SPREGLEDANO? Urejanje urbaniziranih vasi, vilskih četrti in stanovanjskih sosesk v Ljubljani Katalog razstave Društva arhitektov Ljubljana SO 14 vizije Vizije SO 14: SPREGLEDANO? Urejanje urbaniziranih vasi, vilskih četrti in stanovanjskih sosesk v Ljubljani Katalog razstave Društva arhitektov Ljubljana SPREGLEDANO? Urejanje urbaniziranih vasi, vilskih četrti in stanovanjskih sosesk v Ljubljani Publikacija je izdana kot katalog razstave Vizije SO 14: SPREGLEDANO? Katalog razstave Društva arhitektov Ljubljana Urejanje urbaniziranih vasi, vilskih četrti in stanovanjskih sosesk v Ljubljani Trg francoske revolucije, Ljubljana, 23. oktober - 30. oktober 2019 Galerija Kresija, Ljubljana, 13. november - 28. november 2019 Okrogla miza, Galerija Kresija, Ljubljana, 27. november 2019 Založnik Društvo arhitektov Ljubljana, DAL, Karlovška 3, 1000 Ljubljana T: +386 1 252 79 30 E: drustvo.arhitektov.lj@siol.net www.drustvo-dal.si Uredniki kataloga: doc. Mitja Zorc, doc. mag. Polona Filipič, doc. dr. Ilka Čerpes Avtorji besedil: doc. Mitja Zorc, doc. mag. Polona Filipič, doc. dr. Ilka Čerpes Lektoriranje: Mojca Vilfan Fotografije: Miran Kambič Oblikovanje: Maruša Turnšek Tisk: Matformat Naklada: 200 izvodov Avtorji / mentorji / kuratorji razstave: doc. Mitja Zorc, doc. mag. Polona Filipič, doc. dr. Ilka Čerpes, asist. Klara Zalokar, asist. Sinan Mihelčič, asist. Aleksander Vujović Avtorji / študentje razstave: Marko Brkić, Luka Jereb, Nuša Jerič, Andreja Koblar, Mladen Mavrović, Laura Perko, Maruša Turnšek, Bernarda Vidmajer, Urh Wiegele, Nik Žagar Sodelujoči študentje pri pripravi gradiva razstave: Jože Kouter, Leonard Krišto, Ana Mrdjen, Gašper Nemec, Adrian Samuel Stell Pičman, Paolo Turčić Konzultanti: prof. Janez Koželj (MOL), mag. Darja Pergovnik (ZVKDS OE Ljubljana), Aleksandra Renčelj (ZVKDS OE Ljubljana) Za IO DAL: prof. Jurij Kobe, Marinka Škrilec Lukač, doc. Mitja Zorc Organizatorji razstave: Društvo arhitektov Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani Ljubljana, november 2019 SO 14 vizije Morfološka karta Ljubljane Legenda: (urbanizirana) vas vilska četrt stanovanjska soseska varstvo kulturne dediščine OPPN (veljaven, v pripravi, predviden) Urejanje urbaniziranih vasi, vilskih četrti in stanovanjskih sosesk v Ljubljani Ljubljane ne zaznavamo le v razmerju med Jedro problema predstavlja izrazita težnja po hitrem Navedena nasprotja so izziv za arhitekturne 4. V urbanistični regulativi nedvoumno opredeli tipe zgoščenim mestnim središčem in razpršeno razvoju, ki se zrcali v popolni preobrazbi, preraščanju ustvarjalce, ki občutljivost za lokalne posebnosti in stavb oz. pozidave: periferijo. Zaradi okoliščin zgodovinskega razvoja in intenzivnem zgoščevanju specifičnih mestnih izročilo prostora prevajajo v sodobne in inovativne - urbanizirana in urbana vas se v mestu uravnoteženo prepletajo raznotera tkiv, in ima po večini premalo občutka za duh kraja, projektne rešitve. A žal premalokrat izrazito uspešno. - vila (v zelenju) in vilska četrt urbana območja, kar ji kljub majhnemu obsegu njegovo izročilo in posebnosti. Na drugi strani pa Le s posebno obravnavo in sistemskimi mehanizmi - stanovanjska soseska daje metropolitanski značaj. Kolaž urbanih območij nerazumevanje za lokalne pobude sproža vztrajanje urbanističnega urejanja občutljivih urbanih območij s svojstvenim prostorskim izrazom je nosilec pri obstoječem, z argumentom staroselske pravice je zato možno zagotoviti skladen prostorski razvoj ter Na primeru območij urbanizirane vasi Spodnja Šiška, identitete mesta in posameznih mestnih skupnosti, ter odporom do vsakršnih sprememb. Rezultat teh ohranjanje in krepitev njihove prostorske identitete vilske četrti Južni Bežigrad ter stanovanjske soseske kot so Šiška, Bežigrad, Trnovo, Rožna dolina nasprotij pa je spregledan razvojni potencial urbanih tudi v prihodnje. Štepanjsko naselje so prikazani procesi urbane in Štepanjsko naselje. Tako kompleksen mestni območij, ki bi izhajal iz krepitve njihove prostorske preobrazbe. organizem je z vidika urbanističnih določil izrazito identitete. težko regulirati. Predlagamo, da se: Konflikt skušajo razmejiti splošne urbanistične Območja urbaniziranih vasi (kot npr. Štepanja vas, usmeritve, ki pa se z mehanizmom določil občinskega 1. Urbana območja z izrazito prostorsko identiteto Ježica, Spodnja Šiška), stanovanjskih vil v zelenju (kot prostorskega načrta pogosto ne uspejo učinkovito regulirajo s podrobnimi in bolj specifičnimi npr. Rožna dolina, Južni Bežigrad, Mirje, Kodeljevo) odzvati na specifičnosti posameznih območij. urbanističnimi določili. ter stanovanjskih sosesk (kot npr. Savsko naselje, Pogosto specifike ne naslavljajo niti posebna BS3, Štepanjsko naselje, Murgle) pod okriljem (pre) podrobna določila občinskih podrobnih prostorskih 2. Urbanistična določila na teh območjih usmerijo splošnih urbanističnih določil, z intenzivno pozidavo, načrtov. Le v primerih urbanih območij posebnega tudi v ohranjanje prostorske identitete in so ki spreminja prevladujočo tipologijo in morfologijo, kulturnega pomena se urbanističnim usmeritvam prilagojena prvinam, ki jo vzpostavljajo. drugačno rabo površin ali drugimi posegi, hitro kot poseben korektiv pridružujejo kulturnovarstvene izgubljajo svojstven značaj in v veliki meri tudi smernice. 3. Enote urejanja prostora (EUP) in območja kakovost bivanja. Na slednje opozarja tudi vrsta podrobnih prostorskih aktov uskladijo z mejami civilnih iniciativ, ki skozi različne pobude in pozive območij z izrazito prostorsko identiteto ter z območji izražajo nezadovoljstvo s preobrazbo svojega okolja. varstva kulturne dediščine. 