo v znesku 1.500.000 dinarjev«, a kazali so mu: nema para.
Tako lepo je "podpirala" Pašičeva vlada domačo industrijo.
Tovarnar je moral plačati surovino in delavce, a za dovršeno delo ni dobil plačila, sam pa mora vestno plačevati vse davke in do-kla4e. Nekoč «o ga povabili v
Pokojni Majdič je imel pa tudi smolo v špekulaciji s tujimi valutami.
V	Kranju gradi tek železnic** neka družba velike predilnice; večinoma so Čehi. Ti se sedaj po-gajajo ža vodno moč Majdičevih mlinov. Ako se dobro pogode. utt-gnejo dediči še mnogo rešiti.
V	Kranju smo morali tudi čakati ob križišču železnice, da je mimo prisopihal dvorni vlak s kraljem, ki se je vozil na Bled. Dvorni vlak je bil zelo fin. Vlekli sta ga dve lokomotivi. Ta vlak je bil baje preje last nemškega cesarja. Jugoslavija ga je dobila za vojno odškodnino. Seveda so imt-li progo in vsa križišča zasedena po žandarjih. prav kakor nekdaj v stari Avstriji.
Omeniti pa moram, da so cest*, v Sloveniji zelo v dobrem stanju.
Bled in okolica ima jako dober vodovod in povsodi elektriko, kav je zasluga še klerikalne večine v deželnem zboru.
To drži kot pribito. Deželni zbor pod dr. Sustaršičem je veliko dobrega storil za Slovenijo, nc pa toliko za mesto Ljubljano. Se-jilaj pa dežela sama vsled centralizacije nima ničesar določati.
Vsemu zapoveduje in odreduje Beograd, ki pa zelo počasi dela, kakor polž. ki je sedem let čez ograjo lezel, potem pa nazaj pa-del in rekel: Hitrost ni nikdar dobra!
Ameriški list o beli Ljubljani.
Da, to ni sala!
"Oče in brat kadita HELMARS in seveda jih kadim tudi jaz, kajti če so HELMARS dovolj doore zanju, so dovolj dobre tudi zame."
HELMAR turške cigarete vsebujejo čisti turški tobak. Navadne cigaret vsebujejo navaden mešan tobak. Vsledtega se HELMARS razlikujejo od ostalih cigaret z mešanim tobakom, ki so v zavojčkih.
HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo.
Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške«
Tz«lelova!ei prvovrstnih turških in egipčanskih eigaret na sveti:.
BOXES of lO or 20
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
Vendar pa pokazuje Monitorjev članek tudi na reči, ki niso dovi-šene v naši deželi. "Okna veiikih trgovin so polna iz tujine iinporti-ranega blagaIz česa je izdelano to importirano blago Iz volne, železa, bakra in lesa; in vsega tega imamo mi v zadostni koliščini. Premoga in vodne sile imamo toliko, da bi lahko ustvarili motoi-no silo na pretek. Toda denarja ni dovolj. Od katere strani pride ta — a prišel bo gotovo po silii politično - gospodarskih razlogov — ni ravnodušno za našo deželo. Naša dežela mora imeti svojo industrijo. a imela jo bo. če jo bo-j do ustvarjali njeni lastni sinovi, j zlasti če ji pridemo tudi mi s te1 strani oceana na pomoč in, med tem ko trojno pomnožimo svoje obresti, vlijemo v našo mlado industrijo energijo za njen popolni razvoj. Storimo svojo dolžnost čim prej, da bodo okna velikih ljubljanskih trgovin čim prej napolnjena z domačimi produkti.
Ne dvojimo o bodočnosti jugo-goslovanske države. zakaj novi časi so odprli vrata ječe in narofi-3iI genij je dobil svobodo za nt-oviran polet.
Pozdravljena bodi napredna! Ljubljana, ponosni Zagreb in ne-j premagljivi Beograd!
Znani veliki bostonski lis* "Christian Science Monitor" piše pod naslovom "Obiskovalci ljubljanskega sejma se čudijo na predku mesta" sledeče:
"Četrti ljubljanski sejem je zaključen. Razstavljajoče ljubljanske zvonove, pirotske preproge, bosanska veziva in slovenske čipke, je napredno glavno mesto Slovenije odprlo svoja gostoljubna vrata kupcem vsega sveta. Cehi ^o poslali tekstibio blago In steklene izdelke; Francozi avtomobile in parfimerijo; Manchester platno. Švedska stroje za predelovanje mleka.
"Po izjavi ljubljanskega župana je Ljubljana leta 1918 imela 35.000 prebivalcev, a sedaj jih šteje 53.000. kar pomeni skoraj dvo> no število onega izpred vojne. Industrija in bankarstvo je napredovalo za velike korake. Osvoboditev od avstrijske uprave, polet trgovine in drugi faktorji so povzročili. da je Ljubljana dobila izgled kakšnega najbolj napredna-ga mesta v Middle-Westu Združenih držav. Novo tlakovane ulice, nova poslopja, velika opera, državno gledališče, parki, bioskopi — vse to nosi obeležje dela zadnjih let. Po ulicah ni beračev in cestnih "pedlerjev"'; raztrganih ljudi ni videti. Ulice so povsem či-•te in celo na razkritjih, kjer so zgradbe stare po 200 do 300 let. je čistoča brezprikorna.
"Po oknih velikih trgovin si vidi večinoma import irano blasro :z Nemčije. Francije in Artierike. Toda po ulicah in trgih so vsi pred meti domači proizvodi. Ograja glavnega ljubljanskega mosta, ki drži čez reko. je pokrita s finimi bosanskimi tkaninami. Po trgili prodajajo starejše žene veziva. :noški pletenine, dekleta pa sadje.
"Ljubljana je ponosna na svu-;e pesnike -Tenka, Stritarja, Vodnika in mnoge druge, ter na Prešerna. čigar spomenik je bil postavljen s prostovoljnimi prispevki. Prav tako ljubi Ljubljana pisem. Njeni pevski zbori so znani po centralni Evropi in po Balkanu. Ljubljana, prvo veliko mWto. na katero se naleti po prehodu italijanske meje, stoletja središče trgovine, glavno mesto muzikalne Slovenije, je postajališče za vse potnike, in njena vrata niso nikdar zakrta".
Če piše ameriški obiskovalec Ljubljane tako, kaj naj bi rekli mi o povojnem napredku ne le Ljubljane, ampak vseh naših mest in vseka narodnega gospodarstva.
Razne vesti.

Zanimiv slučaj.
Italijanska kraljica je bila pred kratkim na potovanju v provinci Piemont. V nekem kraju je kraljica opazila devojko, ki je bila bosa. Deklica je kraljiei ugajala in obljubila ji je. da ji pošlje par nogavic. Poslala je dekliei zavoj, v katerem so se nahajale nogavice, priložila pa je tudi nekaj de-narj\ in čokolade. Par dni kasne je je kraljica prejela od hvaležne ga otroka sledeče pismo: "Vaše Veličanstvo! Vaša darežljivost me je zelo razveselila. Denar je vzel oče; čokolado brat in svilene nogavice si je prisvojila mati"'.
Novi časopisi v Berlinu.
Dočim je prenehalo v dobi denarne inflacije v Berlinu kar 600 dnevnikov, tednikov in drugih listov. je začelo v zadnjem Času izhajati v nemški prestolici približno 300 novih časopisov. Dne 1. oktobra bi začel izhajati nov. velitk dnevnik, ki bo podpiral nemško nacijonalno stranko.	1
V torek, dne '23. septembra, ob 2.59 (vzhodni čas) je solnce na
svoji peti iz severa proti jugu stopilo čez srednjo črto in začela ,ie jesen v severni zemeljski polukro-gli in spomlad v južni.
Seveda se dejanski solnce sploh ne premika — vsaj ne, kar se tiče njegovega razmerja do planetov. Ti-le so oni. ki spreminjajo svoj položaj napram solncu. Pia-neti se vrtijo okoli svoje osi in čas. ki ga rabijo za to. je njihov dan : ob enem se vrtijo okoli soln-ea in čas. ki ga rabijo za to. je njihovo leto. Koliko znaša dan in leto našega planeta, zemlje, vsak že zna. Os zemlje pa se tudi premika — kot kako večno nihalo. Da bi os zemlje stala vedno navpično. bi dan in noč tekom vsega leta bila enaka in ne bi imeli raznih poletnih časov. Ali os zemlje stoji navpično le začetkom spomladi m začetkom jeseni. Začetkom poletja stoji os zemlje tako poševno, da se je severni tea j največ približal k solncu. in začetkom zime se je najbolj oddaljil.
Kadi tega vzhaja solnce začetkom poletja na najbolj severni točki vzhodnega obzorja in popisuje nadaljšo pot na nebu. Od začetka poletja vzhaja vedno bolj proti jugu, dokler začetkom zime vzhaja na najbolj južni točki in popisuje najkrajšo pot na nebu. Vzemite navadno kroglo, označite na njej severni in južni tečaj ter srednjo črto, ekvator, postavite jo proti kaki luči in postit-majte gibanja našega planeta, pa vam bo takoj vse jasno. Jasno vam bo, zakaj so pri nas dnevi poleti najdaljši in po zimi najkrajši. zakaj solnčni žarki padajo navpično na naš del zemlje poleti. tako da dobivamo več solnG-nih žarkov in zato več gorkote, in zakaj padajo najbolj poševno po zimi in zato dobivamo manj žarkov in gorkote. Jasno vam bo tudi, zakaj začetkom jeseni in spomladi. ko os zemlje stoji navpično, sta dan in noč enako dolga.
Prvi jesenji dan popisuje solnce svojo pot ravno nad ekvatorjem umišljeno črto okoli zemlje, ki jo deli v severno in južno polukroglo (hemisfero). Kdor torej živi nekje na ekvatorju, ima opoldne tega dne solnce v zenitu, t. j. ravno nad svojo glavo. Dan in noč sta tega dne po vsej zemlji enako dolga ali pravzaprav bi morala biti enako dolga. Dejanski je pa dan nekoliko daljši kot 12 ur in T<» radi t^ga, ker radi refrakcije (lomljenja žarkov) vidimo že ne-kaj časa. predno je dejanski vzšlo izza obzorja, in nekoliko časa potem. ko je dejanski zašlo za obzorje. Zato je dan vedno nekaj daljši, kot bi moral biti.
Iz istega razloga bi moralo solnce dne 23. septembra zaton h i na severnem tečaju, kjer je neprestano sijalo na nebu tekom zadnjih šestih mesecev. Dejanski pa se še nekoliko dni obotavlja hm obzorju, dokler ne nastopi dolira polarna noč. Ravno tako se prikaže na južnem tečaju že par dni. predno je stopilo čez ekvator, da začne šestmesečni polarni dan.
