OCENE IN POROČILA 
Dictonnaire Archéologique de la Bible. Paris, Fernand Hazan Editeur, 
1970, 336 str., 53 îlustr., 3 zemljevidi, 1 arheološka in 1 zgodovinska krono­
loška tabela, 8». ' , • 
u ^t ksikon biblične arheologije je sestavila skupina izraelskih arheologov 
(Abraham Negev, Yohanan Aharoni, Shimon Apfelbaum, Uri Avida, Michael 
' Avi Yonah, Dan Barag, ,Ofer Bar-Yoseph, Abraham Biran, Moshe Dothap, 
Mordechaì" Gihon, Rivka Gonem, Jacob Kaplan, Joseph Naveh, Renata Ro­
senthal, Beno Rothenberg, Ruth Yacobi) v sodelovanju z nekaj znanimi ame­
riškimi biblicisti (Joseph A. Callaway, William G. Dever, Nelson Glueck). 
V njem so po abecednem redu obdelana krajevna imena Palestine in važ­
nejša imena dežel in mest Starega vzhoda. Prav tako so obdelana vsa arheo­
loška najdišča, ki sicer ne segajo v biblično zgodovino, a so v Palestini. 
.9e* ostalih del s tega področja, ki se v glavnem omejujejo le na prikaz 
biblične zgodovine in arheologije, se leksikon razlikuje v tem, da zajema 
vso zgodovino Palestine, izčrpno obravnava prazgodovino, zgodovino pred 
.naselitvijo Izraelcev, seveda zgodovino Izraelcev, potem pa še rimsko in 
bizantinsko dobo tja do arabske osvojitve leta 636. 
Posamezni članki so zasnovani kot kratke, jasne in temeljite zgodovin­
ske sinteze. V njih se prepletajo topografski opisi, biblični citati, arheološki 
, podatki, etnografija, ekonomika in verstvo. Poleg prazgodovinskih in zgodo­
vinskih najdišč, so v posameznih geslih podane okvirne informacije o oko­
liških deželah, njihovi zgodovini in zveze z zgodovino Izraelcev (npr. Aram, 
Egipt, Iran, Mezopotamija, Moab, itd.). "Vrsta člankov obravnava posamezne 
elemente materialne kulture (npr. dragulji, koledar, pisava, denar, keramika, 
pokop templji) in duhovne kulture (magija, kerub, kult, glasba, itd.). 
Leksikon je skratka izčrpen in zanesljiv vodič po arheologiji in zgodo­
vini Palestine. Omenili bi lahko le eno pomanjkljivost: leksikon bi moral 
imeti tudi kratke preglede posameznih arheoloških obdobij (neolitik, halko-
litik, bronasta in železna doba) in zgodovinskih obdobij (izraelsko kraljestvo, 
perzijska, helenistična in rimska doba). 
Marko Urbanija 
Giovanni Pettinato.Das altorientalische Menschenbild und die 
summerischen und akkadischen Schöpfungsmythen. Heidelberg, C. Winter, 
1971, 164 strani, 1 tabela. Abhandl. d. bayer. Akad. d. Wiss., Phi'los.-hist. Kl.' 
Jahrg. 1971, 1. Abhandl. . • 
Avtor, znan sumerolog, skuša rešiti dve osnovni vprašanji sumerskega in 
akad. svetovnega nazora: 1. Čemu je bil človek ustvarjen in '2. Kaj ie 
človek? 
Dosedanja mnenja, ki so sumersko in akadsko verstvo obravnavala kot 
eno celoto, so bila namreč zelo različna. Tako meni Th. Jacobson, da so Mezo-
potamci na življenje in svet gledali pesimistično, F. R. Kraus meni, da so bili 
optimisti, G. R. Castellino pa pravi, da so bili teoretično optimisti, v vsak­
danjem življenju pa pesimisti. 
G. Pettinato ugotavlja, da je do tako različnih mnenj prišlo zato, ker so 
znanstveniki mezopotamska verstva obravnavali kot eno celoto. Sumerci naj 
bi postavili temelje, Akadci pa so verstvo sprejeli od Sumercev in dodali nekaj 
397