4 5 Urbanizirana vas: primer Spodnja Šiška S širitvijo Ljubljane, ki se je intenzivno začela odvijati danes smiselna le v primerih izjemne kulturne, od konca 19. stoletja naprej, so bile v mestni razvoj zgodovinske ali ambientalne vrednosti. Kakovost vključene okoliške vasi. Širitev mesta je najprej bivanja na vasi, v neposrednem stiku z zemljo posegla na njihove obdelovalne površine, jih in proizvodnim vrtom, s poudarjenim človeškim nato obdala in deloma prerasla s prometnicami, merilom stavb in ureditvami ter povezano skupnostjo, industrijsko in stanovanjsko zazidavo. Širitev mesta pa je tudi ob povečanju gostote pozidave in števila je v njih posegla tudi z novimi dejavnostmi in tipi stanovanjskih enot lahko dober zgled trajnostnega, stavb. Kljub temu pa so vaška jedra s prepoznavnim sonaravnega in samooskrbnega bivanja v mestu raščenim vzorcem zidave vzdolž starodavnih poti, prihodnosti. značilno oblikovanimi bivalnimi in pogosto tudi gospodarskimi stavbami ter obhišnimi proizvodnimi vrtovi nemalokrat ohranila prepoznaven vaški značaj vse do danes. Še več, značilna struktura zemljiških Franciskejski kataster: Register kulturne dediščine parcel in poljskih poti je zaznamovala tudi mrežo (1818 - 1828) mestnih ulic in stavb okoliških predelov. Vir slikovnega gradiva: RS Ministerstvo za kulturo Register kulturne dediščine RKD; dostopno na: http://gisportal.gov.si/rkd Neposredna ohranitev izvorne vaške pozidave je 6 7 Spodnja Šiška 1913 Spodnja Šiška 2019 Vir: Vir: Šuštar, Branko C. (1996): Arhivski zapiski s poti vasi v predmestje 1885-1914; Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana Foto: Miran Kambič 8 9 Spodnja Šiška Spodnja Šiška je bila staro kmečko naselje, z Nemškemu viteškemu redu — Komenda Ljubljana. najstarejšim jedrom ob današnji Ulici Milana Po Franciscejskem katastru iz leta 1826 je Ceglarjeva Majcna. Bila je prva vas od Ajdovščine v Ljubljani domačija obsegala naslednja poslopja: stanovanjsko ob trasi nekdanje rimske ceste (Celovška cesta) proti hišo s hlevom, hišico za preužitek, gospodarsko severozahodu. Najstarejša znana omemba Šiške je iz poslopje, kozolec ter manjši objekt, katerega namen leta 1308. danes ni znan. Urbanistično je staro jedro Spodnje Šiške zgled Hiša je bila zidana in je imela pod eno streho kamro, izrazito vrstne vasi. Domačije v ravnini sta omejevali klet in hlev. Sorazmerno majhen pritlični stanovanjski dve poti: glavna pot (ulica Milana Majcna), na katero objekt je obsegal bivalni prostor — hišo s pečjo, so v večini gledale stranske fasade hiš z bivalnimi kamro, črno kuhinjo s predprostorom in delom prostori, ter stranska poljska pot (Gasilska cesta), ki kleti. Pod isto streho je bil še hlev. Tako domačijo je tekla čez poljsko razdelitev na sklenjene proge imenujemo stegnjeni dom. Gospodarsko poslopje za stavbami in vrtovi. Obseg posestva se je začel je bilo verjetno leseno. V njem so bili pod eno streho s stanovanjsko stavbo, gospodarskimi poslopji, se združeni: skedenj, šupa, žitna omara (kašča?), svinjak nadaljeval prek vrta v travnik in se sklenil z njivami. in kravji hlev. Kozolec je imel kar 12 oken. Načrt za prenovo nekdanjega Ceglarjevega gospodarskega poslopja Načrt za prenovo nekdanjega Ceglarjevega gospodarskega poslopja Gozdni deleži posesti kmetov iz starega jedra v Spodnji Šiški so bili v večini na območju Šišenskega K domačiji so sodila še njivska in travniška zemljišča, ki hriba, Rožnika in Mosteca. so se v večini nahajala v dveh ozkih pasovih severno od domačije, na lokaciji z ledinskim imenom »na Pozicija vasi nima osnove v terasi niti v vznožju hriba, Polje«. V najemu so imeli še nekaj travnikov na drugih temveč je vas postavljena v ravnino, neodvisno od lokacijah. Gozdna zemljišča pa je imela domačija morfološke osnove. To je posebnost v primerjavi v večini na območju Šišenskega hriba, Rožnika in z lego drugih vasi na Ljubljanskem polju in kaže na Mosteca. kolonizacijski izvor naselja. Poljske poti in izrazito vzdolžna parcelacija so postale merodajne za Stavbe Ceglarjeve domačije so bile porušene ob današnjo razdelitev ulic severno od Gasilske ceste. izgradnji podaljška Medvedove ceste proti Gasilski cesti. Ceglarjeva domačija v Spodnji Šiški Vir risb in besedila: Golob, F. (1988–1990): Hišni arhiv in podoba Dom rodbine Ceglar je bil v Spodnji Šiški (po letu četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju. Slovenski etnograf, 1910 Jernejevi ulici, danes Ulici Milana Majcna), letn. 33/34, str. 83–126; dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9N13JLHM; hišna številka 40, 45 in 33. Ceglarji so bili podložni Rekonstrukcija Ceglarjeve domačije vir: Golob, F. (1988-1990): Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju;. Slovenski etnograf, letn. 33/34, str. 83-126; dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9N13JLHM; 10 11 Spodnja Šiška nekoč FBP utrjene površine 3% FZ = 19% FBP zelene površine 78% Prostorske usmeritve po franciscejskem katastru (1818-1828): Ulica Milana Majcna 1) FZ = 19%; na parceli je več stavb (stanovanjski, Gasilska cesta gospodarski in pomožni objekti). 2) Max. višina objekta je P+1+M. 3) Stavbni volumen je v tlorisnem razmerju vsaj 1:2,5; z daljšo stranico pravokoten na glavno ulico. Celovška cesta 4) Prevladujejo zelene površine. 0 50m 25 0 50 m 12 Spodnja Šiška nekoč 13 25 Spodnja Šiška danes Gasilska cesta FBP utrjene površine 50% FZ = 22% FBP zelene površine 28% Prostorske usmeritve: Gasilska cesta 1) FZ = 22%; na parceli je več objektov (stanovanjski, gospodarski in pomožni objekti). Ulica Milana Majcna 2) Max. višina objekta je P+1+M. 3) Stavbni volumen je v tlorisnem razmerju vsaj 1:2,5; z daljšo stranico pravokoten na glavno ulico. 4) FBP utrjenih površin je 50%, FBP zelenih površin je 28%. Celovška cesta 0 50m 25 0 50 m 14 Spodnja Šiška danes 15 25 Spodnja Šiška jutri? Gasilska cesta FBP utrjene površine 45% FZ = 40% FBP zelene površine 15% Gasilska cesta Prostorske usmeritve po OPN ID MOL: Ulica Milana Majcna 1) FZ = 40%; dovoljena je visoka prostostoječa stavba. 