Čim solnce stopi v južno hemis-efro. se polni mesec, ki se vedno nahaja na diametralno nasprotni <trani. premakne v severno hemisfero. Zato najdemo v jeseni in po
zimi. da polna luna sije visoko na severnem nebu in opisuje na nebu isto pot. ki jo je solnce opisovalo v spomladi in poleti. Zato imamo največ mesečine tedaj, kadil r jo največ potrebujemo — v dolgih nočeh. To je pravcat blagoslov v severnih polarnih pokrajinah. kjer veličastni sijaj polne lune na lesketajoči sneg ne le o-lajšuje dolgočastnost dolge polarne noči. marveč pomaga tudi v iskanju živeža.
Na robu prepada.
Hči se je sprla s svojim očetom ter pobegnila od doma. — Njen gospodar je le s težavo preprečil, da ni padla v družbo zloglasnih žensk. — Romanje proti ljubemu domu.
21_letna Eviea Vladisavljevič iz Djakova je že del j časa živela z domačini, zlasti s svojim očeta m, v vnliki neslogi. Dekle je bilo po njegovi sodbi popolnoma zrelo za možitev. Oče ji je našel primerno partijo ter hotel, da se poroči po njegovi volji. Eviea pa je mislila drugače in ko je bilo že vse napeljano ter je bilo treba stopiti samo pred oltar in reči "da'*, je sklenila, da zapusti očetovo hišo.
Predno pa so je podala v svet med tuje ljudi, se je v nogavicah prikradla v očetovo sobo ter preiskala skrinje in vse omare, kjer je imel starec skrit denar. V resnici je našla več nizov zlatih dukatov te tudi lep kupček srebrnih dinarjev. Pobasala je denar in dirkate ter ušla v Beograd.
A' Beogradu je nekaj časa mislila kaj naj stori. Končno je uvidela, da bo najboljše, če se loti kakšnega dela. In res je dobila službo služkinje pri nekem odvetniku. ^ Ker je bila čedno dekle, so jo i-meli v advokatovi hiši zelo radi ter so postopali ž njo kakor s članom I družine. Kmalu pa' je Evica po_ | kazala tudi svojo senčno stran. K (nje j so zaT-eli zahajati na obiske mladi fantje rn ženske sumljive (eksistence. Advokat je to opazil .ter je opozoril služkinjo, da takih ( obiskov ne more trpeti v svoji hiši. (Toda Evica se nadležnih obiskovalcev ni mogla otresti. Preveč so jim dišali dukati in srebrni dinarji. In poleg tega je bila Evica ! tudi lepo dekle, za katerim so se , prav rade obračale moške oči. j Družba sumljivih žensk se je ; naposled začela tako množiti in Ignesti okolu služkinje, da je tako j prijateljstvo njenemu službodajal-cu začelo presedati. Naposled je j prišla še neka žensko iz polusveta po Evie.o, češ, da mora ž njo v i tv<«rni**o za trikotažo, kjer si bo nabavila primerno perilo. Odvetnik je spoznal ta trik. Odšel je s svojo služkinjo na policijo, kjer je povedal v čem obstoji privlačnosti Eviee. Prnlieija je uvidela, da j je v interesu dekletovega poštenja, če Eviea čimprej izgine iz Beograda. kajti vsak dan nadaljne-1 ca bivanja bi po tail opaše n za I njeno prihodnjost- In tako je poslala dekle v spremstvu svojih a-gent-ov nazaj v Djakovo, kjer se je oče gotovo razveselil lepega premoženja vsled katerega bi njegova hči kmaJu zabredla v močvirje.
tanee Talmadge v novi sliki "One Night".
Prodaja Sultanove palače.
Carigradske obnasti so razpisale natečaj za prodajo sultanova palače. Izklicna cena znaša 250 tisoč funtov. Za palačo >e interesira inozemska kapitalistična skupina, ki hoče * palačo preurediti v veliko gledališče.
Najstarejša žena na svetu.
V mestu Tatarsku oinske gu-'
I
bernije v Rusiji živi starka E. Sn- , protivna. ki je stara 116 let. Nje-j na pokojna teta je pa živela celr. 152 let. Suprotivna se je preživ-1 Ijala vse življenje z delom svojih' rok. Njeno zdravje je še vedno trdno, starka je čila in dobro vidi. Ie delati ne more več. Mestna vlada ji izplačuje iz fonda za so-cijalno politiko skromno podporo.
Nova odkritja zlata v Avstraliji, i
Iz Sidney a poročajo, da je rudniški izvedenec Larrie našel bogato zlato žilo v bližini reke Alligator. Novi zlati rudnik, v katerem so že začeli kopati . se nahaja na severnem teritoriju, približnu 100 km od železniške postaje Pint Creek.
Najvišja elektrarna na svetu
je v bližini Santiaga de Chile v j Južni Ameriki v višini 4200 metrov nad morjem. Naprava se nahaja v gorovju, ki ima vrhunce do 6500 metrov. Z avtomobili jo jej moči doseči le od decembra do aprila, ker so sicer ceste zasnežene do 20 metrov visoko. Turbino goni gorski potok, ki vsled svoje-
ga močnega padca nikoli ne usahne. Prihodnje leto se bo elektrarna povečala in bo imela 900 konjskih sil. Elektrarna proizvaja 6000 voltov napetosti. Vsa naprava je tudi poleti obdana s snegom.
Rokopis Tita Livija.
"Ah urbe comLita" (Od ustanovitve rimskega mesta) je našel baje neapoljski paleograf dr. de Mar-tino Kusco na vivrar>ki opatiji v KaJabriji, kjer je bil v 6. stoletju opat Casisiodorus, ki se je proslavil < tem, da je dajal menihom prepisovati latinske tekste. Tu gre za knjige 35.
Italijanski kraljevi par v Vidmu.
V Vidmu se delajo velike priprave za sprejem italijanske kraljeve dvojice, katera obišče mesto prvi teden meseca oiktebra. Za ča-sa kraljevega prihoda se bo vršila poleg drugih svečam ost i tudi velika revija vojaških oddelkov, ki se nahajajo v mestu in ko se šele pred kratkim vrnili z vojaških vaj ob jug'slove.niski meji.
Trocki in meščanska vojna.
Organizator Ln vodja ruske rdeče armade se je Ziulnije ča«e umaknil iz aktivne politike ter se je pos-ve4iil študiju teoretičnih problemov. J z del al pravila; kako je voditi meščanske vojne. Pravila izidej-o v kratkem ter se razpošljejo vsem važnejšim organizatorjem v sovjetski Rusiji in njihovim a-gentom v inozemstvu.
ZNANA FILMSKA IGRALKA
GLAS NAHODA. 26. SEP. 1924.
. ==scsagc
-• t,

=r=
Zagonetno, toda resnično.
Par resničnih povestih o kačah.
Poroča Hyatt Verrill.
(Konec.)
Njegovo povabilo sera seveda takoj »prejel. Spremil sem ga na njepov dom in tam je visela na zidu koža anaeonde. ki je bila dejanski dolga več kot štiri in dvajset čevljev. Ker pa sem imel izkušnje s kačami ter kačjimi kožami. je moje izkušeno oko zapazilo. da je morala ta koža pokrivati zelo sestradano in suho kačo. Komaj dva čevlja je merila koža na širino na najširšem mestu in tekom natančnejše preiskave sem dognal. da so luskine daleč narazen, dočirn >o bili znaki na koži dolgi in ozki.
—	R<>s je štiri 111 dvajset čevljev dolga. — sem rekel konečno. — a za koliko čevljev ste jo nategnili?
Lastnik kože je ogorčeno zanikal, da je kožo raztegnil ter mi rekel, če hoče.m reči s svojo pripombo, da je lažn jivec ? Rekel je nadalje, naj vprašam njegove veslače. če ne vrjaraem njemu. To je bilo lahko reči, ker so se veslači medtem že razpršili po notranjosti dežele.
—	Dobro. — sem oil vrnil suhoparno ter se poslovil. — Reči ne morem drugega, da je štiri in dvajset čevljev dolga anaconda, koje premer znaša le osem inčev. žival povsem nove vrste.
Par tednov pozneje sein srečal nekega svojega prejšnjega uslužbenca, starega, civiliziranega In* dijanea in tekom pogovora ž njim sem izvedel, da je bil on navzoč, ko so ubili štiri in dvajset čevljev dolgo anacondo.
—	Povej po pravici. — sem mu rekel, — kako dolga je bila kaeft. ko ste jo ubili?
—	Štiri in dvajset čevljev. — je odgovoril, a mežikal pri tem.
—	Ce je niso hoteli držati drugi. kako «-i jo mogel držati, prt-meriti ter dati iz kože?
—	Povsem lahko, — je odvrnit Indijanec. — Privezali smo rep na eno drevo, zadrgnili kači vrat ter jo privezali po dolgem na drugo drevo.
Moj prijatelj je govoril resnico, ko je rekel, da ni "nategnil'" kože, a nategnil je kačo s kožo in mesom vred.
Uverjen sem, da so ljudje, ki pripovedujejo povesti o velikanskih kačah iskreno prepričani o resničnosti svojih izjav, brez vsakega najmanjšega namena, da bi vodili poslušalce za nos. Cela stvar je posledica tega, da Je skrajno težko dognati natančno velikost kače. posebno če se premika ali Če je zvita. Razventega pa ima večina ljudi prirojen gnus do kač in strah, katerega zbudi pogled na kačo. dela njen obseg večjim ko je dejanski.
Xa enem svojih potovanj sem se natančno preipričal o tem in o napačnih idejah, katere imajo najbolj konservativni ljudje gle-delikosti kač. Ob dotični priliki me je spremljal neki jezuitski misijonar, visoko izobražen, skrajno inteligenten in konservativen An-jtfež, nadalje filmski fotograf, ki je jemal slike divjih živali in deset vesla Če v, obstoječih iz Indijancev. črneev ter enega belega človeka. Nekega popoldne, ko smo pristali ob bregu, da prenočimo, sem zapazil veliko anacondo. ki je ležala zvita in speča na neki blii-nji skali. Nisem hotel predramiti kače, pač pa sem poklical svoje tovariše ter jim rekel, naj uganejo, kako dolga je ta kača. Ko je ležala tam zvita, je izgledala o-gromna in vsi so cenili njeno dolžino od trideset do petdeset čevljev. Človeška sodba pa je dostikrat pomanjkljiva. Ko je vzel for tograf slike tei smo jo ustrelili, jo raztegnili po tleh ter izmerili, s«, je izkazalo, da je dolga natančno devetnajst čevlje*' ter osem inčev. Brez dvoma pa je bila to velika kača. Ko smo jo dali iz kože. je merila slednja na najširšem mestu devet in trideset inoev in težka je Tnfa preko dvesto funtov. To je
bil dober tovor za pet močnih In-I dijancev.