2) Ob Celovški cesti so predvidene stavbe P+Me+11+2T, v območju ŠI-375 P+4+2T in v območju ŠI-70 P+3+T. Celovška cesta 3) Razmerje stavbnega volumna ni določeno. 4) FBP utrjenih površine je 45%, FBP zelenih površin je 15%. Vir: Mestna občina Ljubljana, (2019): ODLOK o občinskem 0 50m prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del; 25 dostopno na: https://www.ljubljana.si/assets/OPN-MOL/2010-78-4264-NPB19.pdf 0 50 m 16 Spodnja Šiška jutri? 17 25 Spodnja Šiška jutri! Gasilska cesta FBP utrjene površine 25% FZ = 22% FBP zelene površine 50% Predlagane prostorske usmeritve: Gasilska cesta 1) FZ = 25%; na parceli je več objektov (stanovanjski, Ulica Milana Majcna gospodarski in pomožni objekti). 2) Max. višina objekta je P+1+M. 3) Stavbni volumen je v tlorisnem razmerju vsaj 1:2,5; z daljšo stranico je pravokoten na glavno ulico. 4) FBP utrjenih površin je 25%, FBP zelenih površin Celovška cesta je 50%. 0 50m 25 0 50 m 18 Spodnja Šiška jutri! 19 25 Predlogi urejanja 1) FZ = 25% 3) Max. višina objektov je P+1+M. 2) Na parceli je več objektov (stanovanjski, gospodarski in pomožni objekti) v tlorisnem razmerju vsaj 1:2,5. Objekt je z daljšo stranico pravokoten na 4) FBP utrjenih površine je 25%, glavno ulico. FBP zelenih površin je 50%. 20 21 000 Merilo 1:1 000 000 Merilo 1:1 Merilo 1:1 Kulturna dediščina Urbanistična določila Območje urbanizirane vasi Spodnja Šiška ni V urbanizirani vasi Spodnja Šiška: 000 opredeljeno kot območje naselbinske dediščine. meje enot urejanja prostora (EUP) ter območij Merilo 1:1 000 000 občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) ne Merilo 1:1 Merilo 1:1 5 EŠD ime zvrst varstvo sovpadajo z mejami območij z enotno prostorsko identiteto; 2 14891 Antični vodovod arheološko dediščina 066: 4 pod Šišenskim najdišče urbanistična določila (faktor zazidanosti, faktor 0:5 hribom zelenih površin, faktor odprtih bivalnih površin, 7.11.2019 2 višina objektov, tip objekta) bistveno odstopajo od 4 3 20053 Hiša Celovška 62 stavbe dediščina izvornih in današnjih značilnosti zazidave. 7 2000 Cerkev sv. stavbe spomenik 7 6 3:5 8:3 Jerneja v Šiški EUP FZ % FZP % FBP % višina tip namenska (etaže,metri) stavbe raba 7.11.2019 20:5 7.11.2019 20:4 2 binfo binfo Ur Ur 1 ŠI-374 - - - P+ME+11+2T V CU 000 2 ŠI-375 40 25 30 P+4+2T V SSsv Merilo 1:1 000 1 3 ŠI-66 - - 30 - C CU Merilo 1:1 2 000 4 ŠI-70 40 25 30 P+3+T V SSsv 6 Merilo 1:1 5 ŠI-466 40 25 30 11M NA SSse 5 FZ: faktor zazidanosti FZP: faktor zelenih površin 1 FBP: faktor odprtih bivalnih površin 3 0 7 2:5 3 0 3:0 3 1:3 7.11.2019 20:1 Vir: RS Ministerstvo za kulturo Register kulturne dediščine RKD Vir: Javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občine 0 100m dostopno na: http://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index. Ljubljana 0 100m 7.11.2019 20:0 50 html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b dostopno na: https://urbinfo.ljubljana.si/web/profile.aspx?id=Urbinfo@ 7.11.2019 20:0 50 Ljubljana; 22 23 5:15 1 8:2 7.11.2019 20:1 7.11.2019 20:1 3 2:0 7.11.2019 20:2 Vilska četrt: primer Južni Bežigrad Mestne četrti stanovanjskih vil ali meščanskih spreminjali značilnosti vilskih četrti in zmanjšali prostostoječih stanovanjskih stavb zaznamujejo kakovost bivanja. Proces preobrazbe je še posebej širjenje Ljubljane ob koncu 19. in v prvi polovici 20. izrazit v delih, kjer se vile nadomeščajo z drugimi stoletja. Njihova izgradnja je sledila regulacijskim stavbnimi tipi, vila bloki, bloki, stolpnicami in načrtom novih mestnih predelov ter podrobnim podobno. usmeritvam za oblikovanje, ki jih je podajal stavbni Stavbni tip vile, ki omogoča organizacijo več red. Namenjene so bile eni, dvema ali celo štirim stanovanjskih enot, je z zmerno gosto pozidavo stanovanjskim enotam, mestoma kot dopolnilo v skladno urejeni mestni četrti z bivalnimi vrtovi tudi mirnim poslovnim dejavnostim. Opredeljeni aktualen tudi za sodobno mesto. Četrti vil z vrtovi odmiki med stavbami in od ulične linije, oblikovanje znižujejo vplive toplotnega otoka ter pomembno stavbnih volumnov, usmeritve za oblikovanje (pred) prispevajo k biološki raznovrstnosti urbanega okolja. vrtov in ograj ter ulične opreme so ustvarjali skladno oblikovane stanovanjske predele, ki so zagotavljali visoko kakovost bivanja na pragu mestnega središča. Večanje števila stanovanjskih enot, zgoščevanje Osnutek regulacije 1:1000, Mestni gradbeni urad pozidave, pojav prizidkov vseh vrst ter zmanjševanje (1939) deleža odprtih bivalnih površin so skozi čas izrazito Vir slikovnega gradiva: SI_ZAL_LJU_334, Zbirka načrtov_m. R-010, a.e. 04 24 25 Južni Bežigrad 1940 Južni Bežigrad 2019 Vir: Fajdiga, V., Jesenovec, F. (ur.) (1940): Naš Bežigrad: v luči zgodovine, kulture, gospodarstva; Stavbna zadruga Bežigrajski dom, Ljubljana Foto: Miran Kambič 26 27 O Bežigrad, ti kraj miru, rož in zelenja, sonca in zdravja, ti pesem češenj in trte, ti uresničena sanja človeka božjega 1 Stavbni tip vile kot razkošnega sedeža zemljiške Bežigrad), vzhodu (Kodeljevo) in jugozahodu (Rožna posesti premožnega sloja na podeželju izhaja že dolina, Vič). iz antike. Stavbni tip se je z razvojem skozi stoletja Vilska četrt Južni Bežigrad se je pričela na zemljiščih preobražal in oblikoval v več različic, ves čas pa je nekdanje Tönniesove livarne, bližnjih travnikih in zanj značilna: družbena ekskluzivnost (bivališče za njivah graditi že kmalu po letu 1918. Najprej se je premožnejši, bolj omikan sloj prebivalstva), dvojni izoblikoval niz vil vzdolž Pleteršnikove in Livarske značaj kot reprezentativnega in hkrati poudarjeno ulice, do druge svetovne vojne pa so vile z vrtovi v zasebnega bivališča ter mestnega in podeželskega pretežnem delu zapolnile celotno območje med načina bivanja, stik z naravo oz. vrtom ter visok bivalni gorenjsko železnico in strnjenim nizom višjih stavb standard in kvaliteta arhitekturnega oblikovanja. S vzdolž Dunajske ceste. V vilah, ki izkazujejo prvine konceptom vrtnega mesta konec 19. in v začetku 20. modernizma, so prebivali zdravniki, pravniki, stoletja vila označuje tudi meščansko prostostoječo umetniki, profesorji in drugi izobraženci. stanovanjsko hišo z (okrasnim) vrtom v reguliranih mestnih ali primestnih predelih. V Ljubljani se pričnejo tovrstne vile intenzivneje graditi po potresu leta 1895. Vilske četrti ob novem Vir: Čemažar, M. (2002): Vilske četrti v Ljubljani; diplomsko delo mestnem ringu predvidi že Fabianijev regulacijski (mentor: Pak, M.); UL Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, načrt popotresne Ljubljane. V nekoliko spremenjeni Ljubljana 1Fajdiga, V., Jesenovec, F. (ur.) (1940): Naš Bežigrad: v luči zgodovine, obliki jih prevzamejo vse različice regulacijskih kulture, gospodarstva; Stavbna zadruga Bežigrajski dom, Ljubljana ((1) načrtov Ljubljane v prvi polovici 20. stoletja. citat str. 17) Mestne četrti s tipologijo zazidave prostostoječih stanovanjskih stavb z vrtom zaznamujejo tudi Načrt vile Franc Ramovš nadaljnjo širitev Ljubljane proti severu (Šiška, Vir načrtov : SI_ZAL_LJU_334, Zbirka načrtov Načrti vile Franc Ramovš Vir: SI_ZAL_LJU_334, Zbirka načrtov 28 29 Stavbinski red za mesto Ljubljana, 1896, izsek Strnjeni in odprti stavbinski zistem. Predvrti. Višina, dolžina in razstoj poslopij, višina 75. 76. prostorov za stanovanje. Za strnjeni stavbinski zistem je šteti tist zistem, kjer V kolikor so pri ustanovitvi stavbinske in cestne 78. so poslopja na obojestranske sosedne meje prizidane črte določeni predvrti, morajo biti isti dostojno Dopustna višina poslopij po odprtem stavbinskem in tam s požarnimi zidovi dokončane. Ob cestah, za vzdrževani in zagrajeni; zazidati jih ali uporabljati za zistemu ne sme niti v notranjem niti v vnanjem okraji katere je predpisan ta stavbinski zistem, se morajo skladišča ni dopuščeno. Predvrti ne smejo biti niti ob presezati dveh nadstropij nad pritličjem, pri čemer se poslopja praviloma dotikati. Izjemoma se dopuščajo cestni črti niti ob sosednji meji z masivnim zidovjem polnadstropje (mezzanin) šteje za jedno nadstropje; presledki, toda ne pod 6 m od sosedne meje. ali z zaprtimi plankami zagrajeni; masivni podzid sme pri tem mora veljati načelo, da višina hiše od cestnega Za odprti stavbinski zistem je šteti tist zistem, imeti največ 0,8 m višine. nivela do strešnega roba v notranjem okraji ne sme kjer se na stavišči postavljeno poslopje ali na več presezati 17, v vnanjem ne 15 m; ta višina velja pri staviščih istodobno postavljena skupina poslopij ne Vile. padajočem cestnem zemljišči na njega najnižji točki. sme raztezati do sosednih mej, ampak mora med 77. Dopustna dolžina posameznih poslopij ali skupin poslopjem ali med skupino poslopij ostati prost Nove stavbe v tipu vil na staviščih v odprtem poslopij po odprtem stavbinskem zistemu se ravna prostor, ki se ne sme zazidati (77. in 78.) Pri takšnih stavbinskem zistemu v notranjem okraji morajo po razmerah dotočnih cest in njih okolice. stavbah se proti prostemu prostoru obrnjene strani biti zidane istosmerno k cesti in njih sprednji glavni Širina presledkov med posameznimi poslopji ali hiše ne smejo zazidati s požarnim zidom, ampak zidovi ne smejo biti menj nedo 5 m od določene skupinami poslopij in med sosedno mejo v vnanjem morajo dobiti pročelje, ki se ujema z arhitekturo cestne črte nazaj na stavišče pomaknjeni, tudi mora okraji mora znašati najmenj 4 m, tako da znaša vsega poslopja. Tam, kjer v odprtem stavbinskem v tem slučaji ostati prazen najmenj 6 m širok prost razdalja med dvema poslopjema najmenj 8 m. zistemu že zdaj stoje poslopja, ki sezajo do sosedne prostor med novo stavbo in sosedno mejo, da se na Svetla višina stanovanjskih prostorov v podrejenih meje in so sklenjene celo s požarnim zidom, na njem napravi vrt, in med stavbinskim objektom in nadstropjih se sme pri poslopjih v vnanjem okraji katerega še ni nič prizidano, mora stavbinski prosilec cesto prosto puščeni del zemljišča se ne sme zazidati. znižati na 2,60 m. sosednega zemljišča svoje novo poslopje, ki ga misli Pri vsaki takšni stavbi se mora zemljišče v cestni črti Napravljati pritlična poslopja ob cestni strani kakega postaviti, prizidati na ta požarni zid. V katerih cestah zagraditi s primerno visokim podzidom, na katerega stavišča je samo pri odprtem stavbinskem zistemu ali cestnih delih je uporabljati strnjeni in v katerih se postavi ograja ali železna mreža zadostne jakosti in samo s posebnim oblastvenim dovolilom tedaj odprti stavbinski zistem to določuje mestni uravnavni in prijetne oblike. dopuščeno, kadar se ista umaknejo najmanj 5 m za črtež. Zemljiški deli, ki se pri takšnih novih stavbah puste na cestno smer in dobé predvrte in kadar se tla v pritličji strani, se smejo samo tedaj od stavbinskega objekta položé najmenj 1,50 m vzvišena nad cestni nivel. ločiti in kot samostalne parcele zazidati, če dajo po določilih prejšnjega odstavka za takšno stavbo dovolj Vir: Mestna občina Ljubljana (1896): Stavbinski red za mesto Ljubljana = prostora. Bauordnung für die Stadt Laibach Proti cesti se mora po dolžini ograje narediti Regulacijski načrt Ljubljane, Mestna občina Ljubljana, predpisani trotoar. 