Prav ko se pretirava velikost kač, se pretirava tudi njih krvoločnost in nevarni značaj. Niti enega avtentičnega rekorda ni. da bi kaka boa ali anaconda napadla ali poškodovala kako človeško bitje in telesno nemogoče je štiri in dvajset čevljev dolgi anacondi požreti večjo žival kot je majhna ^rna ali kapibara (majhna žival, iz vrste glodaveev, slična morskemu prašičku. Doseže dolžino štirih čevljev ler živi večinoma v vodi). Preiskal sem vsebino želodcev številnih velikih anacond ter ni>em nikdar našel ostankov živali. ki bi bile večje kot mladi ta-pirji ali podgane. Te velikanske kače so za človeška bitja dejan« ski tako malo nevarne kot navadne krote in čeprav imajo obilo ostrih zob. s katerimi lahko zadnjo hude rane, ne grizejo, razven če so močno razkačene. Anaeonde so skrajno lene in počasne živali, posebno po zavžitem obedu in le redkokedaj se prestrašijo ali skušajo pobegniti, če se jim človek približa. Človek bi jih lahko ujel z golimi rokami, če bi bil dosti močan, da jih drži. a izvanredno so močne ter se zvijajo na vs** mogoče načine. Če se jih hoče prijeti. Osemnajst čevljev dolga boa da dosti opravka desetim ljudem.
Do gotovega obsega je tudi ve-j čina povesti o strupenih kačah prav tako oddaljena od resnice kot so povesti o velikih kačah. Seveda ni ničesar izmišljenega glede nevarnega ali usodepoluega ■značaja strupa številnih kač, vendar pa pretiravajo ljudje prilike, da bo človek opikan od strupenih kač. Povesti potnikov nas dove-dejo do liaziranja. da mrgoli v tropičnih gozdovih in džungljali strupenih kač in da je življenje človeka v nevarnosti ob vsakem koraku, katerega liapravi. fi izjemo gotovih delov Indije ter drugih krajev Orijenta pa spadajo, kače in še prav posebno strupene kače med najbolj redke živali džunglje. Potoval sem tedne m tedne, na razdaljo stotih in stotih milj skozi močvirja, gozdove in preko savan, ne da bi zagledal kako kačo in v celih tridesetih letih izkušenj v tropičnih krajih me nt nikodar pičila strupena kača in nikdar nisem bil v nevarnosti, da me }>iei. razven enkrat in tekom vseh teh let nisem videl niti sto! strupenih kač. To pa seveda še nc' pomenja, da ni strupenih kač. Ka- j dar se trebi grmičevje, se najde dosti kač. a dokler bo mogla ost-a- j ti kača v primerni razdalji od človeka, bo storila to. Naravnost grozne povesti pripovedujejo o strupeni kači, imenovani "bush-1 master", ki je največja strupena! kača tropične Amerike, ter mogoče tudi najbolj smrtonosna. Potniki! in domačini vam bodo zagotav-1 Ijali slovesno, da bo udaril bush-master brez provokacije in svarila. Nekateri izjavljajo celo, da gre bushmaster na bojni pohod proti človeškim bitjem. Moje lastne izkušnje pa so me prepričale, da je bushmaster grdo obrekova-na žival. Mesto da je zloben in odločen sovražnik človeka, je bushmaster lena, dobrodušna žival, ki nikdar ne piči. razven kadar je preplašena ali ranjena in da gre lahko človek par inčev mimo bushmastra. ne da bi ga slednji pičil. Razventega pa tudi nikdar ne udari brez svarila. Nima sicer klopotcev, a doseče asti cilj kot kača-klopotača s tem, da udarja s svojim močnim repom ob listje ali tla ter proizvede s tem glasen šum. ki je zadostno svarilo za vsakega človeka, ki je količkaj pazljiv.
Ko sem bil pred kratkim zaposlen z nekim rudarskom delom v Panami. Seuk poslal enega svojih ljudi po posodo, ki je ležala preko noči preobmjena na kupu lesa. KriČeČ na vse grlo je pritekel dotični nazaj ter pričel ves preplašen pripovedovati, da je komaj odnesel življenje. Rekel je, da je
videl veliko kačo. Približal sem
s« ter videl velikanskega bushmastra. zvitega, med lesom in posodo. Ta posoda je stala le sest inčev od mesta, kjer je ležala kača. Kljub temu pa bushmaster ni pičil dotičnega, čeprav je bil prebujen. Niti najmanjšega znamenja jeze ali vznemirjenja ni - kazal. Predno sem ga ubil, sem preiskusil njegovo razpoloženje s tem, da sem se ga dotaknil s palico. Celo tedaj ni udaril, pač pa se umaknil ter sikal v znamenje protesta. Ko sem ga prejneril, sem ugotovil, da je bil sedem čevljev in devet inčev dolg in da so bili njegovi strupeni zobje dolgi po dva inča.
Res je, da kače pogosto pičijo ljudi, in da nekateri celo umrjejo na posledicah kačjega pika. To pa je skoro v vsakem slučaju posledica malomarnosti, kajti če se rano takoj očisti s permangana-tom potasija, so posledice redkokedaj usodepolne. Na svojih potovanjih sem imel opravka z nt> štetimi Indijanci in črnci in tekom dolgih let se mi je pripetil le en sam slučaj kačjega pika.
Neki Indijanec je prišel sredi noči k meni ter mi pokazal roko. ki je bila grozno otekla. Takoj sem, spoznal, da je oteklina posledica kačjega pika. Napravil sem globoko zarezo v roki. jo izpral z permanganatom ter vbrizgal tudi po kožo isfto snov. Mož ni mogel rabiti roke več dni. a po preteku enega tedna je bil popolnoma zdrav. Povedal mi je. da ima navado spati v mreži le par inčev od tal in pri tem je najbrž iztegnil v spanju roko ter zadel slučajno tam plazečo se kačo. ki ga je seveda v svojem strahu takoj pičila.
Bosi Indijainci in črnci hodijo dan za dnem po tropič.nih džungljali ter ne mislijo niti za trenutek na kačji pik. Zelo redkokedaj jih kače pičijo in noben slučaj ljii ni znan, v katerem bi postal kačji pik usodepoln. Ni boljšega dokaza kot to za netočnost stvari, katere poročajo o kačah. Človeku se jih je treba dosti manj bati kot pa mravelj, os in moskitov.
HENRY MILLER THEATRE.
"THE IRON HORSE".
Koncem četrtega tedna neprestanega predstavljanja v Lyric Theatre, je velika William Fox produkcija, ''The Iron Horse*' dobesedno predmet splošnega' pogovora v mestu, v tem ali onem jeziku. Slika predstavlja ameriški epos, za katerega so bili sinovi drugih dežel v veliki meri odgovorni. Grajenje prve transkonti-nentalne železnice preko zapadli ih puščav in skozi gore je bila naloga, katere so se lotili možje z druge strani morja. Cela produkcija je tribut inozemskemu prebivalstvu Amerike, kojega očetje so prišli v Ameriko, postali njeni adoptirani sinovi ter zgradili nato narod kot je danes.
4'The Iron Ilorse" je bil predmet pohval v listih, dobesedno v vsakem jeziku sveta. Dvomljivo je, če je kedaj kak oder ali kaka produkcija vzbudila toliko komentarjev v vseh mogočih slojih.
Uspeh slike je posledica, ne le fine direkcije John Forda in sijajnega predmeta igre, temveč tudi razburljivih prizorov, slikovite romance in dramatične sile. vsled katere je postala ta igra najbolj komentirani filmski proizvod v zgodovini industrije.
Igralcem načelu je George 0* Brien in Madge Mellamv. Nastopa oOOO posebnih igralcev vseh mogočih narodnosti, vključno Kitajce, Italijane. Francoze. Portugalce. Ogre, Poljake. Avstrijce, Nemce, Ruse. Spance. Slovant. Grke. Japonce. Švede in seveda tudi Iree. s številnimi nadaljnimi narodnostmi. Gledišče je bilo prenapolnjeno do skrajnih meja pri vsaki predstavi 111 vsa znamenja kažejo, da l>odo predstavljali sliko na Broadwayu še celo leto.
iZnknncn sta vzela n-1 stanovanje ocr/L" ja, ki je kmalu. začel ljti-bavno razmerje z gospodarjevo zrno — Mož se je potuhnil, za. ivihJjenca sta se	cbje-
nMi.
Maščevanje varanega zakonca.
V Čuk ari j i, idiličnem predmestju Beograda, se je odigral v noči od četrtka na petek krvav dogo_( dek, ki je v inače tem mirnem o-' kraju povzročil veliko razburjenje.j Delavec Zdravko Nešovič je z nožem zabodel delavca Zivojitia Ko-ciča in sicer v lastnem sftasnovanju v Majdanski ulici in v navzočnost: svoje žene Darinke. Dogodek se je odigral takole:	J
Kocič, ki se kljub 95 letom še čuti mladega, je velik prijatelj ne-nega spola. Stanoval je pri Ne-doviču in je imel dotgo časa lju-bavno razmerje z Darin kino sestro, kasneje pa s hčerko. Noi, končno^ je začel zahajati v stanovanje Darinke in postaji tuj en ljubimec.
Nedovič je drugi mož Darinke, ki je v ostalem že bolj priletna, vendar dostopna ljubezenskim a-vanturaan. Ko se je pri Nedovičih naselil Kocič, so. natstalj, v hiiai prepiri. NedovK* je slutil, da ga žena vara. Ni mogel tega prenašati. PreneseA je svojo posteljo v l^let. in čakal priložnoistL, da se maščuje nad nezvesto ženo.
Pred dnevi pa jo Nedovič opustil svojo taktiko. Prinesel je posteljo [zopet iz kleti, jo postavil v Koci-eevo sobo in tam spal. En četrtek ponoči je prišel domov in jle leged spat. Malo za tem e pripel Kocič in je skupaj z Darinko večer jal Nedovič je nenadoma skočil s postelje in prijel ženo za roko, nakar je, kakor trdi Nedovič, Kocič navalil nanj. In dočirn sta se oba nato .pričela ruvati, je odšla Darinka v kuhinjo, in se je vrnila, s sekiro v roki, katero .je stisnila Kocjan v roke. V silobranu ga je na-tn Nedovič zabodel v trebuh.
Gledališče-Glasba-Kmo
Kaj bi storili, če bi se lotila va-j ša žena politike .' Ali bi bili jezni ali veseli? Mogoče mislite, da je j lahko odgovoriti na tako vpraiša-Jnje. Ustavite se za trenutek ter' razmišljajte o tem. Ali bi radi vi-
•	deli ime svoje žene tiskano v lisi ih, ko se nikdar ne omenja va-1 šega imena.' Kako bi se vam zde-' lo. če bi šli na banket ter bi mo-1 rali sedeti mirno in molče v ko-' tu. dočim bi imela vaša žena po-1
•	zdravni govor ter s tem vse ča-
1 .
sti in vsa odlikovanja ? j Odgovor na večino teh vprašanj je vsebovan v ''Strange Bed Fellows", krasni igri, katero kažejo že več mesecev v Hnery Miller Theatre.
S stališča ljubezni, zanimivosti in humorja ne nudi nobena igra letošnje sezije toliko zabave. Očarljivi boj med ženo. njenim mladim možem ter politiki je neobičajen ter bo izzval zanimanje vsakega moškega, ženske in otroka. Situacije so povsem neobičajne, smeh kroži neprestano in vedno je pripravljeno presenečenje in sicer tako. da bi najrajše skočili s sedežev.