1897, izsek območje Kolezija, Mirje Vir slikovnega gardiva: SI_ZAL_LJU_334, Zbirka načrtov_m.000-004 a.e. 09 30 31 Južni Bežigrad nekoč Dunajska cesta Samova ulica FBI utrjene površine 76% FZI = 16% FBI zelene površine 8% Samova ulica Dunajska cesta Prostorske usmeritve po stavbinskem redu: 1. FZ = 16% 2. Max. višina stavbe P+2, proti ulici višina stavbe ne sme presegati višine 15m, proti vrtu pa 17m. Parmova ulica 3. Min. odmik od parcelne meje s cesto je bil 5m, odmik med novo stavbo in sosedno mejo je 6m. Dunajska cesta 4. Definiran je predvrt, ki mora biti dostojno vzdrževan in nezidan, skladiščenje ni dovoljeno. Vrt je predviden za hišo. Parmova ulica 5. Masivni zid ograje sme segati do največ 0,8m višine, na katerege se postavi ograja ali kovinska mreža zadostne jakosti in prijetne oblike. Vir: Mestan občina Ljubljana (1896): Stavbinski red za mesto Ljubljana = 0 50m Bauordnng Für die Stadt Laibach 25 32 33 Južni Bežigrad nekoč 0 50 m 25 Južni Bežigrad danes Dunajska cesta Samova ulica FBI utrjene površine 29% FZI = 25% FBI zelene površine 46% Samova ulica Prostorske usmeritve: Dunajska cesta 1) FZ = 25%. 2) Max. višina stavbe je 14m. 3) Min. odmik od parcelne meje je 4m. Parmova ulica 4) FBP utrjenih površin je 29%, FBP zelenih površine je 46%. 5) Za ograjo ni oblikovnih določil. Dunajska cesta Parmova ulica 0 50m 25 34 35 Južni Bežigrad danes 0 50 m 25 Južni Bežigrad jutri? Dunajska cesta Samova ulica FBI utrjene površine 42,5% FZI = 40% FBI zelene površine 17,5% Samova ulica Dunajska cesta Prostorske usmeritve po OPN ID MOL: 1) FZ = 40%, visoka prostostoječa stavba v zelenju. 2) Max. višina stavbe je 14m. 3) Min. odmik od parcelne meje je 4m. Parmova ulica 4) FBP utrjenih površin je 42,5%, FBP za zelenih površin je 17,5%. Dunajska cesta 5) Za ograjo ni oblikovnih določil. Vir: Mestna občina Ljubljana, (2019): ODLOK o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del; dostopno na: https://www.ljubljana.si/assets/OPN-MOL/2010-78-4264-NPB19.pdf Parmova ulica 0 50m 25 36 37 Južni Bežigrad jutri? 0 50 m 25 Južni Bežigrad jutri! Dunajska cesta Samova ulica FBI utrjene površine 25% FZI = 25% FBI zelene površine 50% Samova ulica Dunajska cesta Predlagane prostorske usmeritve: 1) FZ = 25% 2) Max. višina stavbe je 14m. 3) Min. odmik od parcelne meje je 4m; med Parmova ulica stavbami je odmik vsaj enak višini stavbe. 4) FBP utrjenih površin je 25%, FBP zelenih površin se razdeli na dve območji: predvrt in vrt ter skupaj Dunajska cesta znaša 50%. 5) Max. višina ograje je 2m. Ograja proti ulici ne sme biti v celoti polna, lahko je ozelenjena. Max. višina Parmova ulica polnega podstavka je 0,80m. 0 50m 25 38 39 Južni Bežigrad jutri! 0 50 m 25 Predlogi urejanja 1) FZ=25%, min. odmik od 3) Odmik med stavbami je vsaj parcelne meje je 4 m. enak višini stavbe. 4) FBP utrjenih površin je 25%, FBP zelenih površin se razdeli na dve območji: predvrt in vrt ter skupaj znaša 50%. 2) Max. višina stavbe je 14 m. Max. višina ograje je 2 m. 40 41 Urbinfo Urbinfo Urb Ur info Kulturna dediščina Urbanistična določila Območje vilske četrti Južni Bežigrad je opredeljeno V vilski četrti Južni Bežigrad: Urbinfo kot območje registrirane kulturne dediščine - naselbinska dediščina – Mestna četrt Južni Bežigrad meje enot urejanja prostora (EUP) ter območij (EŠD 20039). občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) 1 pretežno sovpadajo z mejami območij z enotno 2 1 prostorsko identiteto; Urb Ur info EŠD ime zvrst varstvo 6 urbanistična določila (faktor zazidanosti, faktor 5 3 1 329 Arheološko arheološka spomenik zelenih površin, faktor odprtih bivalnih površin, Urbinfo najdišče najdišča višina objektov, tip objekta) odstopajo od izvornih 7.11.2019 19:48:05 Merilo 1:2500 Ljubljana in današnjih značilnosti zazidave. 4 7 4 2 20039 Mestna četrt naselja in dediščina EUP FZ % FZP % FBP % višina tip namenska Južni Bežigrad njihovi deli (etaže,metri) stavbe raba 7.11.2019 19:05:27 Merilo 1:2500 5 7.11.2019 19:04 7.11.2019 19:0 :41 Merilo 1:2500 Merilo 1:2 1 BE-130 50 20 30 13 - 37 V CU 3 1981 Cerkev sv. Cirila stavbe spomenik in Metoda za 2 BE-63 50 20 20 29-45 V CU Bežigradom 3 BE-64 40 50 35 14 NV SSsv 2 4 13692 Hranilniška stavbe dediščina 4 BE-114 40 50 35 14 NV SSsv kolonija 5 BE-113 - - - - C CU Urbinfo 3 8 5 14297 Poslovno stavbe dediščina 6 BE-478 40 50 35 14 NV SScv Urb Ur info 7.11.2019 19:11:53 Merilo 1:2500 trgovski center 1 2 Astra 7 Be-475 - - V SScv 8 BE-51 1 - 2 - V SScv 9 9 BE-353 1 - 2 - V SScv 7.11.2019 19:04 7.11.2019 19:0 :02 :0 Merilo 1:2500 Merilo 1:2 FZ: faktor zazidanosti 1 Ploščica, hiša v terasah 70, stolpi bloki FZP: faktor zelenih površin 2 FBP: faktor odprtih bivalnih površin Ploščica, hiša v terasah 20, stolpi bloki 20 Vir: RS Ministerstvo za kulturo Register kulturne dediščine RKD 7.11.2019 19:52:11 Merilo 1:2500 Vir: Javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občine dostopno na: http://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index. Ljubljana 0 100m 0 100m html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b dostopno na: https://urbinfo.ljubljana.si/web/profile.aspx?id=Urbinfo@ 50 Ljubljana; 50 42 43 7.11.2019 18:33:44 Merilo 1:2500 7.11.2019 18:36:0 7.11.2019 18:3 4 6:0 Merilo 1:2500 Merilo 1:2 Stanovanjska soseska: primer Štepanjsko naselje Štepanjsko naselje je ena izmed najbolj prepoznavnih Podoba Štepanjskega naselja je močno usidrana v ljubljanskih sosesk. Razen varnih pešpoti in kolektivno podobo vzhodnega dela mesta Ljubljana. dostopnosti šol, doma za ostarele in trgovin jo Ljudje tukaj radi živijo in skupaj s svojim naseljem odlikuje spoštljiv odnos do bližnje Štepanje vasi, s določajo duh kraja. Študije možnih dograditev, ki so katero je organsko povezana s potmi, a hkrati od nje jih izdelali študenti in študentke študija Urbanizem vidno razmejena s strnjenim nizom stanovanjskih na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, blokov. Obe naselji živita povezano, a pri tem raziskujejo, kateri so gradniki duha tega kraja in ohranjata vsako svojo identiteto. kako jih lahko na različne načine vgradimo v načrte Osnovni cilj izgradnje soseske je bil gradnja novogradenj. Prikažejo tri variantne rešitve. Vsaka racionaliziranih najemniških in lastniških stanovanj izmed njih temelji na enem od obstoječih gradnikov z zagotavljanjem uporabne vrednosti naselja kot duha kraja: prva izpostavlja povezanost javnega celote. Graditi so jo pričeli leta 1968. Osrednja široka, prostora, druga jasno določa rob grajenega in tretja dobro opremljena stanovanjska ulica, ki poteka v nadaljuje dominantno podob naselja s skupinami smeri S–J, povezuje bistvene predele soseske. Visoki visokih stavb. Opazovalcu prepuščajo presojo, katera stanovanjski objekti P + 13 poudarjajo oba centra podoba je skladna z današnjim duhom kraja. soseske. Ostali stanovanjski objekti, lamelni bloki P + 4, so nanizani ob osrednji pešpoti, tako da formirajo manjše, zaključene zelenice. Motorni promet je ločen od pešpoti in speljan po obodu območja, kjer so Štepanjsko naselje (1979): Geodetski načrt dejanskega tudi parkirni prostori in garaže. (Rozin-Šarec, Lučka, stanja terena in objektov 1976, Posledice in učinki visoke in nizke gradnje na Vir slikovnega gradiva: Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, stanovanjsko okolje. Ljubljana : Urbanistični inštitut kartografska in slikovna zbirka, Štepanjsko naselje: Geodetski načrt dejanskega stanja terena in objektov. Ljubljana: Soseska, podjetje za Republike Slovenije). urejanje stavbnih zemljišč 1979- I. varinata 4 Krajevne skupnosti 44 45 Štepansko naselje 1975 Štepanjsko naselje 2019 Vir: Stare fotografije in razglednice Ljubljane (1975): Fotografija Štepanjskega naselja; Foto: Miran Kambič dostopno na: https://www.facebook.com/ljubljana.nekoc/photos/a.520664514715920/1759754320806927/?type=1&theater 46 47 Povezave Ključno vprašanje študije POVEZAVE je, ali je identiteta prostora merilo kakovosti razvoja prostora, v mojem primeru uličnega prostora. Vprašanje si zastavljam zaradi pomembnosti, ki jo pojem identitete prinaša k bivanju človeka v prostoru. Ta abstraktni pojem skušam v nalogi razčleniti in iz njega izluščiti ključne pomene, ki so pomembni za urbanistično načrtovanje. Dekodirani pojem identitete v nalogi uporabim kot orodje za razumevanje prostora Litijska cesta in kvalitetno nadaljnje načrtovanje. Zasnujem prostorske analize, ki povzemajo ključne prostorske Parmska cesta lastnosti v povezavi s prostorsko orientacijo. Ta je po norveškem arhitektu Christianu Norberg-Schulzu ena izmed glavnih elementov prostorske identitete, ki opredeli duh kraja (Genius Loci, 1979). Analize apliciram na referenčno lokacijo – ulični prostor ob Litijski cesti. Skozi primerjavo ugotovitev s strategijo Pesarska cesta prostorskega razvoja Ljubljane in referenčne lokacije zasnujem projekt Soseske ob Litijski. Vir: Nik Žagar, Diplomsko delo: IDENTITETA URBANEGA PRITLIČJA, mentor: dr. doc. Ilka Čerpes, Prvostopenjski univerzitetni študij URBANIZEM, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, junij 2019. Litijska cesta 48 49 A-A A-A B-B B-B 0 5 20 m A-A C-C C-C A-A A-A Javne površine 0 5 20 m 0 5 20 m B-B C-C Javno dostopne površine Zasebne površien notranje Javne površine Prehodnost javnega prost Javne površine ora - Nova soseska Zasebne površina zunanje Javno dostopne površine Javno dostopne površine Prepustna meja Zasebne površien notranje Javni prostor Zaprta meja Zasebne površien notranje Zasebne površina zunanje Zasebni grajeni prostor D-D Prepustna meja Zasebne površina zunanje 0 20 m Zaprta meja 10 0 5 Prepustna meja 20 m B-B B-B D-D D-D C-C Zaprta meja B-B Prehodnost javnega prostora - Litijska cesta Javne površine 0 5 20 m Javno dostopne površine Javni prostor Javno dostopni prostor Zasebne površien notranje Javne površine Zasebni prostor Zasebne površina zunanje Zasebni grajeni prostor Javno dostopne površine 0 5 20 m Prepustna meja C-C 0 20 m 0 5 20 m Zasebne površien notranje Zaprta meja 10 C-C Javne površine Zasebne površina zunanje Javne površine Javno dostopne površine 0 5 Prepustna meja 20 m Javno dostopne površine Zasebne površien notranje Zaprta meja Zasebne površien notranje Zasebne površina zunanje Javne površine Zasebne površina zunanje Prepustna meja Analiza javnega prostora - Javno dostopne površine Prepustna meja Zaprta meja A Litijska cesta B A D-D Zaprta meja C Javni prostor Zasebne površien notranje D D-D Analiza javnega prostora - Javno dostopni prostor B Zasebne površina zunanje C Nova soseska A Javno dostopne Prepustna meja B gozdne površine Javni prostor C D Zasebni prostor Zaprta meja Javno dostopni prostor Zasebni grajeni prostor Zasebni prostor 0 200 m Zasebni grajeni prostor A B 100 C 0 100 m 50 50 50 51 A Avt C obr ocesta oč P Poljanska oljanska cesta Avtocesta Bizo Bizovik K Kajuhov ajuho a vik va ulica Avtocesta P P ararmska c msk esta a cesta Bizovik PST PST Pesarska cesta Pesarska cesta Bizovik Avtocesta H Hrušica rušica Štepanjsko naselje PST Pot na breje Pot na Breje P Pot na Br ot na Br eje eje Nova soseska Bizovik PST Hrušica H Hrušica rušica 0 200m P Pesar esarsk ska cesta a cesta 100 Ulični utrip Ulični utrip Naraščanje Naraščanje Hrušica Upadanje PST Upadanje PST Pot na Breje PST Močnejši rob Močnejši rob Par Parmska cesta mska cesta Veduta horizontalna Veduta horizontalna Veduta vertikalna Veduta vertikalna Širjenje pogleda Pot na Breje Širjenje pogleda Hrušica Pesar Kajuhova ska cesta Kajuhova ulica Ožanje pogleda Ožanje pogleda Bizovik Ulični utrip Bizovik Povezanost javnega prostora - Nova soseska Usmerjen pogled Usmerjen pogled Naraščanje Zaokroženo območje Zaokroženo območje Upadanje Območje projekta Pesarska cesta Območje projekta Ulični utrip Poljanska cesta Poljanska Močnejši A rAob vtocesta C Obroč Parmska cesta Naraščanje Pot na Breje Veduta horizontalna Kinetično zaznavanje prostora 0 400m Upadanje Veduta vertikalna Analiza prikazuje zaznavanje prostora s pomočjo gibanja. 