Ko je predstavil občinstvu t;Strange Bed Fellows" je dal Carl Reed na razpolago zbor. kateremu odlični igralec. William Courtleigh in občudovanja vredna igralka. Marjorie Gateson. Ostali zbor obstaja iz zmožnih igralcev, ki vedo natančno, kako predstavljati strasti in ganutja.
Scenerija je mična in ženski kostumi so najnovejši s stališča mode in kroja.
Če želite imeti večer resničnega užitka, si oglejte "Strange Bed Fellows" v Henry Miller Theatre.
Zagonetna zadeva.
Mladi "inženir" je hlinil Nemki ljubezen. — Ona ga je vzljubila, za zahvalo jo je pa okradel Na policiji je izpovedala, da je bila narkotizrana. Tat je ne. znanokam izginil.
Te dni se je pripeljala iz Mona-kovega v Milan nemška državljanka Ana Marija Daffijiger, bančna uradnica, stara 21 let, ki ne zna niti besedice italijanščine. Pripetilo se ji je nekaj, katr jo bo gotovo bodoče odvračala, da bi sama potovala ta'ko daleč.
Popoldine se je peljala Daffin-gerjeva proti Milanu, kjer naj bi jo čakala prijateljica in bi jo, kakor sta se zmenili, peljala po mestu in ji razkazovala znamenitosti-Med vožnjo se je dekle zapletlo v f>ogovor z mladim gospodom, ki se ji je predstavil kot inženjer iz Milana. Ko je prišel vlak na postajo v Milan, ni bilo o prijateljici ne duha ne sluha. Mlada Nemka je bi-' la v škripcih in ni vedela, kaj po-' četi. Inženjer se ji je ponudil, da jo spremi v hotel, kjer naj bi se malo umila, nakar je bo pomaga1 iskati prijateljico. J Ko se je popotnica umiia, je šla z novim znancem obedovat. Kasneje sta hodila po mestu in iskala prijateljico, ki je pa ni bilo nikjer. Proti veeeni sta se oba vrnila v hotel, kjer je pustila Daffing-erjeva svojo skromno prtljago. Hotel je bil popolnoma zaseden. InženjeT je govoril z vratarjem in se vrnU k dekletu in povedal, da je na razpolago le še ena sama |soba z .dvema posteljama. Svetoval ji je, naj se poteluži te ugodnosti, ker bo morala sicer prenočiti na planem. Dekletu ni ostalo nič drugega, kot da ugrizne v kislo jabolko in se odloči za to nenavadno dogodivščino-
Ponoči se je Daffingerjeva jprebudilia in zalotila inženjerja, ko je stikal po njeni torbici. Toda Mi-lanec jo je hitro potolažil. Dejal ji je, da je z njo že skoraj en dan in da jo je ko j prvi hip vzljubil. Pravil ji je. da si je vtep^l v glavo, j da jo ponoči. Poprej pa je hotel vedeti, ali so podatki o njeni osebi 'pravilni, in se je zato hotel neopa-
ženo prepriča,ti v njenah potnih 111 drugih izkazih. Dekle se je precej pomirilo in je zopet zaspalo.
Ko se je okrog šeste zjutraj prebudila Daffingei jeva, je zapazila, da je v sobi sama. Še večje pa je bilo iznenadenje. ko je videla, da je izginil ves njen denar in vse dragocenosti, ki jeli je imela s seboj. Škode ima več sto zlatih mark. Nemka je takoj tekla na policijo in prijavila tatvino. Rekla je tudi, da je morala najbrže biti narkoti-zirana, ker se je le težko zbudila in še a_edno čuti čudno omotico a* glavi, ki jo zelo boli.
Policija je takoj uvedla preiskavo. Kmaiu je dognala da je dozdevni inženjer prav za prav trgovski potnik Renato de Renizo iz Verone; star 27 let. ki pa je neznano kam pobegnil.
Cela sitvar *>e zdi milanski policiji malce čudna. Kje je oistala Nemkina prijateljica? Zakaj se Daffingerjeva ni branila prenočiti v hotelu s človekom, ki ji je vsekakor moral biti tujec? Ako je bil hotel prenapolnjen, bi si mogla vendar poiskati sobe drugod. Policija sklepa, da mora za celo stvarjo tičati kaj drugega, ali pa se je dekletu začela šele po prestani, najbrže veseli noči oglašati vest in si je izmislil laž. da nekoliko prikrije svojo preveliko gorečnost. Milanski redarji' jo za enkrat opazujejo.
j
Toča na Goriškem.
Letošnje poletje na Goriškem je iz r edin o lepot, toda vreme je zelo nestalno. Kakor -drugod, nastopajo tudi "na Goriškem cesto vremenske izpremembe, bi večinoma ne prinašajo blagoslova zemlji. ProtHo soboto, nedeljo in pondeljek je padala ponekod posebno vzhodne kraje. Banjška planota in baška doiina ter neJkatere goriške obči-ne so vsled tega silno trpele. Grozdje je deloma okleščeno do polovice.'
ALI VESTE,—
da se je dr. Jug, najboljši slovenski hriholazec. pred kratkim smrtno pone sre^il na Trlglavn? Ali veste, da morate .vedno kaditi Helmar turške cigare« te zastran čistega 100% turškega tobaka. kajti turSki tobak je najmilejSi in najboljši tobak m., cigarete? Z veseljem boste začeli kaditi turškega.
' Nov pritisk z Vidma.
Videmska prefektura je začela' v zadnjem času goriške Slovence nanovo preganjati. Pevskemu društvu " 1 label j"' v Ajdovščini je prepovedaia prepevanje na izletu. vsled česar se je morala prireditev opustiti. Na Kolku pri Ajdovščini se vsako leto vrši maša ob ogromni udeležbi javnosti. Le-1 t os je politično oblastvo zahtevalo | od šturijskega župnika zagotovilo,! da se pri maši ne bo prepefvalo.— j Župnika" Rejca v Sv. Križu pa je obiskalo sedem okrožnikov, kateri so izvršili pri njem hišno predska-|VC, dasi niso imeli za to nobenega povoda. V deželi se torej oglaša doba novih persekucij.	;
Imenovanje notarja v Idriji.
Za notarja v Idriji je imenovan j dr. Josip Grusoviu. rodom iz Go_ ! l ice.
1
Smrtna kosa.
Te dind je umrl v Ljubljani hišni posestnik, gostilničar in prevoznik Jakob Trpinec. Pokojnik je bil znan v Ljubljani pod imenom "Jože z Lepoga pota" kot dober gospodar, vzoren poštenjak, ziki-|čajen mož itn vrl naprednja, ki si je pridobil s svojim simpotienim
nastopom mnogo prijateljev.
Umrla je vdova trgovca S elm a Terdina, znana v Ljubljani kot dobra mati in gospodinja, ki je živela vse življenje skromno in posvetila vse sile skrbi za svojce. V šmat-rnem pri Litiji je ugrabila neizprosna smrt Jedert Tomazino-vo, ki jie doživela visoko starost S7 let.
S
Herodov denar.
Iz Jeruzalema poročajo, da bo_ do namesto dosedanje egiptovske veljave v Palestini uvedli koncem leta novo veljavo. Enota bo dena-rij. novec iz dobe kralja Heroda, :n bo veljal dva angleška šilinga.
Nabor letnika 1905.
T7radni li-t rimske vlaxle puhli-eira okrožnico K'ojnega ministrstva. ki daje navadita za nabor letnika 190o. Nabori se bodo pričeli 10. septembra 1924 in bodo trgali do 3. marea 192o.
• -
Smrtna kosa.
i
Te dni je umrl v Ljubljani Albin Zirer, nadre vident državne železnice v pokoju. — Umrla je v bolnici zdravnikova vdova, mati dr- Bogdama. Darča.
V Victroli so združeni vsi godbeni inštrumenti!
V nji je sleherni inštrument, ki ga hočete, v nji je godba, orkester, v nji je dovršen človeški glas. Victrola proizvaja vso godbo tako točno, da so si ta inštrument izbrali največji umetniki za sredstvo, da dostavijo svoje proizvode vašemu domu.
Oglejte si razne izdelke Victrole od $25 naprej v prodajalni kateregakoli prodajalca Victor izdelkov ter poslušajte naslednje
Nove Victor plošče
77651 \ Sezidal semi si	( 1J> in.
' Slovenec Slovencu — Emilio Blazevic * 75c-
77««; i KmeČka Polka	I 10 in.
77W5K Brez. nade — Polka	" 75c
Češka vaška godba '
Druge priporočljive Victor plošče
77490	$	Vabilo	\ 10 in. ( Pastirček — Kvartet Slovenija s 75c.
77491	j Razpoloženja — Valček •	) 10 in-'	Marička—Valček Weberova godba ) 75c.
( O Izabela — Valček	^ jg .
77492	j Strelčeva ljubica — Poskočna * t, 75c •	Mednarodni Novitetni Kvartet ^
f Zakaj Premišljuješ? — Polka	} in
77336-, Vožnja v tuje kraje. — Polka	r 75^ *
V	Češka Kmečka Godba -
\ Kavalerijska koračnica	) 10 in
77557	^ Tirolska koračnica	r 75c.
International Godba *
77558	t Krasna Marička — Valček	l 10 in. f V divni dolini $ 75c-
72527 S Domovini	' ) 10 in.
I Moj dom — Anton Dolenc .	( 75c.
— .—	Franjo Potočnik '
j Sveta noč — Mila Polancer Šnajdova | coca? j	in Janez Gorenc t 10 in.
OWSJ i _.,	»	r "7e_
j Tiha noc, sveta noc —	j *;>c-
Orkester Appolove Glasbe J
Ali ste poskusili slavno Victor Tun gs-to ne Iglo? Igle ni treba menjavati po vsakem rekordu. Vprašajte kateregakoli prodajalca.
Samo ena Victrola je in i2deluje jih Victor druž. ba—glejte na te Victor varnostne znamke.
■m T*«	J,mc' "*" ^
)Victrola
J Victor Talking Machine Company, Camden. N. J.
V- T	MICJ.«,. C. of Cuk Ud- McmJ
DAVISOVA NAGRADA
Jugoslavia irredenta.
'uwDtwwoop »'.uwomwocn.' !.' v.-
Davisovo nagrado so dobili Ameri kanci, ki so se merili z avstralsko skupino.
Porotne obravnave.
Sovjetsko kopališče.
Demon alkohol.
Prvo obravnavo ljubljanskega jesenskega porotnega zasedanja je otvoril uboj. Obtožen je bil po-sestnik Prane Ježek iz Slapa pri Devici Mariji v Polju, da je zabodel svojega tovariša. 24-letnega Janeza Porento. ki je dva dni na-1 to umrl.
Obtoženec je pred kratkim prt-| vzel posestvo svojega očeta v Sla-j pu. Od materine strani je bil težko duševno obremenjen; cela materina družina je namreč več ali manj trpela na umoholu. Prane Ježek ml. je bi v mladosti podvržen božjasti. Me dvojno je dobil poškodbe in je od tistega časa dalje tarnal večkrat o glavobolu. Razen tega je mnogo popival. Dne 29. maja je že zgodaj zjutraj začel popivati .s prijateljem Ivanom Leskovškom in se nalival z žganjem. Ker mu tega še ni bilo dosti, sta šla oba v Rlažev vinotoP, kjer sta si ga še precej privoščila. Veselemu paru so se. pridružili še drugi doma<či fantje in razvila se je družabnost, ki že tolikokrat ( rodila zle sadove. Med novodo-j šleci se je nahajal tudi Ivan Po-j I renta. delavec v vevških tovarnah, i j ki je pozval Ježka, da naj se gre z njimi metat za stavo. Ježek je bil takoj zadovoljen in stavili so šte-' fan vina.
Pri prvem spoprijemu pa je Po-; renta z lahkoto vrgel slabotnega \ tekmeca ob tla in tudi drugič se Ježek ni bolje odrezal. To ga je I silno razjezilo in zaklieal je: £iNi' hudič, da ne bi vrgel takega baj- i tarja!"' In spoprijela sta se v tre-j tjič. Tedaj pa so zagledali fantje, i da je segel Ježek v hlačni žep po nož in kmalu so začuli Porento. ki je zavpil: "Fantje, bežimo, jas sem že petnajst stihov dobil!" S temi besedami je stekel proti sosednji hiši, fantje pa so navalili na obtoženca in ga razorožili. Takoj nato pa je Ježek odšel proti žandam erijski stanici. tam pozvonil ter pokaje javil orožnikom, da je zaklal nekoga, ki sicer še ni umrl. pa bo 'kmalu "crknil". Nato je odšel domov.
Drugi dan je izjavil proti pri-j jatelju Leskovšku. da /uu je žal za storjeni zločin, da ga pa ni več mogoče popraviti. Došlim orožnikom pa je dejal, da je ravnal popolnoma v zmedenosti vsled pre-obino zaužite pijače m da «e ni-česa več ne ve spominjati. Ta zagovor je obdržal tudi pri razpravi pred ljubljanskim porotnim sodiščem, kateremu je predsedoval sodni nadvsvetnik Mladič z votantoma. nadsvetnikoma Keršr-čem in Janšo. Državni pravdnik je bil dr. Ogoreutz. zagovornik dr. Frlan, zastopnik zasebnega udeleženca dr. Svigelj, zdravniško sodni izvedenci dr. Mayer, dr. Novak. dr. Robida in dr. Goestl. slednja dva za preiskavo psihičnega stanja obtožeca. K razpravi je prišlo 19 prič. ki so potrdile potek dejanja po obtožnici. Silno ravnodušno je "pričeval oče obtožencev ; naravnost dovtipno je pripovedoval o svojem in svojega sina pijančevanju, o tem, da je bil že od mladosti nekoliko neumen, vsled cesar je bi! že nekaj časa v norišnici na Studencu; sam o sebi je izjavil, da pije le toliko, d?, lažje dela, sicer pa da še ni bil n«
Spopad med mladoletnimi kvar-topirci.
Tržaško staro mesto je znano gnezdo vsakovrstne zalege. Tam raste tržaški naraščaj za ječe in kaznilnice. Kakšne razmere vladajo v teh predelih kaže naslednji dogodek: V ponedeljek dopoldne so 5 tir j? l^letnii poba'lini kvartaili. Njim se je pridružila 12Ietwa doki ie a Gentile, s katero so bili spr_
Odjemalcem plina.
]y[ERILEC PLINA v
stanovanju, ki bo prazno 1. oktobra, mora biti vpisan in zaprt.
Merilec v novem stanovanju mora biti vpisan in odprt.
Če vnaprej in pravočasno obvestite plinarno, vam je nepretrgana služba zajamčena ter prištedenih dosti neprilik in zmede.
Zapomnite si, da imamo v "času selitve" tudi mi dosti dela.
Consolidated Gas Co. of New York
GEO. B. CORTELYOU, President
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani________________ 1.50
Nova velika sanjska knjiga ....................... .90
Sanjska knjiga, srednja................. ....... .35
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana .. « ____________„_________ 1.45
Blo vensko -angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleski slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana_______ 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek w —___________ _ 1,_
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 — 1918.	___________1.25
j&obinson, povest	_______ __ .55
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman___.____.80
Rinaldo Rinaldini ____________ .50
Sveta Genovefa	_____-__,___j>o
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu _ J25
Čarovnica starega gradu_______-_______ .25
Hitri računar ali Praktični računar______ „ — « .75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki Trdo v platno vezano _________3.—
Narodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi .	^ .90
Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi „ 2.50
(K naročilu priložite pokritje v fcnamkah ali M. O J
*
Knjig® Vam pošljemo poštnine provto.
Slovenk Publishing Company
«2 Cortlandt Btnat	s j *ew York, K. T.
h
h
Najboljše črtice Ivana Cankarja.
Tičnica.
V gledaš kraj, ki si ga videl in ljubil v davnodavnih dneh; začenjaš staro, pozabljeno melodijo; za. | duhaš v vetru vomj z daljnega vrta ; — in mahoma je pred teboj ko« preteklosti, tako jasen da ž:-viš v enem samem hipu leto življenja, ki je bilo.
Nad Vrhniko, 11a holmu onkraj Svete Trojice, je mad smrekov gozdič, Tičnica. Toplo mi je pri srcu.' kadar se domislim nanj. Bilo .je v ti>ti zgodnja, čisti mladosti, ki je, Bog se usmili, že tako daleč, da jo vidim komaj še z očmi svoje duše. Vidim jo. kadar sc spomnim na tem 110, senčno Tičnico. kadar ugledam na cesti svetilom odre, smehljajoče sc oči, kadar zaduham vomj čili lam na.
Tita prepolna radost je bila v nas, ki napenja prsi in duši v grlu. Napotili smo se, sami mladi ljudje, preko Sv. Trojice v Tičnico. Vroč dan je bil; nebo čisto, vi_* seko razpeto, mirno v svojem solnč nem sijaju. Stopali smo počasi v zložni klanec. Svetlo in wladko se mi je meglilo pred očmi. Videl .s,-m Heleno poleg sebe. ne da bi se ozrl nanjo. Vsa lahka in nežna — bel metulj, krila se leskecejo v solncu. Na zlatopšeničnih laseh se je pozibaval širok bel sdamnik. In bilo mi je, kakor da je vse ena sama, noraadeljiva, prečudežna lepota: nnlna pokrajina in bdeščeče! poletno nebo nad njo, cerkev Sve-t.' Trojico, Helena, mladost in lju-j bezer, in tiste otroške plahe prve pesmi, ki so bile takrat v meni- j
Ko >mo dospeli do Tičnico, nas je pozdravil prijeten hlad izpod črnili smrek, in zadišalo je opojno po eiklamnih. Polegli smo v senco, j Ilolena si je odpela slamnik; skozi temno vejevje je en sam tenek žarek trepetajo poljubil njene lase. V liea ozka in nežna, je bila nekoliko zardela, ustnice so bile navalilo odprte: žaika svetloba, ki jo oblivata oekev. je tiho odsevala v njenih sinjih očeh.
Mir je bil v zraku, bila je ne-vidno in neslišno trepetajoča tišina poletnega dne. Ves božji svet in mi sami, naša mladost in vse našo misli, vse je bilo s svetlobo prepojeno. Meni so bile ustnice suheji kljub liladu iz Tičnico me je žgalo. a lica in občutil sem, da naju sil-j na dlan rahlo m skrbljivo vzdiga. preti žarkemu nebu, naju obvlada,' samo naju dva, Heleno in mene. \
Smehljaje in tiho mi je ukazala:
"Prinesite mi ciklamnov 1"
Sel sem v goščavo med mlado sir.ro"je in sem nabral ciklamnov poln naročaj. Prinesel sem jih in sem posul z njdmi Heleno vso, ka-' kor je ležala v travi; slamnik.) obraz, belo obleko in tudi tiste' ljube drobne šolne. Ni se genila.1 samo smehljala se je. In taka, be J la, z rdečimi ciklamnii posuta, je ostala v mojem srcu kakor prav-1 Ijiea... Vse to je bilo zdavnaj,' zdavnaj.
Zadnj ič sem bil hudo bolan in' napotil sem se na Vrhniko. Kadar je človek žaloMten. išče, da bi u-gledal drag obraz. Ljubeznjivo se je smehljala s holma bela Sveta Trojica; v.sak korak na široki cesarski cesti mi je bil nov spomin. Moja zgodnja mladost, angel bož-ii, je šla tiho poleg mene, držala sva se za roke. Pogovarjala sva se o grenkih in o veselih dneh; več je bil o grenkih. Ali edina pravica. I ki jo je ustanovilo in potrdilo človeško srce samo, je ta: kar je bilo grenkega, luiha in usahne, komaj da še oceane jo znamenja na čelu; kar pa je bilo veselega, čeprav veselega v bridkosti — le ena ura, le on hip — je neumrljivo, s temi trenotki je žalostno srce prepletena kakor ponočno »nebo z zvezdami tolažnieami.
Stopal sem v klane« počasi, v tisfci tfladki omotici, kr je pol radost, pol bolest- Kamor sem se o_ zrl. od povod me je pozdravljalo, se mi je prijazno in ljubo smehljalo. Im, vendar so bili povsod sami nagrobni spomeniki; tam apodaj so spali davni dnevi, dragi mrt-|
veci; ko sem še mrimo, so odpirali 'oči, so mi šepetali pozdrave, sijajno se bleščeči v solncu. Sveta Tro_ ijiea, kraljica vrhniška. Svetli spomini — dragi kamni in biseri na | belem oblačilu. Koflikokrat so romale k nji moje misli, bežne las_ tavke, v tujini po gnezdu koprneče.
Zavil sem ob cerkvi na ono 'stran, da bi videl Tičnico. Tesno mi .K* bilo pri srcu — tako se vrača popotnik po dolgih letih domov; vzkliknil bi rad \v. stisnjega grla in v vzkriku bi bilo oboje, solza in smeh. dekla in hlapec ljubezni.
Zastrl sem oči z dlanjo, ker se mi je bleščalo v popoldanskem solncu. Tam je Tičnica..., tam so tV*te Hvfri'ios:n(je, smJehlflaijooe vso oči. tam je l>e'lo krilo, podrto z rde-čimi ciklamni, tam je moja mladost... Milost, božja! Ali so oslepele moje oči? Ni je več! Ne več! 1 Vse posekano od debla do stebla ! Trda solnčna svetloba Uje, li_ je na grobišče; niti usmiljene ciprese ni. Skorja na štorih je črna: strjena kri...
Temno in težko mi je seglo v sr_' ee. Kako vam je bilo. smreke, ob| tisti uri, ko ste padale? Kam soj zakopali vaša uboga trupla? —j Kako ti je bilo, moja mladost, ob • zadnji uri? Kje je tvoj grob? —
Poročevalec angleškega lista "Daily Mail" se je ravnokar povrnil iz Moskve in pripoveduje o svojih vtisih v rdeči prestolici tO-le :
14 Slučajno som prišel vročega julijskega dneva na nabrežje reke Moskve. Presenetila me je neverjetna slika. Na bregu je stalo al: sedelo do dva tisoč popolnoma golih mož in žensk, med katerimi se se igrali otroei. Obleka je ležala polog njih. Golo občinstvo se je pogovarjalo o vsakdanjih rečeh, j Večina sodobnih Ev in Adamov I jo imela mirno kri. Nekateri pa so le težko prikrivali razburjenost in to je l»ila najbolj zoperna slika, ki sem jo kdaj videl. Spomnil sem se opic v kletkah v Londonu, ko se bliža čas ženitovanja. Prav živahno so se obnašale tudi tolpe I poldorasležev. 12 do 15-letni dečki j so pazno motrili gole ženske m j izpuščali glasne cinične opazke na 1 starih ali slabo raščenih ženskah. 1 Treba je omeniti, da se nihče med I odraslimi ni brigal za te narašča;-nike. Ljudje so ostali v skupinah, kadili, govorili in se smejali. V I vodi je mrgolelo na stotine mo-jških in ženskih teles. Na moje ; vprašanje mi je pojasnil prileten
(človek sledeče:
'"Tako življenje je pričelo pred I 2—3 leti. ,Tako je bolj enostavno. I Ni treba obleke, pa je tudi bolj za-, nimivo''. Mož se je slekel in z naslado čohal. Ženska poleg njega je skočila iz srajce, veselo zacvilila in se potopila v vodo. Dva stražnika sta dvorila popolnoma nagim deklicam od 17—19 let. Eden od njih mi je rekel: "Saj to ni na ulici. Seveda, če bi se prikazala gospodična kakor jo ~.f' rodila mati v mestu ali na promenadi. moral bi jo prijeti. Kopalna obleka pa je le buržoazen predsodek". — Dekleti, ki sta videli, da me je sram njune nagote, sta začeli koketirati tudi z menoj. Videl sem, da se jima zdim zelo smešen.
Zbrala se je nato cela množica, ki me je ugledala ter se mi začela bližati. Nekdo me je nagovoril: "Le k nam. le k nam! Počakajte, tudi pri vas v Evropi bo rawio tako. Treba se je le navaditi, potem bo tudi vam dišalo!*'
Pobegnil sem, a pozneje sem se prepričal, da se isto godi tudi drugod. V kopališču Sestrorek pri Petrogradu sem videl na tisoče golih ljudi, ki so ležali, brcali žogo in se zabavali. To rajsko življenje je seveda posledica pomanjkanja in draginje obleke, toda j istočasno je to dokaz razuzdanosti, katera se je razpasla tekom I boljše viške vlade t rusly deželi.
Studencu, dasi je že čestokrat šel mimo.	j
Ostale priče so od kraja izpove' dale ves potek dogodka s pristav-kom. da je bil obtoženec sicer ze-' lo pijan, vendar pa ne tako. da ne bi mogel odgovarjati za svoje de-' janje. Isto je potrdil tudi zdrav ' niški izvedenec dr. Robida, poudarjajoč. da je bila obtožencu pijanost skoro gotovo le dobrodošel izgovor.
Po daljših govorih državnega ' pravilnika, zastopnika zasebnega' udeleženca in zagovornika, ki jej posebno povdarjal dedno obreme-' njenost obtoženca, je stavil sodni dvor porotnikom osem vprašanj glede krivde uboja in obtoženčeve zavesti pri izvršitvi dejanja.
Porotniki sa potrdili vprašanje glede uboja in lahne telesne poškodbe (obtoženec je namreč pri petepu tudi nalahno ranil tova-i riša Snoja) in zanikali vsa razbre-' menilna vprašanja, nakar je sodni: dvor izrekel z ozirom na obtožen-čevo dedno obremenjenost milostno sodbo dveh let težke ječe.
Tretjič pred poroto.	1
Dne 16. avgusta 1911 je okrog 9. ure zvečer začelo goreti gospodarsko poslopje Ivana Ravšla, veleposestnika in žunana v Obrežju pri Središču. Zgorelo je gospodarsko poslopje, v katerem se je na hajalo mnogo žita in krme in je znašala škoda po takratni cenitvi 10 do 12 tisoč kron. Ker je bil Ravšl zavarovan samo za . 1200 kron. je bila njegova škoda zelo velika. Najprej je padel sum na nekega slaboumnega pastirja, o katerem pa se je dognalo, da je tisti večer ležal doma v postelji.
Prava storilka je prišla na dan šele pred enim letom. R-ozo Tro-povo, 45 Ift staro služkinjo je namreč obdolžila požiga njena se-'setra Ana Dogša, ki sta se sprli zaradi prevžitka. Tropova je sicer tajila, bila pa je obsojena pri lanskem jesenskem zasedanju na šest let težke ječe. To sodbo je stol sedmorice v Zagrebu razveljavil v s vrh o osebnega zaslišanja novih [ prič. Meseca junija razpisana raz-i prava je morala biti preložena, ker je R. Tropova tako težko zbolela. da se ni mogla udeležiti razprave.
Pri ponovni razpravi so porotniki vprašanje krive potrdili 111 je bila Tropova za svoj stari greh obsojena na tri leta težke ječe.
Auf bika!
Posestnikov sin Ivan Brumee iz Št. Janža na Dravskem polju je šel 14. oktobra 1923 k Toplaku pn Sv. Martinu, kjer je bila godba. Potoma so slišali Ambroža Brum-na klicati na ikorajžo s kliei "Auf biks'\ To je Brumeca tako razka-čilo. da je takoj odšel v Toplako-vo kolarnicoi po ročico, se potem skril za neko drevo in čakal. Čim je prišel Brumen mimo, ga je u*da-ril z vso silo večkrat po glavi In mu prebil lobanjsko kost. Brumen si je pretresel možgane in ležal več dni v naezvesti. Poškodbe so imele za posledico tudi trajno zmanjšanje njegovih duševnih funkcij in oglušenost na ievem ušesu. Obdolžeec je na razpravi priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je s silobranom, češ, da je Brumen imel v rokah samokres,
kar pa so priče zanikale. Brumeij' je bil vrh tega obtožen, da je \ preiskovalnem zaporu ukradel nekemu sojetniku 100-dinarski baii-kovec.
Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja in tatvine, zanikali pa vprašanje glede silobrana. Brumen je bil nato obsojen na dve leti težke ječe.
Italijanski naučni minister o rimski šolski politiki napram drugorodcem.
Povodom skupne akcije slovanskih in nemških poslancev zaradi zakona o omejitvi lastnine v novih pokrajinah so se z glasil i slovanski in nemški poslanci tudi pri naučnem ministru Cast i ju, da bi .dosegli ublažitev zloglasne Genti-[lijeve šo-lske reforme. Minister jo odgovoril na vprašanje poslanca AVilfana: "Ali hočete morda spremeniti Slovane in Nemce v Italijane. Ne varajte se, biti hočem odkrit. Saj vam Je minister Gentile povedal gotovo isto." S to izjavo, ki .je napravila na zastopnike dni-grrodnih narodnih manjšin v Italiji najglobji vtis, je rimski prosvetni minister razkril raznarodo. valne načrte italijaiiiske vlade v Vsej napoti i nbrezobzirnosti. Takšni so italijanski cilji z našo deeo! Tembolj je vpričo tega dolžnost vseh slovenskih roditelj je v, da vcepljajo svoji deci ljubezen do materinščine.
•
va vsi zadovoljni. Kmalu pa je .met kvartopirsko petorico nastala prerekanje in med prepirom so se kvartopirci spoprijeli z noži. Konec prepira je bil ta. da je dobila Gentile nož v hrbet. Morali so jo prepeljati v kirurški oddelek tržaške mestne bolnišnice.
Pogeb Goričana, ki ie bil ustreljen v Radgoni.
Ko lani prepeljali v Ljubljano judenburške žrtve, so se tudi Italijani oglasili, da bi bilo treba
prepeljati domov ostanke Goričana Maniaccia, ki je bil kot upornik ustreljeni v Radgoni pri 97. pešpolku. Sedaj se je to zgodilo. Prepeljali so Mairiaecovc kosti iz Radgone v Gorico, kjer so jih pokopali. Pogreb je bil zelo veličasten. Republikanska strauka je na dan pogreba nalepila po mestu o-kolice v obliki letakov, kjer pravi, da je Maniacca bil republikanec-Ta protest proti sedanjemu fašis-tovskomu režimu je očividcu in je vzbudil mnogo pozornosti.
MORSKI JASTREB.
Bpbal ftafMl Babatini. n Za G. N. priwdfl C. F.
(Nadaljevanje.) Enonidvajseto poglavje.
MORITURUS.
Odšl je iz njene kabine s trpkostjo v svojem srcu ter jo pustil globoko potrto. Zavest zadnje krivice napram njpmu jo je tako premagala, da je postala nekako merilo, s katerim je merila prejšne krivice, ki jih je pretrpel iz njenih rok. Mogoče je njena prerazbnr-jena domišljija potvorila perspektivo ter jo povečala v toliki meri, da je domnevala, da so bila trpljenja in zla, s katerimi he peča ta kronika, direktno sad njenega lastnega greha in njene nezevestobe. j
Ker mera vsako odkrito obžalovanje vzbuditi vročo željo, da se popravi storjeno krivico, se je tudi nje polastila ta želja. C'e bi ne bil odšel tako naglo, bi brez dvoma že davno klečala pred njim na | kolenih ter ga prosila odpuščanja za vse krivice, katere mu je storila ter izjavila, da je sama ničvredna in podla. Ker pa ga je povsem upra-čeno ogorčenje pognalo iz njene navzočnosti, ni mogla drugega kot | sedeti m razmišljati o tem. kar se je pripetilo ter v duhu sestavljati prošnjo odpuščanja, ko bi zopet jwisel. x	1
Ure pa >o potekale in nobenega sledu ni bilo o njem. Naenkrat pa ji je prišlo na misel, da lahko ladja Sir Johna Killigrew vsaki trenutek pade po njih. V svojem neurejenem stanju duha je preje komaj mislila na to možnost. Sedaj, ko so je spomnila te možnosti, je veljala vsa njena skrb izključno le Sir Oliverju. C'e se bo vnel boj Hi če bo mogoče poginil, ali iz rok Angležev ali korzarjev. katere je izdal radi nje same, bo umrl, ne da bi slišal njene izpovedi, ne da bil izgovoril one besede odpuščanja, po katerih je tako hlastno hrepenela njena duša.	I
F>i!o je že krog polnoči in ni<" ve? ni mogla prenašati živčne na-' petosti.	I
Vstala je ter stopila proti izhodu. Previdno je dvignila za-J štor iu ko je hotela stopiti naprej, je skoro padla preko telesa, ki jc legalo na pragu. Omahnila je nazaj, napol omamljena. Nato pa se je sklonila ter zagledala v medli luči svetilk na krovu Sir Olijitf-' ja. ki je mirno-spal. Niti malo se ni brigala za oba Nubijea. nepremična kot kipa. ki sta stala niu>traži. Nekaj časa «e je sklanjala nad njim. a se nato počasi, počasi spustila poleg njega na kolena. Solze so ji prišle v oči, -— volze. ki so bile sad nežnega čustva presenečenja in hvaležnosti vspričo tako velike zvestobe. Ni vedela, da je spal tako tudi prejšno noč. Zadostovalo pa ji je. da ga je našla v tak^m položaju sedaj. Čudno in globoko jo je zganilo,- da je ta mož. kateremu ni nikdar zaupala ter ira vedno napačno sodila, celo v spanju stražil ter s svojim telesom predstavljal seč.	i
Zaihtr-la je in Sakr-el-Bar se je v trenutku predramil iz svojega iahkega spanja. Sedel je. Rozamunda je seveda hotela v trenutku, prav po ženski naravi, prikriti resnični namen svojega nagona ter rekla:
—	Ali mislit te. da je dospel Lionel do ladje Sir »John Killigrewa ?
Sir Oliver se je hitro ozrl proti divanu pod baldahinom, kjer
je počival A*ad. Vse je bilo mirno. Razventega pa je Rozamunda stavila vprašanje v angleškem jeziku. iJvignil se je ter ji ponudil roko, da ji pomaga na noge. Nato ji je pomignil, naj vstopi v kabino, kamor ji je sledil.
-- Ali ti strah ne dovoli spanja.' — jo je vprašal.
—	Res je, — je odvrnila.
—	Tega res ni treba. — jo je potolažil. — Sir John se ne bo premaknil preje kot proti jutru, da nas preseneti. Niti malo ne dvomim, da je dospel Lionel na njegovo ladjo. To ni tako dolgo plavanje. Kakorhitro je bil enkrat izpred naših oči, je lahko šel na k:vp-na ter hodil, dokler ni prišel do ladje. Ne dvomi, da je opravil dano mu naročilo.
Sedla je in njeni pogledi so se -skušali izogniti njegovim. Luč svetilke pa jc kazala na njenem obrazu sledove prejšnih solza.
-- Ali se bo vnel boj, ko pride Sir John? — ga je vprašala naenkrat.
-- Najbrž, pa kaj za to? I "jot i bomo v taki pasti kot je Andrea Oorič. ujel Draguta pri Jcrbi, s to razliko, da.si je znal Dragut pomagati iz pasti, dočim nam to ne bo mogoče. Raditega bodo pogumna, kajti ura tvojega opro?čenja se bliža.
Prenehal je in z nežnim, skoro ponižnim glasom je nadaljevali:
—	Želim le. da bi se ti v srečni bodočnosti ti maloštevilni tedni zdeli le kot sanje.
Rozamunda pa se ni odzvala. Sedela je zamišljena, z nagubanim čelom.
—	Mogoče pa bo vse izteklo brez boja. — je rekla konečno ter vzdihnila.
—	Ni se ti treba bati. — jo je potolažil. — Vsem bom odredil za tvoji varnost. Ostala boš tukaj, dokler ne bo vse končano in vhod bo struz.lo par mož. katerim lahko zaupam.
—	- Ne razumete me pravilno. — je odvrnila ter se ozrla vanj.
—	A!i domnevate, da velja strah meni sami?
Prenehala je ter ga nato naenkrat vprašala :
—	In kaj se bo zgodilo z vami ?
-- llvala ti za obzirnost. — je odvrnil resno. — Brez dvoma bom deležen tega, kar sem zaslužil. Hitro pa naj pride, ko bo prišlo.
—	Ne. ne, — je vzkliknila ona. — Tega ne.
Vstala je. v nenadnem vshičenju.
-- In kaj drugega? — je vprašal on ter se nasmehnil. — Katero boljšo usodo bi mi mogel kdo privoščiti?
—	Zi\eti morate ter se vrniti v Anglijo. — ga je presenetila. — Rc sniea mora obveljati in krivico jc treba popraviti
Pogledal jo je s tako presunljivim in vprašuaočim pogledom, da je obrnil oči vstran. Nato pa se je suho nasmehnil.
—	Le ene vrste pravice lahko pričakujem v Angliji. — je rekel.
—	in to pravico dele*z vrvjo. Vrjemi mi, gospodična, da sem postal preveč notorieen za usmiljenje. Najboljše je, če je vsega danes tukaj konec. Poleg tega. — je nadaljeval in njegov glas je postal resen, — pomisli na moje sedanje izdajalsko dejanje napram tem mojim ljudem, ki so mi sledili v nebroj nevarnosti in ki so mi še danes dokazali svojo ljubezen in udanost kot je ne goje niti do »paše samega. Izročil jih bom meču. Ali bi mogel ostati jaz živ ter ohraniti svojo častMogoče so ubogi "pogani za tebe in tebi enake, a za me nc so morski jastrebi, borilci. verni pristaši in,pes bi bil, če bi preživel smrt, na katero sem jih obsodil.	f
—	Poslušala ga je ter pričela razumevati stvari, ki ji niso prišle dotedaj na misel. Njene oči so dobile naenkrat prestrašen izraz.
... *	(Dalje prihodnjič.)
Kuharica se moži.
Spisal A. P. Čehov.
j — Sama trma te je. Mari potrebuješ lepšega? Druga na tvogem mestu bi pokleknila na koiena, ti pa: — ne vzamem ga! S poštarč-kom bi hoitela, kaj ?
—	Ali si že prejei videla Dani-
Ila? — je vprašala gospa Pelagejo.
—	Kje bi ga neki videla? Danes sem ga videla prvikrat, A k sinja ga je privedla odnekod... zlodja preklicanega... Kaj mi ga je biio treba!...	j
j Ko je pri kosilu Pelageja stregla z jedili, so jo vsi motrili v obraz
,in zbadali z izvoščkom. Postala je'
i i 'jako rdeča in se je prisiljeno he-
hetala.	J
j "Bržčas je možitev neprijetna reč — je mislil Gniša — strašno neprijetna!'*	j
| Vse jedi so bile preslane, nezadostno praženi kuretini se je poznala kri in vrhu vsega so Pelage-ji med kosilom padli krožniki in noži iz rok; vendar pa ji ni nihče rekel žal besede, kakor da so vsi umeli njeno duševno razpoloženje. Le papa je nejevoljno vrgel prtič . in rekel mami :	■
—	Kakšno veselje pa imaš nad tem, da hočeš vse oženiti aili omo-žiti? Kaj se te tičejo tuje reči? Naj se može, kakor se /ljubi njim samim !
| Po kosilu .so se pojavile'a1 kuhinji sosedne kuharice in sobarice; tja do večera je bilo čuti njih šepet. Bogsigavedi, kako so zavohale, da se v lriši pripravljajo svati. Ko se je Griša opolnoči predramil, je slišal, da sta za zas*to-rom v otroški sobi šepetali pestunja in kuharica. Pestunja se je o nečem prepričevala, a kuharica je! včasih vzdnhnila, včasih pa zahe-^hetala. Ko je Griša Čez malo časa zaspal, je videl v sanjah, kako hita Pelagejo ugrabila vampir in vešča...
j Drugega dne je nastopilo zatišje. Kuhinjsko življenje je f!o dalje po prejšnji gazi, ko da bi iz-voščka sploh ne bilo na svetu. Le tUTnftam si je pestunja nadela novo ruto in se slovesu osuro ve ga o_ braza podala kdovekam. kjer je |ostala eno ali dve uri, očividno za-|voljo pogajanj... Pelageja se ni videla z izvoščkom in če ji ga je kdo omenil, je razburjeno zavpi-la: —
| — Naj bo trikrat proklet! Nanj da bi mislila?! Fej! J Nekega večera je v kuhinjo, kjer sta se pravkar srčno posvetovali pestunja in kuharea. nenadoma stopila mama in dejala: j — Lahko isti, kaj/pa, vzameta, to je tvoja stvar, vendar pa pomisli, Pelageja, da on ne bo mogel živeti pri nais-.. Ne maram, da bi kdo v kuhin ji posedal. Zapomni si. Tebe bi ne hotela odpustiti kar čez noč!
| — Bog se vas naj usmili, gospa, kaj pa govorite?! — je odvrnila kuharica vznemirjeno. — Čemu me ^zmirom zbadate z njim. Tudi če znori!!... Vem, da se obeša name ker se mu...
j Ko je Griša neko nedeljsko jutro pogledal v kuhinjo, je zamrl od začudenja. Kuhinja je bila nabito polna ljudi. Prisotne- so bile kuharice iz vseh okoliških stano. (vata j, hišnik, dva redarja, podčastnik z našavi, majhni Fflka... Ta jFrlka se je navadno sukal le o-koli pralnice in se igral s psi; zdaj 'je bil počesan, umit in je nosil lepo 'vokvirjeno okono. Sredi kuhinje je stala Belageja, oblečena v novo 'obleko od cica in z vencem na gla-,vi. Tik nje je start izvošček. Zaročenca sta bila oba rdeča in potna in sta prisiljeno mežikala z očmi. j — No... zdi se, da bo čas... — je začel podčastnik po dcigem molku.
| Pelageja je skremžila obraz in j zatulila... Podčastnik je vzel z, mize velik hleb, stopil k pestunji in hleb blagoslovil- Nato je pristopil k podčastniku izvošček, se o-,korno poklonil in cmofenil njegovo roko. Prav to je storil pred Aksino. jPelagaja mu je mrtvo sledila in se tudi priklanjala. Naposled so se odprla vnanja vrata; v kuhinjo je I puhnila bela megla in vsi so se hrupno i z gnetli na dvorišče.
j "Reva, uboga reva!" — je mi-sldl Griša in posiuša'1 kuharičino stokanje. — Kam so jo odvedli? Čemu nista nista navzoča papa in 'mama ?''
} Po poroki se do večera v pralnici peli in igrali harmoniko. Mama se je ves Čas hudovala, ker je od pestunje prihajal za>pah po vodki. Ko se je Griša vlegel v posteljo, se T eiageja še ni vrnila, j "Revica, zdaj joka nekje v temi!" — je mislil. — Izvošček pa vpije nad njo: 'molči!, molči!' " I Zjutraj je bila kuharica že v kuhinji. Na nekaj minut se je bil |'..glasil tudi izvošček. Zahvalil se je bil mami in se surovo obrnil k Peltgeji, rekoč.
| — Gospa, pazite na njo. Bodite ji namesto očeta ali matere. Tudi vi, Aksinja Stepanovna, ne pozabite na njo, glejte, da bo vse kot se spodobi... nič slabega... Da, res, go^pa, prosim pet rubljev na račun njene plače. Moram kupiti nov konu; t
I Zopet uganka za Grišo: po svoji volji je živela Pelageja. nikomur ni dajala, računa- Zdajci pa je me.' ni nič tebi nič prišel tujec, ki je kdosigavedi odkod dobil pravico, da jo odpelje in si jo prilasti. Griži je postalo bridko. Silno, do solza se mu je zahotelo utežiti to — kot je mislil — žrtev človeškega nasilja. Izbral je v kašči največjo jabolko, šel potihoma v kuhinja, ga sunil Pelageji v roko in jo ja-drao popihal proč "od nje
Prevel B. B.
I Žalosten konec.
V Beogradu se je obesil stari mi. zar- Zapustil je pismo, v katerem ie povedal, koliko je star in koliko let je že oženjen. 0-bešenca je našel tast v drvarnici.
Čudne stvari se godijo po svetu. Ljudje umirajo in si jemljejo Življenje na na jrazličnej !e načine. Po. gumneji se ustrele, figovci se zastrupijo, srednja vrsta med temi in onimi pa se poslužuje drugih samomorilnih sredstev. Mednje spada posebno at v.
i V Beogradu, v Pozorišni ulici je stanoval Jurij Lorner, 67 Jet star mizar. Lorner je bil rodom Nemec toda je živel že ceLih 20 let v Beogradu, kjer je bil v službi pri "Prometni banki". Med tem Časom je bil 47 let oženjen in trije njegovi otroci, dve hčerki in en sin, so vsi dobro preskrbljeni s kruhom ter oženjeni, oz. omoženi.
Pred par meseci je bil Lorner kljub temu, da je 20 let zvesto služil, nenadoma odpuščen. Moža se je nato lotila neka, čudna apa-tija, ki se je pozneje preobrazila v melanholijo. Že dolgo časa je stikal okoli hiše, v kateri je stanoval, da bi našel kakšen primeren klin. Zadnje dni se mu je to očividno posrečilo.
Te dni okolu treh popoldne je Lorner izginil iz hiše in .od tiste ure ga ni videl več nihče od domačih. Dve uri pozneje je prišel domov njegov zet ter je snel v žeblja v kuhinji ključ od drvarnice, da nacepi drva. Toda ko je prišel da vrat, je opazil, da so duri priprte. Odpahmil jih je nekoliko in vstopil.
V prvem trenotku se mu je zdelo, da je v z duh v drvarnici drugačen kakor ponavadi- Pogledal je in obstal. Na klinu je visel — njegov tast. Roke, noge in vrat so bile plave barve. Vse je kazalo na to, da je smrt že nastopila.
Zet je poklical svoje domače, pokazal na tasta in šol po sodno komisijo. Ko je ta prišla, je najprej ugotovila po uradnem zdravniku, da je s-mrt nastopila že pred par iTa vi. Petem je pregledala obleko in našla v enem žepu obešen: a kratko pismo sledeče vsebi. ne:
'Se'emifiŠtiridesct let oženjen; s* km i^M stdeset let star. f Georg Lc-ner Lahke noč'"
K v,»sija sesUvfta protokol, (v;»Ja s seboj pismo m odšla po
svoji uradni poti drugam, dočim .1« zet rekel: "Nctucc jc bil rojen \-inc-* je umrl. B':;; mu odpeti grehe!"
ALI VESTE, —
tla je reka I^očniea prestopila bregove, napravihi velikansko Škodo ter zahtevala devet človeških žrtev? Ali veste, da ko boste hoteli kaditi Helmar turške cigarete, da boste v polni meri ženili turški tobak, ki je najboljši tobak za cigarete. Začnite kaditi turške in veseli jih l>oste kot so jih drugi.
BREZPLAČNO ONIM, KI TRPE NA REVMATIZMU.
"Delo je zopet postalo veselje." Xa stotine ljudi si je pomupalo z našim navadnim domačim načinom zoper rev-matizem tekom zadnjih dveh let. C*e trpi-e strašne bolečine v ledjih in sklepih, te so vaši sklepi okoreli ali občutljivi, ter vam povzroča, vsaka izprememba vremena bolečine, je tukaj prilika, da preiskušite nov. priprust in cenen način. Vabimo vas. da takoj pišite za BREZPLAČEN 1'Zft-RKC. ki ga pošljemo brezplačno vsakemu čitatelju tega lista.
10,000 BREZPLAČNIH UZORCEV BOMO DALI ZASTONJ.
OdloČili smo se dati 10.000 brezplačnih uzorcev. Samo pošljite nam svoje ime in naslov. Takoj vam bomo poslali BREZPLAČEN* rZOUEC poštnine prosto, da pa preiskusite. Ne zanemarjajte te ve'i-ke prilike, če trpite vsled kakoršnegakolj revmatizma. ri.šITE TAKOJ.
Pleasant Method Co., Dept. F 21.
3624 N. Ashland Ave.,	Chicago, 111.
Zastopniki "Glas Naroda"1
__
Zastopniki kateri bo pooblaSCenl na- j tirati naročnino za dnevnik "Glaa! C*"HToda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto katero je prejeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "O1 a s Naroda" Jo:
Za eno leto $0.00; za pol leta $3.00. ta. Ktiri mesee $2.00; za četrt leta 1.50 Naročnina za Evropo je $7. za ene leto.
California:
San Frunelsro. Jacob Ltnidn.
Colorado:
Denver, Frank Skrabec; Leadvllle. \L Yamnik; Pueblo, Peter Cnlig, John j Germ. Frank Janesh; Salida, Luol* 1 Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk. j
ndiana:
Indian polls, Louis Rudman.
llinols:
Aurora, J. Yerblch; Chicago, Joseph
Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle* J. Spelich; Mascoutah, Frank Augustin; North Chicago, Anton Kobal, Gertrude Ogrin; Springfield, Matija Barboricb; Waukegan. Frank PetkovSek.
Kansas:
Franklin In okolico, Anton Seljak.
Maryland:
Kitzrailler, Fr. Vodopiraa. Michigan.
Detroit, Ant. Janezich In J. D. Judnich.
Minnesota:
Chisholm, Frank Gouie; Ely, Jos J. Peshel: Eveleth. Louis Gou2e; GU bert, Louis Vessel; Hibblng, John Bor ie; Virginia, Frank Hrvatich.
Missouri: St. Louis, Mike Grabrijaa.
Montana:
East Helena, Frank Hrella; Klein. Greogr Zobec.
New York:
Gowanda, Karl Sternlsha,; Littlr Falls, Frank Masi«.
Ohio:
Barberton. A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek. Autou Sini-čič in Cliarles Karlinger; Collinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan in J. KumSe; Niles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton Kikelj.
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, i Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; broughton, Anton Ipavec; Burdlno, John Demshar; Conemaugh, Vid Bo-vanSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo | Knt. Tauželj; Export, Louis Snpančič, j forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry | Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens j burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Faushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Midway, John Žušt; Moon Run. Fr. Ma-chek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In U„ Jakobich; Reading, J. Pezdirc; Steelton, A Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Pre i veh; Wtllock. J. PetcrneL
Wool Virginia: Coketon, Frani
^Vlscoosift 2
Milwaukee, Joseph Tratnik In Jo& Koren; Racine in okolico, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin.
WmMDSImis
I Black DiaflQcod, G. J. Poraata.
Kretanje parnikov - Shipping News
SO. septembra:
Resolute, Hamburg.
1.	oktobra:
Paris. Havre; M&uretmnla, Cherbourg
2.	oktobra:
Thuringia, Cherbourg in Hamburg. 4. oktobra:
Olympic, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg in Bremen: Roc-ham-beau, Havre; Bremen, Cherbourg In Bremen: Albert Ball In, Cherbourg In Hamburg; Veendam, Boulogne.
7. oktobra:
T>e Grasse, Havre; Arabic t Cherbourg in Hamburg.
0. oktobra:
Aquitania, Cherbourg; Prance v Ham It. oktobra: Pre«. Wilson, Trst.
11. oktobra:
Homeric, Cherbourg: Republic, Cherbourg in Bremen: Hansa, Cherbourg In Hamburg: Stuttgart. Cherbourg li Bremen; New Amsterdam, Boulogne.
14. oktobre:
Reliance, Cherbourg In Hamburg; — America, Genoa.
15.	oktobra: Berengaria, Cherbourg.
16.	oktobra:
Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg; Westphalia, Cherbourg In Hamburg*
18. oktobra:
Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cher* bourg: Columbus. Cherbourg In Bremen; Deutschland. Cherbourg in Hamburg: Conte Rosso, Genoa.
22.	oktobra:
Paris, Havre: Mauretanla, Cherbourg; America, Cherbourg In Bremen.
23.	oktobra:
Martha Washington, Trat. 25. oktobra:
Olympic, Cherbourg; Cleveland. Cherbourg in Hamburg: Lancastria. Cherbourg: Muenchen, Cherbourg :n Bremen; Rotterdam. Boulogne; I)uiIo. Genoa. Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
28.	oktobra:
Resolute, Cherbourg In Hamburg.
29.	oktobra:
France, Havre: Aquitania, Cherbourg.
Preživite Božič
s svojimi sorodniki v Jugoslaviji.
United States Lines so priredile BožiO-niizlet v Jugoslavijo s parnikiin —1 LEVIATHAN, ki bo odplul iz New, Yorka dne 6. decembra.
Mr. Bisra bo vodil ta izlet iz Xew . Yi>rka,prav do Zagreba. V svoje domače mesto bos te prišli pravočasno za božične slovesnosti.
Na svojem potovanju boste imeli f-iste, in udobne kabine, dobro hrano, uljudno postrežbo in vsak dan gudbene kon-; rerte.
Za vse informacije pišite na —
UNITED STATES LINES
45 Broadway, New York City
ali vprašajte vašega lokalnega agenta
Managing Oj>erators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
Wyoming:
Rock Spring«, Louts Taucher.
Poleg goringvedenlb so* pooblnWenl pobirati naročnico tuli vsi tajnik)
S. K. J-
r
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
'GLAS NAHODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOB Ja namenjen potovati « stari kraj. Je potrebno, da H natančno poučen o potnih Ustia, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih samoreat« dati vsled naše dolgoletne lzkufnj*. Vam bodo gotovo r korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par nlke, ki Imajo kabine tudi v III. nur redu.
Glasom nove naselniške postave, ki
ie stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, eamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja, izdaja generalni na-selniSkl komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovnnjem. ter se poSlje prosilcu v Btari kraj glasom najnovejše odredbe
Kako dobiti svojce ii «tare-g* kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starrpa kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija ini'4 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne Hate za vse pro-«e; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., Haw York
Želim izvedeti za naslov LOUIS JAKOBE, doma iz Dobra ven pri St. Jerneju. Pred par meseci je izginil iz Conemaufrh, Pa. Prejel sem listine o«l sodnije, katere moraš podpisati, zato želim, da se oglasiš. Ce pa kdo ve za njegov naslov, pa prosim, da mi pa naznani, za kar bom hvaležen. — Jernej Gorentz, Box 144, Rockingham, Pa.
C.]x 25, 26, 27.)
Kje sta moja brata ANTON in IVAN HUM AR, doma iz Ravne, št v. 68, občna Bate, ki sta že 16 lota od doma in nič ne vem n njima. Prosim, da se mi oglasita. — France Humar, Rutar-jeva cesta, št v. IG, P. Salcano. Pri Gorici, Italy.
(2x 25, 26)
Apverrm m ■»■m n A HODU-'
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEK0RAT0R
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo.
ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO.
359 Grove Street	Rldgewood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 5506
Posebna ponudba našim čitateljem!
g Prenovljeni pisalni stroj "OUVEE" $20 —
B strešico ?a slovenske čr~ ke,*.M-, $25.-
'OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-ko vsak piže. Hitrost pisanja dobite a vajo.
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt StrMl	H«vr York, H. T.