200 Širjenje pogleda Močnejši rob Parmska cesta Kajuhova Veduta horizontalna Ožanje pogleda Pesarska cesta Ulični utrip Ulični utrip V Veduta ver eduta v tikalna ertikalna Usmerjen pogled Usmerjeni pogled Naraščanje Naraščanje Širjenje pogleda Širjenje pogleda Zaokroženo območje Zaokroženo območje Upadanje Upadanje Kajuhova Ožanje pogleda Ožanje pogleda Območje projekta Območje obravnave Močnejši rob Usmerjen pogled Poljanska Močnejši rob Parmska cesta A-A Veduta horizontalna Veduta horizontalna Zaokroženo območje Veduta vertikalna Območje projekta Širjenje pogleda Poljanska Kajuhova 52 Ožanje pogleda 53 Usmerjen pogled Zaokroženo območje Območje projekta Poljanska Robovi V študiji ROBOVI obravnavam območje Litijske ceste. Analiziram pojem zunaj–znotraj v odnosu do Ljubljane in njene okolice, ki predstavlja odnos med urbanim in ruralnim. Identiteto oziroma duh kraja prikažem s pomočjo zaznavnih analiz, ki jih opravim na obravnavani lokaciji. Izsledke analitičnega dela, vključno s prednostmi in slabostmi, ki jih določa občinski prostorski načrt, skušam v največji meri vgraditi v urbanistično zasnovo stanovanjskega naselja ob Litijski cesti. Po zgledu Štepanjskega naselja sem oblikoval strnjen grajeni južni rob, ki loči urbani, grajeni del območja na severu Litijske ceste od ruralnega, negrajenega območja na južni strani Litijske ceste. Zahodni rob naselja je omejen z razčlenjenim grajenim robom, ki na zahodu poveže naselje z urejenimi urbaniziranimi zelenimi površinami. Vir: Luka Jereb, Diplomsko delo: ROB MED URBANIM IN RURALNIM KOT GRADNIK IDENTITETE PROSTORA, mentor: dr. doc. Ilka Čerpes, Prvostopenjski univerzitetni študij URBANIZEM, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, junij 2019. 54 55 Zelene površine Srednja do visoka zazidava Nizka do srednja Zelene površine zazidava Zelene površineSrednja do visoka zazidava Srednja do visoka Zelene površine Nizka do srednja zazidava zazidava Zelene površine Srednja do visoka Nizka do srednja Zelene površine zazidava zazidava Zelene površine Srednja do visoka FIZ ni definiran zazidava Nizka do srednja Zelene površine FIZ = manj kot 0,7 Srednja do visoka zazidava zazidava Nizka do srednja Zelene površine Srednja do visoka zazidava Zelene površine FIZ = 0,7 Nizka do srednja Srednja do visoka zazidava zazidava zazidava Zelene površineFIZ ni definiran FIZ = 1,2 Nizka do srednja Nizka do srednja zazidava FIZ = manj kot 0,7 FIZ = 1,6 zazidava Zelene površineFIZ ni definiran FIZ = manj kot 0,7 FIZ = 0,7 Zelene površine Gostota zidave izv Z edbeni del OPN elene površine FIZ ni definiran 0 400m Gostota zidave strateški del OPN 0 400m 200 Srednja do visok 200 a FIZ = manj kot 0,7 FIZ = 0,7 FIZ = 1,2 Zelene površine Zelene površine FIZ ni definiran zazidava Nizka do srednja Srednja do visoka Zelene površine Zelene površine FIZ ni definiran FIZ = manj kot 0,7FIZ = 0,7 FIZ = 1,2 FIZ = 1,6 Potem lahk zraven pokažem k Zelene površine ak FIZ zgleda kot objekt zazidava zazidava Zelene FIZ ni FIZ = manj FIZ = 0,7 FIZ = 1,2 FIZ = 1,6 Zelene Nizka do srednja Srednja do FIZ ni definiranFIZ = manj kot 0,7 Srednja do visoka FIZ = 0,7 Nizka do srednja površine definiran FIZ = 1,2 FIZ = 1,6 kot 0,7 po zazida vršine va zazidava visoka zazidava zazidava FIZ = manj kot 0,7 FIZ = manj kot 0,7 FIZ = 0,7 Nizka do srednja FIZ = 1,2 FIZ = 1,6 FIZ = 0,7 zazidava FIZ = 0,7 FIZ = 1,2 Potem lahk zraven pokažem kak FIZ zgleda kot objekt Zelene površine FIZ = 1,2 FIZ = 1,6 200m 200m 0 400 m FIZ = 1,2 FIZ = 1,6 FIZ ni definiran 400m Vizualna podoba 200m 200m 200m 200m200m 400m 200m 200m 200m 200m200m Potem lahk zraven pokažem kak FIZ zgleda kot objekt Zelene površine FIZ = 1,6 200 200m 400m 400m 400m400m 200m 200m Urbano 400m 400m 400m 400m 400m400m 400m FIZ = manj kot 0,7 400m 400m FIZ = 1,6 Umetni rob Naravni rob Pot Vozlišče Dominanta Zaokroženo območje Usmerjen pogled Pomembni elementi Umetni Naravni Pot Vozlišče Dominanta Zaokroženo Usmerjen Pomembni Zelene površine FIZ ni definiran Potem lahk zraven pokažem kak FIZ zgleda kot objekt rob rob območje pogled elementi FIZ = 0,7 Umetni rob Močno Umetni rob Umetni rob Umetni rob Naravni rob Umetni rob Naravni rob Umetni rob Naravni rob Naravni rob Pot Pot Naravni rob Pot Naravni rob Pot V Vozlišče Pot ozlišče Vozlišče Pot V V Dominanta ozlišče V ozlišče Dominanta ozlišče Umetni rob Naravni rob Pot Vozlišče Dominanta Zaokroženo območje Dominanta Dominanta Dominanta Zaokroženo območje Usmerjen pogled Zaokroženo območje Zaokroženo območje Zaokroženo območje Usmerjen pogled Pomembni elementi Usmerjen pogled Zaokroženo območjePomembni elementi Usmerjen pogled Pomembni elementi Usmerjen pogled Pomembni elementi Pomembni elementi Usmerjen pogled Pomembni elementi Umetni rob Umetni rob Umetni rob Umetni rob Umetni rob Naravni robNaravni rob Naravni rob Pot Naravni rob Naravni rob Pot Pot V Pot V ozlišče Pot V ozliščeozlišče V Dominanta V ozlišče ozlišče Dominanta Dominanta Dominanta Dominanta Dominanta Zaokroženo območje Zaokroženo območje Zaokroženo območje Zaokroženo območje Zaokroženo območje Zaokroženo območje Usmerjen pogled Usmerjen pogled Usmerjen pogled Usmerjen pogled Usmerjen pogled Usmerjen pogled Pomembni elementi Pomembni elementi Pomembni elementi Pomembni elementi Pomembni elementi Pomembni elementi Umetni rob Umetni rob Naravni rob Naravni rob Pot Pot Vozlišče Vozlišče Dominanta Dominanta Zaokroženo območje Zaokroženo območje Usmerjen pogled Usmerjen pogled Pomembni elementi Pomembni elementi FIZ ni definiran FIZ = manj kot 0,7 M Močno Močno očno MočnoMočnoMočnoŠibko Močno Potem lahk zraven pokažem kak FIZ zgleda kot objekt Močno Močno Močno Močno Močno Močno Močno Močno FIZ = manj kot 0,7 FIZ = 1,2 FIZ = 0,7 Potem lahk zraven pokažem kak FIZ zgleda kot objekt Šibko Šibko Šibko ŠibkoŠibko Šibko Potem lahk zraven pokažem kak FIZ zgleda kot objekt Šibko Šibko ŠibkoŠibko Šibko Šibko Šibko Šibko Ruralno Šibko FIZ = 0,7 FIZ = 1,6 FIZ = 1,2 Potem lahk zraven pokažem kak FIZ zgleda kot objekt FIZ = 1,2 FIZ = 1,6 FIZ = 1,6 Komentarji: Zaznavna karta robov (obstoječe) Potem lahk zraven pokažem kak FIZ zgleda kot objekt Potem lahk zraven pokažem kak FIZ zgleda kot objekt Potem lahk zraven pokažem kak FIZ zgleda kot objekt Urbano Komentarji: Ruralno 0 50m Razčlenjen rob med grajeno in negrajeno urbano krajino 25 Zaznavna karta robov (predvideno) Situacija novega roba 56 57 Višine »Človek biva, ko se lahko poistoveti (identificira) z okoljem, skratka, ko okolje dojema kot smiselno. Smiselni prostor je kraj. Kraj je prostor, ki ima izrazit značaj. Naloga arhitekta je, da ustvari smiselna mesta, s katerimi pomaga človeku živeti.« (Ch. Norberg-Schulz, 1979). Visoke stavbe so zaradi vidnosti bistveni gradnik identitete mesta. Posebej v ožjem območja obravnave stanovanjskih sosesk Fužine ter Štepanjsko naselje so visoke stavbe neločljivo povezane z značajem tega dela mesta. V študiji VIŠINE prikažem, kakšen mestni obris gradijo visoke stavbe v Ljubljani in njihov pomen za identiteto Ljubljane. Za območje obravnavanih sosesk izrazim in prikažem višine stavb tudi z urbanističnimi kazalci, da jih lahko primerjam s kazalci iz občinskega prostorskega načrta (OPN) in ocenim, ali občinski načrt podpira oblikovanje morebitne širitve obstoječih sosesk v širšem zaledju Litijske ceste, skladno z identiteto kraja. Ugotovitve najprej apliciram na načrt nove soseske, izdelan po usmeritvah iz OPN, ter s primerjavo urbanističnih kazalcev ocenim, da ni skladen z identiteto kraja. Končno načrt soseske ob Litijski cesti dopolnim tako, da je skladen z identiteto obeh obstoječih sosesk in mestnega obrisa v celoti. Vir: Nuša Jerič, Diplomsko delo: VISOKE STAVBE KOT GRADNIK IDENTITETE LJUBLJANE, mentor: dr. doc. Ilka Čerpes, Prvostopenjskiuniverzitetni študij URBANIZEM, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, september 2019. 58 59 200m 400m LEGENDA: Močno / šibko Fužine Umetni rob Naravni rob Umetni rob Naravni rob Pot Vozlišče Dominanta Zaokroženo območje Usmerjen pogled Pomembni elementi Pot Ljubljanica Močno 2 Vozlišče 200m Višinska dominanta Šibko 400m 1 Štepanjsko naselje 2 Fužine 3 Novo naselje Soseska ob Litijski cesti Umetni rob Naravni rob Pot Vozlišče Dominanta Zaokroženo območje Usmerjen pogled Pomembni elementi Močno 3 Šibko Š 1 tepanjsko naselje Zaokroženo območje Litijska cesta 14 % Identiteta območja višinskih dominant 0 400m 0 14 % Prikaz visokih stavb v Ljubljani LEGENDA: 200 500 1km Močno / šibko Osrednja območja centralnih površin Umetni rob Stanovanjske površine 0,3 km Naravni rob Pot Močno / šibko LEGENDA: Štepanjsko naselje Fužine Soseska ob Litijski cesti Občinski prostorski načrt Dopolnjen načrt soseske Ljubljanica 200m ob Litijski cesti LEGENDA: Močno / šibko 2 Umetni rob Nar Umetni rob Umetni rob avni rob V P Tlakovane površine Tlakovane površine Tlakovane površine Vo ozlišče zlišče ot Vertikalna dominanta Pogled 400m Zaokroženo območje Tlakovane površine 14 % 14 % Najmanj 14 % 75 % 25 % 76 % 24 % 41 % 59 % 70 % 75 % 25 % 13 % Naravni rob vni rob Višinska dominan išinsk ta a dominanta 25 % 14 % 30 % 15 % Po Po tt 27 % 1 Štepanjsko naselje 62 % 51 % 60 % Ljubljanica 2 2 Fužine Vozlišče Zelene površine Zelene površine Zelene površine Zelene površine Višinska dominanta 3 Novo naselje Primerjava kazalcev zazidanosti (FZ) in kazalcev bivalnih površin (FBP) FZ FBP 1 Štepanjsko naselje 60 61 2 Fužine 3 3 Novo naselje 1 3 Zaokroženo območje 1 Zaokroženo območje 0,3 km 200m LEGENDA: 0,3 km Umetni rob Naravni rob Pot Vertikalna dominanta Pogled 400m Zaokroženo območje 200m LEGENDA: Umetni rob Naravni rob Pot Vertikalna dominanta Pogled 400m Zaokroženo območje Štepanjsko naselje Soseska ob Litijski cesti Tlakovane površine 14 % 75 % 25 % Tlakovane površine 14 % 13 % 41 % 59 % 14 % 62 % FZ 27 % FBP FZ Zelene površine Zelene površine FBP Primerjava kazalcev zazidanosti (FZ) in kazalcev bivalnih površin (FBP) Primerjava kazalcev zazidanosti (FZ) in kazalcev bivalnih površin (FBP) Površina Zazidana Etažnost BTP (m2) FI FZ (%) FZP (%) parcele površina objekta Površina Zazidana Etažnost BTP (m2) FI FZ (%) FZP (%) parcele površina objekta 0 (m2) (m2) 200m Analiza Štepanjskega naselja s kazalci Povprečje 3374 832 P+13 10815 3,4 25 62 (m2) (m2) 100 14 % 200m 0 Povprečje visokih Analiza Soseske ob Litijski cesti s kazalci 7555 1800 P+12 24344 2,9 24 51 Stavbe Zelene površine 100 visokih stavb Stavbe Zelene površine stavb Dopolnjen načrt Soseske Fužine ob Litijski cesti Tlakovane površine 14 % Tlakovane površine 24 % 75 % 15 % 25 % 25 % 51 % 60 % FZ FZ FBP FBP Zelene površine Zelene površine Primerjava kazalcev zazidanosti (FZ) in kazalcev bivalnih površin (FBP) Primerjava kazalcev zazidanosti (FZ) in kazalcev bivalnih površin (FBP) Površina Zazidana Etažnost BTP (m2) FI FZ (%) FZP (%) Površina Zazidana Etažnost BTP (m2) FI FZ (%) FZP (%) parcele površina objekta parcele površina objekta 0 (m2) (m2) 200m Analiza Fužin s kazalci (m2) (m2) Analiza nove Soseske ob Litijski cesti s kazalci 0 200m Povprečje 7555 1800 P+12 24344 2,9 24 51 100 Povprečje 7555 1800 P+12 24344 2,9 24 51 100 visokih visokih Stavbe Zelene površine stavb stavb Stavbe Zelene površine 62 63 www.vizijeso14.com CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 72(497.4)(083.824) VIZIJE so 14 : spregledano ? : urejanje urbaniziranih vasi, vilskih četrti in stanovanjskih sosesk v Ljubljani : katalog razstave Društva arhitektov Ljubljana / [avtorji Mitja Zorc ... [et al.] ; uredniki kataloga Mitja Zorc, Polona Filipič, Ilka Čerpes ; fotografije Miran Kambič]. - Ljubljana : Društvo arhitektov, DAL, 2019 ISBN 978-961-94631-1-6 1. Zorc, Mitja COBISS.SI-ID 302784000 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR