- 1 Največji slovenski dnemik^ t Združenih državah p Velja za vse leto ... $6.00 | Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA » listsloTenskihJelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays I and legal Holidays, i 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 8. — ŠTEV. 8. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 10, 1935. — ČETRTEK, 10. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIII. TRI MILIJONE INOZEMCEV HOČEJO DEPORTIRATI Krvavi verski boji v Mehiki PODJETNIKI SO PROTI TEMU, DA BI NRA ADMINISTRACIJA KONTROLIRALA PLAČE IN CENE Poslanec pravi, da bi Lindberghov otrok ne bil od veden, če bi bS!a njegova predloga že prej uveljavljena. — Obubožani inozemci se lahko vrnejo na vladne stroške v domovino. — NRA oblast bo zaslišala nad dva tisoč trgovcev in podjetnikov. WASHINGTON, D. C., 9. januarja. — Demokratski poslanec Dies iz države Texas, je danes vložil v zbornici predlogo, o kateri je rekel: — Ce bo moja predloga sprejeta, bo takoj deportiranih tri r ilijone intozemcev. Ako bi ta predloga že prej postala postava, bi ne bilo v Združenih državah Hauptmanna, ki bi mogel ugrabiti in umoriH I .ind-berghovega otroka. Zadeva deporatacij je sedaj poverjena delavskemu departmentu, Dies pa zahteva, naj pride v področje justičnega departmenta. Za strožje izvajanje deportacijskih postav zahteva Dies od kongresa petdeset milijonov dolarjev. Nekaj sličnega ima v v mislih tudi poslanec Dick-stein, ki je predsednik zborničnega odseka za priseljevanje. Obljubil je, da bo kmalu sklical odbor, kateremu bo pojasnil vse podrobnosti glede onih ameriških državljanov, ki so pred kratkim odpotovali v Posaarje, da se bodo udeležili tamkajšnjega ljudskega glasovanja. Dickstein bo prosil kongres, naj da njegovemu odboru še leto dni časa, da bo natančno preiskal ne ameriško propagando. V to svrho zahteva deset tisoč dolarjev. V teku enega meseca bo odbor predložil poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Dies je rekel, da je v Združenih državah sedem milijonov inozemcev, ki so naturalizirani, med njimi jih je pa nad tri milijone takih, ki so prišli na nepostaven način v deželo. Vse nepostavno priseljene je treba takoj deportirati. Trditev, da se določbe priseljeniških postav ne izvajajo dovolj ostro, je podprl Dies s sledečo izja ver. — Ko je Hauptmann ugrabil Lindberghoveg i otroka, se je nahajal na nepostaven način v deželi. Ako bi bile določbe priseljeniških postav strožje iz-"v ajene, bi se leta 1 932 nahajal v Nemčiji ali v kakšni drugi državi, prav gotovo bi pa ne bil v Zdru ženih državah. Justični department je edina oblast, l i more te postave izvajati in jih bo izvedel. Dickstein nadalje zahteva, naj se podaljša od treh na pet let rok, v katerem se zamorejo obubožani priseljenci na vladne stroške vrniti v domo- vino. — V deželi je dosti inozemskih zločincev, ki o-grožajo vairnost naših ustanov. Nekatere najbolj podle zločine imajo na vesti inozemci, ki bi morali biti že zdavnaj deportirani. WASHINGTON, D. C., 9. januarja. — Pod pokroviteljstvom NRA administracije se je vršilo danes v trgovskem departmentu javno zaslišanje 2000 trgovcev in podjetnikov, ki so dospeli sem iz vseh krajev dežele. NRA se je začela baviti s pritožbami, ki se od dne do dne množe, namreč da nima nobena vladna agentura pravice, da določa cene in višino zaslužka. Izmed vseh navzočih je bilo komaj sto trgovcev in podjetnikov, ki so odobravali tozadevne NRA določbe, vsi drugi so bili pa proti njim. Zveza izdelovalcev avtomobilov odločno zavrača vladno kontrolo nad cenami in produkcijo, češ, da nižje cene in nižji stroški pospešujejo prodajo, s čimer se produkcija in zaposlenost večata. V poslanski zbornici je rekel speaker By r Us, da bo trajalo najmanj dva tedna, predno bo poslanska TRI PRIČE SO IDENTIFICIRALE HAUPTMANNA Star mož je videl Hauptmanna peljati lestvo. Voznik taksija je spoznal Hauptmanna kot moža ki mu je izročil pismo za dr. Condona. Flemington, N. J., J). jan. — Dve roki s težko obdolžilo sta padli na Bruno Rich. Hauptmanna in ga s tem postavili bližje električnemu stolu. Svojo desno roko je položil na desno Hauptmannovo ramo voznik taksija Joseph IVrro-ne ter s tem potrdil, da je B. R. Hauptmann oni mož, ki mu je v noči 12. marca 1932 izročil pismo z naročilom, da ga nese :lr. Johnu F. Condonu. Za to uslugo mu je Hauptman plačal $1.00. "Vi ste lažnik!" je rekel Hauptmann z .globokim glasom. Za Perronejem je bil poklican kot priča S7 let stari A. Hochmunt, ki je bil kot pruski vojak v liemško-francoski vojni let 1870 in ki je svojo tresočo se levico položil na levo Hauptmannovo ramo in s tem pričal, da je Hauptmann oni mož, katerega j«1 1. marca 19.32 videl v umazano zelenem avtomobilu peljati lestvo proti Lindberghovi hiši. Ko je bil Hauptmann na potu v svojo celico, ga je Hocli-mutli srečal na hodniku in je iztegnil proti njemu svojo roko, rekoč: "Zal mi je, za tebe, mladi mož". Hauptmann pa, kot bi se no zgodilo nič" posebnega, Hoch-mutha ni pogledal, temveč, gledajoč naravnost pred se. je korakal dalje. Tekom odmora je Hauptmanna obkolilo več poročevalk. Mimo pride njegov zagovornik Lloyd Fisher, in pripomni: "Vas -pa imajo ženske rade". "Rad bi videl, da jim daste moj naslov", odvrne Hauptmann. Danes je identificiral B. R. Hauptmanna dr. Condon, kateri mu je izročil odkupnino. PREISKAVA 0 JAPONSKEM MANDATU Senator King zahteva preiskavo glede japonskega mandata nad o-toki. — Japonska je prelomila KeEoggovo pogodbo. Washington, D. C., 9. jan. Sena.tor King iz Utah zahteva v svoji predlogi, da odbor za zunanje odnošaje doženot ako ni Japonska kršila Kelloggo-vega mirovnega pakta ali pa pogodbe devetih držav, po katerih pogodbah je zajamčena nedotakljivost Kitajske. Istotako je senator Kellogg zahteval preiskavo glede trditve, da Jaiponska utrjuje otoke v Pacifiku, ki jih ji je Liga narodov izročila v upravo kot mandat, kar je proti mednarodnemu sporazumu. Kingova resolucija pravi, da je Japonska prejela mandat nad temi otoki od Lige narodov in če jih utrjuje, je kršila versaillsko pogodbo in pogoje mandata. Tokio, Japonska, 9. jan. — Zunanji minister Koki Hirota je rekel, da ne spada v področje ameriškega senata, da preiskuje upravo otokov, nad katerimi je Japonska prejela mandat od Lige narodov. Ravno tako tudi nima senat pravice razsojati o postopanju Japonske v Mandžuriji. Hirota je rekel, da ima o tem pravico soditi samo Liga narodov, ki je Japonski podala mandat. "Glede Mančukuo je med Japonsko in Združenimi državami temeljno različno nazira-reked Hirota. "Mančukuo,je neodvisna država, za katero pogodba devetih držav ne velja in Amerika to državo menda še vedno smatra za del Kitajske*'. P0DERŽAJ BO ODPOTOVAL 15. JANUARJA Bil je ze'.o pobit, ko je izvedel, da bo izročen Ameriki. — Odpotoval bo 15. januarja iz Genove. UPANJE NA MORNARIŠKI SPORAZUM Washington, D. C., 9. jan. Glavmi ameriški delegat na mornariški konferenci Norman H. Davis, ki se je te dni vrnil iz Londona, je prepričan, da bo prišlo do konečnega sporazuma glede vojne mornarice med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko. ŽELEZNIŠKA NESREČA ZAHTEVALA 23 ŽRTEV Ljeningraa, Rusija, 9. jan. Pri železniški nesreči jia želez-lezniški postaji Torbin je bilo takoj ubitih 17 oseb, pozneje pa je za opeklinami umrlo še 6 osob. Poleg tega je bilo težko ožganih še 56 oseb, 23 pa lahko. Po uradni preiskavi je bilo izdano poročilo, ki zvrača krivdo za nesrečo na strojevodjo, kurjača in sprevodnika brzo-vlaka. ki je vozil mimo znamenja, da se ustavi, in je od zadaj zadel v drugi vlak. Krivda zadene tudi tri uradnike postaje v Torbinu, ker so zanemarili svojo službo, da bi ustavili brzovlak. Dunaj, Avstrija, 9. januarja. Bivši jugoslovanski stotnik I. Poderžaj so bo s parnikom "President Polk" 15. januarja odpeljal iz Genove proti Združenim državam. Poderžaj bo izročen Združenim državam vsled krivde bigamije. V resnici pa ga hočejo imeti ameriške oblasti zato, da jim pojasni, na kak način je izginila odvetnica Agnes Tufverson tri tedne za tem, ko se jo ž njo v New Yorku poročil. Poderžaj bo potoval v New York v spremstvu detektiva Jacoba von ^Veinsteina. Za spremstvo Poderžaja je bil določen tudi detektiv Arthur Jolinson, toda Johnson je že odpotoval s parnikom "lie de France" s štirimi nemškimi pričami, ki so bile pozvane v Združene države, da nastopijo kot priče v Hauptnianiio-vem procesu. Poderžaj je bil zelo pobit, ko mu je bilo sporočeno, da bo izročen Združenim državam. Do zadnjega je upal, da se bo mogel izogniti izročitvi kot se je prvič, ko so Združene države zahtevale njegovo izročitev na podlagi krive prisego. Toda to upanje je izginilo, ko je von AVeisenstein prinesel iz Lomlona na Dunaj foto-grafijski posnetek poročne izkaznice, iz katere je razvidno, da je bil Poderžaj v času, ko je snubil Tufversonovo, že poročen s Suzanne Ferrand. Poderžaj bo tokom vožnje v kaznilniški celici parnika, da ne bi mogel skočiti v morje. NAMEN NAZ1JSKEGA SESTANKA zbornica odobrila predsednikov predlog, naj se dovoli štiri tisoč osemstoosemdeset milijonov-dolarjev za podporo in nabavo dela nezaposlenim. Približno istotoliko časa bo potreboval senat za odobrenje predloge. Dne 1 0. februarja izgubi veljavo postava glede zveznega reliefa. London, Anglija, 9. jan. — i Namen tajinstvenega sestanka nazijskih voditeljev v berlinski operi v četrtek po Novem letu je bil pojasnjen v razgovoru z nekaterimi voditelji, ki so bili navzoči na tem sestanku. Poglavitni namen je bil potrditi Hitlerjevo zaupanje v samega sebe in pognati razne sovražne nazijske skupine v vrsto slepih pristašev voditelja Hitlerja. Vsled notranjih bojev med nazijskimi skupinami in ker so se evropske države pogajale brez Nemčije, se je pričel Hitler vznemirjati in njegovi prijatelji so se bali, da mu zopet odpovedo živci kot pred krvavim čiščenjem 30. junija. Pruski ministrski predsednik in Hitlerjeva desna roka general Herman Willielm Goe-ring je zamislil idejo, da se skliče j o politični gospolarski in vojaški voditelji Nemčije, da izrazijo udanost svojemu vodi- V SPOPADIH JE BILO MRTVIH PET MEHIŠKIH DIJAKOV MEXICO CITY, Mehika, 9. januarja. — Mehiški boj med cerkvijo in državo postaja z vsakim dnem ljutejši. V demonstraciji proti radikalnim rdečesrajčnikom je bilo pet ljudi ubitih in cerkev odločno nasprotuje vladnemu socialističnemu šolske u pouku. BIK0B0RBA NA PARNIKU Val je razbil steno hleva. — Dva bika sta ušla na krov. — Torea-dorja sta oba bika vje-la. Port of Spain, Trinidad, 8 januarja. — Ko je prišel v pristanišče parni k Hamburg-Amerika parobrodne družbe wCordillera", so potniki mogli pripovedovati o zelo nenavadnem dogodku: Velik val, ki je pri-hrumel čez krov, je razbil stene dveh oddelkov, v katerih sta se nahajala dva plemenita bika, ki sta bila namenjena za bikoborbo. Bika sta ušla na krov. Mornarji so skušali bika zopet vjeti, toda bika sta podivjala. Nek častnik se ' je postavil na zvišen prostor in je hotel s streli ugnati živali. Tedaj pa pride spremljevalec bikov, toreador Rafael Ortego, da živali brez prelivanja krvi užene. Oborožen samo z lasom, se približa rogatima žival ima, in ko se je liekolikokrat umaknil rogovom, se mu je posrečilo med velikim veseljem potnikov, ki so stali na višjem krovu enega bitka tako zamotati v zanjko, da so ga močne roke mornarjev popolnoma obvladale. Kmalu nato pa je Orte-gov tovariš Demetro Gomez na isti način ukrotil drugega bika in kmalu sta bila oba bika v svojih predelih, katere so med borbo naglo popravili. INDIJANSKO NOVO LETO Rochester, N. Y., 9. jan. — Indijanci v reservaciji v za-padnem delu države New York, ki so »potomci nekdaj mogočnega indijanskega plemena Mohawk, se pripravljajo na obhajan je Novega deta, ki se prične 12. januarja. tel ju. Namen tega je bil Hitlerja prepričati, da ga občudujejo najboljši Nemci in obenem opomniti vse*nazije, da je njihova dolžnost slepo ubogati svojega voditelja, ne glede na svoje osebne želje. Hitler je imel priložnost govoriti svojim pristašem na svoj način. Njegov govor je bil ognjevit in oni, ki so bili navzoči, sedaj razumejo, zakaj je vzelo uradnim cenzorjem pet ur, da so se zedinili v tem, kaj se sme iz njegovega govora objaviti. Velika množica, kakih 15()0 ljudi, med katerimi je bilo največ dijakov, je napadla glavni stan radikalnih rdečesrajčni-kov, ki so zakleti sovražniki cerkve. Obleganci so pričeli streljati in pet dijakov je mrtvih padlo na tla. Demon-strantje so razbili okna, so raztrgali zastave rdečesrajčnikov in pri tem je bilo 22 oseb ranjenih. Dijaki so se zbrali, da zahtevajo odsčop poljedelskega ministra Tomasa Garrido y Canabal, ki je ustanovil organizacijo rdečesrajčnikov. Na Canabala zvračajo krivdo, da je bilo pred dvema tednoma, ko so ljudje prihajali iz cerkve, ubitih pet oseb. V ječi se nahaja 50 rdečesrajčnikov pod obdolžbo, da so zakrivili te u-boje. Okoli predsednikove palače je bila postavljena močna vojaška straža, ko so prihajali dijaki s klicem "Smrt Canabal u!" Policija pa je dijake razgrnila, predno so prišli do predsedniške palače. Verski boj proti vladi je pričel izgnani papežev delegat nadškof Leopoldo Ruiz y Flo-res, ki živi v San Antonio, Tex., in ki je izdal pastirski list, v katerem poživlja mehiške katoličane, da naj ne dovolijo svojim otrokom, da bi obiskovali socijalistični pouk. Po zadnjem dodatku k mehiški ustavi morajo učitelji jio vseh javnih šolali poučevati o socijalizmu. V boju med zveznimi četami. in uporniki proti vladi v La Piedad je bilo ubitih sedem o-seb. Vojaki so zasačili tri nasprotnike vlade v neki hiši in so jih ustrelili. Pa tudi iz hiše so prihajali streli in ubit je bil en vojak, en policist in en gledalec. Vojaštvo prijeta stav-karje. Rosville, Ga., 8. januarja. — Zaradi izgredov pred tovarno Richmond Hosiery Mill so vojaki izmed 60 stavkarjev aretirali 25 mož, ki so bili s trnki odpeljani v Atlanto, kjer bodo med preiskavo pridržani v taborišču. Narodni gardisti, ki so'pri-cleljeni tovarni, so izpustili vse ostale aretirance, med njimi deset žensk. Nemiri ho se pričeli, ko je tovarna zopet odprla svoja vrata. Stavkarji so metali na vojake krompir in drugo so-čivje iz raadaje 100 čevljev. Prejšnji teden je v tovarni zastavkalo 1000 delavcev, ker jim je družba znižala plače. "GLAS ■jj ■ ■ ■ = NARODA' NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 10, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Glas Naroda" Owned and Published by 4LOVSNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L Benedlk, Trees. Place ot bnataeee of the corporation and addressee of above officers: It W. Utt Bttwet. Boroogfa ef Manhattan« New Yffc City, N. I. "GLAS NARODA" (Voice ef the People) Issued Brery Day Except Sundays and Holidays gp celo leto VAJ s m Atoerlko . Kanado 96.00 ■g pol, leta....................$3.00 la četrt leto....... flJtt Za New York ca celo leto......$7.00 Za pol leto ..j................$3.00 Za Inozemstvo sa celo leto.....» 97.00 Za pol leta • •.••93.60 Subscription Yearly 96.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lahaja vmM dan icvzemfil nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobtujejo. Denar naj se blagovoli ppiiljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi preJSnje blvallgfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 216 W. 18tb Street, New York. N. I. Telephone: CHelsea S—3878 OGROMNE ŠTEVILKE Oh otvoritvi novega kongresa govore v Washington n o številkah, čijih ogromnosti si človek sploh predstavi j t-ti lie more. lioosevelt zalijteva asemtisoč petsto milijonov dolarjev. Toliko bodo namreč prihodnje fiskalno leto znašali vladni izdatki. In ko ho meseea junija 193(i ta denar potrošen, ho dežela dolgovala sama sebi štiriintrideset tisoč mi 1 i jonov dolarj ev. Tako velikih številk so se prejšnje čase posluževali skoro izključno le astronomi, v namenu da predstavijo preprostemu človeku sibio oddaljenost solne in zvezd. Komaj par let je tega, ko opravljajo take številke z dolarjem v zvezi- všttriintrideset tisoč milijonov dolarjev je strašno dosti denarja. Ako bi "Roosevelt pobral vsakemu A meri kancu ves /!enar, ki ga ima pri sebi, če bi iizpraznil vse easli-registre :i vsebnike, če bi spravil skupaj vse bankovce, kar jih je » deželi, bi mu še vedno manjkalo dvajset tisoč milijono\ dolarjev do te vsote. Na kratko rečeno — to je toliko denarja, da sploh ni toli'ko {denarja. Po pravici povedano — to pravzaprav ni denar. Zaenkrait nihče ne razmišlja, če bo »ta dolg kdaj plačan in kako. Noben človek, kar jih sedaj živi, ne bo dočakal ilne, ko bo plačan. Dolg bo enostavno prepuščen bodočim generacijam. V WashiUgtonu, kjer razpravljajo o teh številkah, nihče ne občuti najmanjše zadrege. V mestu je približno devetdeset tisoč vladnih uslužbencev. V nekaterih družinah sta kar dva ali trije v vladni shržbi, stanarina se je povišala, gledališča in hoteli so polili, po dobrih hotelih stane steak za dve osebi sedem dolarjev. Amerikanci se bavijo z milijardnimi števili baš v času, ko jim strašno manjka denarja. Pred leti je bilo sevdla drugače. Tri milijone dolarjev so plačali, da so videli pretep med Tunnevem in Demp-seyeniL Babe Ruth je imel pa petinosemdeset tisoč dolarjev plače na leto. Takrat so .mislili, da je toldenar, pa je bila malenkost. Leta 1910 je potrebovala vlada <>48 milijonov dolarje v. Danes, po petindvajsetih letih, so pa narasli stroški na 34 tisoč milijonov dolarjev — $34,000,000,000.00. DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. vitaAjo Za 9 9.35 .......... Lir 190 V JUGOSLAVIJO Za $2J0 .......... Din. 106 9 5.SS .......... Din. 266 $7^0 .......... Din. 360 912.— ............... Din 500 924,- ......... Din. 1000 947.50 ......... Din. 2600 918*25 Lir 200 944.66 ....................Lir 606 988.20 ....................Lir 1600 9176.— ................lir 2666 9263.— ............................Lir 3600 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBJ GORI ALI DOLI Zrn fcrptočllo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dtffnrflli ali urah dovoljujemo te bolje pogoj«. . OruClLA v ambkiSkih DOLABJIH Ca Isplaaio 9 5-— morate poslati ..........t 6.18 916.— - ..........916.86 915*— » " ...... ... 81«— 926*— ** " ..... ..... 981«— 946.— " » ...94L28 95».— - » ..........HLH Prejemnik dobi t starem krajo Izplačilo t dolarjih. Nujna nafcailla ixrriajemo p« Cable Letter sa pristojbine . SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY ^Glrs N«rod»n NEW YORK, N. Mesto zaklada — človeške kosti. Iz Rač poročajo o nenavadnem in groznem odkritju, ki je razburilo vso okolico ter povzročilo mnogo raznovrstnih domnevanj in govoric. Posestnik Franc Fingust iz Brezole št. 18, občina Kače, je podiral smreke v svojem gozdu v Bre-zoli. Drvarji s<> se lotili ogromne stoletne smreke. Odkopali so ji korenine in potem je zapela sekira. Ko se je drevo s hudim truščem podrlo, je zazijala pod koreninami votlina, v votlini pa se je pojavil velik očrnel glinast lonec. Drvarji .so ostrmeli gledati na čudno najdbo, vsi v drhtečem pričakovanju, da so odkrili zaklad. Ko so pa lonec previdno dvignili iz jame ter ga odkrili, so prestrašeni od-skočili. V loncu so bili ostanki preperelega otroškega o-•kostja, ki je na zraku začelo kar razpadati. Obveščeni so bili o čudni najdbi takoj orožniki, ki so prišli na lice mesta. Preiskavo je ugotovila, da se nahajajo v lonci kosti 2— letnega otroka. Po lončeni posodi, po preperelosti kosti, še bolj pa po velikosti smreke, pod katero so našli lonec, bi se dalo sklepati, da je najdba gotovo silna stara, morda toliko, kot smreka. Kaj drugega se ugotoviti ne da. Jjudski fantaziji pa se seveda odpirajo vse možnosti. Morda so drvarji res na čudmi način naleteli na sledove skrivnostnega zlo-ina, ki se je dogodil v davnih letih, ko je zločinska roka spravila s sveta mlado bitje ter odstranila vse sledove, ko ga je zakopala v gozdu. Lonec s kostmi so shranili na orožni-ški postaji do odločitve sodišča. Obup na sveti večer. V družini posestnika Kovači ča v vasi Ceste, občina Rogaška Slatina-okolica. so imeli zelo žalosten sveti večer. Domači so se odpravili k polnoč-niei, ostala sta za varuha le o-če in 21 letni sin Leopold. Zadnje dni je bil Polde nekam potrt, vendar nihče ni pričakoval, da ga bo ravno božična noč spravila v obup. Okoli 1. ponoči se je molče odstranil v stransko sobo. Cez ča£ sta se iz sobe čula dva strela. Polde si je bil s samokresom pome-ril sence. Ker prvi strel ni dovolj dobro zadel, je obupanec sprožil še drugič. Domači so našli Poldeta nezavestnega. Rešitve zanj ni bilo več, kmalu nato je v bolečinah izdihnil. Poleg samokresa, ki je ležal na tleh so domači našli tudi poslovilno pismo: "Oprostite mi, nisem mogel drugače, kakor da sem se odločil za ]>ot v večnost' Vzel si je življenje iz malo-dušnosti. Pravijo, da je bilo nekaj malega nesporazumi je-nja v družini in pa neko majhno kazen bi bil moral te dni nastopiti.. S potrto družino sočustvuje vsa okolica. "Pogorelci" s pričevali. V Moravč-ili je srečal orožnik 30-letno Otilijo (Vinjavič in njeno 24-letno hčerko. Obe sta imeli poln nahrbtnik in precej gotovine. Orožnik, "ki pozna Otilijo kot poklicno bera-čico, se je čudil bogastvu obeh. Pojasnila ga je pa izkaznica, ki jo je imela Otilija pri sebi. Spretno je namreč iz dveh občinskih spričeval občine Gode-marci sestavila in zlepila skupaj izkaznico, s katero se označuje za pogorel k o. S to listino je Otilija prosila milodare in ljudje so ji veliko dajali. Ker pa je listino sama ponaredila, je prišla pred mariborski mali senat. Obsodili so jo na 4 mesece zapora. Vlomi na Veliki planini. Velika planina s svojimi smučarskimi tereni je tudi pozimi najbolj privlačna točka v Kamniških planinah. Planinska koča "SPD je mnogo premajhna za vse obiskovalce te naše največje planine. Že pred leti so pričeli smučarji jemati v najem pastirske koče. Ko v jeseni pastirji od ženejo živino s planin, dobijo pastirske koče nove goste. Športniki prevzemajo koče v svojo oskrbo in porabijo vsak prosti čas, da pobite na Veliko planino in pripravijo koče za zimo. Stene o-bijejo z lejM-nko, nanosijo listja in se preskrbijo s kurjavo. Skoro v vsaki koči je še pred zimo postavljen preprost in enostaven štedilnik. Nekateri nanosijo na planine odeje, kuhinjsko posodo in nekaj živeža, da se jim pozimi ni treba pehati s takim tovorom po zasneženi poti na planine. To so izvedeli razni nepridipravi, ki zdaj vsako leto pridno obiskujejo pastirske koče in poberejo vse. kar morejo iz-takniti po skrivališčih. Celo deske odtrgajo s tal in pogledajo, ali je kdo skril kraj pripravnega pod podom. Smučarji, ki so jih že lanske izkušnje poučile, so bili letos previdnejši in niso več nanosili v koče odej in drugih vrednih predmetov, zato pa so napravili vlomilci tem večjo škodo na kočah. Polomili so ključavnice, vrata in okna, razdejali vse, kjer so upali najti skrivališče. Ponekod so pobrali celo plošče iz štedilnikov in šipe iz o-ken. Na Veliki, Mali in Gojški planini je nad 1(M) pastirskih koč in skoro vse so vzeli v najem smučarji. Med njimi je zdaj malokatera, ki so ji vlomilci prizanesli. Najemniki pastirskih koč so po večini ljubljanski športniki, ki bodo zdaj stopili v nekak dogovor, kako bi se najlažeje ubranili vlomilcev. Nekaj bodo pač morali ukreniti, saj drugače nihče ne bo več tvegal vzeti koče v najem. Žrtev nevarne ženske. Proti večeru sta se vračala iz vinograda v Lendavi zakonska para Gene Jurij z ženo Terezijo in Vereš Karel z ženo Rozo domov v Gornji Lakoš. Vso pot so se razgovarjali bolj mirno, ko pa so se bližali (lomu, je prišlo do prepira. Vere-ševa Rozalija je hitela naprej in zavila domov. Kmalu pa se se vrnila na cesto in počakala ALI STE ZAVAROVAN! ZA SLl/ČAf BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. • C- kot najboljšo Jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki platoje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini ▼ Ameriki. Postaje v 17. državah ameriške Unije. Feemoienje nad fl£M,tM.M. — Za vstanovitev novega društva sadostoje 8 odraslih ooeb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naroČili so bile poslane po pošti. — "Glas Naroda" jih ima v zalogi ter proda ja d ktiiige za $1.50 KNJIGE SO SLEDEČE: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo {Martin Mae) 3. Dejanje ( Vlad i m ir Levstik) 4. Solnčne pege (Vinko Hit ene) KNJIGARNA GLAS NARODA 210 West 18th Street New York Citv ostale. Najprej je napadla- zakonca Genea z ostrimi in grdimi izrazi, nakar je Terezijo s palico udarila po glavi. Tero-zin mož Gene je seveda nastopil v obrambo svoje žene, kar j<* storil tudi Vereš. Tako se je vnala pravcata bitka med obema paroma. Dočim je za zakonca Geiica prišlo vsi* nepričakovano, je bila Vereš Rozalija oborožena s palico in dolgim kuhinjskim nožem. Z njim jem obdelovala zlasti G en ca Jurija in mu zadala več zelo nevarnih ran. Na rokah mu je na več mestih prerezala žile. Huda ženska je nehala še le, ko se je .Jurij zgrudil na tla. Nevarno ranjenega moža so ia-koj odpeljali v čakovsko bolnico, od koder so javili, da so rane tako hude, da ni upanja na okrevanje. Nevarno žensko so spravili v zapor. Kaj je dalo porvod prepiru, ki je imel tako nesrečne posledice, še ni povsem jasno. Rozalija je znana kot sila razburljiva in prepirljiva ženska, ki jo je jeza tokrat prijela v taki meri, da se ni mogla brzdati. Dogodek je izzval v dom;. " vasi in v vsej okolici obžalovanje. NASELJEVANJE ŽIDOV V PALESTINI Montreal, Que., Kanada, 8. januarja. — Na zborovanju židovske organizacije je Jacob Haas iz New Torka rekel, da bo prišel čas, ko bo v Palestini od šest do osem milijonov Židov. Med 1,000,000 urebivalci v Palestini je sedaj 320,000 Židov. * Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI | SPOROČC SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Peter Zgaga GOVORI PETRA VELIKEGA V novosiblovski knjižnici >o pred kratkim našli sveženj rokopisov z naslovom "Pripovedke in govori Petra Velikega". Avtor spisa je neki Andrej Najt o v, ki pravi, da j*? zbral in napisal vse to, kakor je slišal sam z lastnimi ušesi iz ust Petra Velikega, ali pa kakor so mu pripovedovale o tem popolnoma verodostojne osebnosti iz carjevega spremstva, ki so živele več nego 20 let na njegovem dvoru. Rokopis izvira iz 1. 1727, obsega 404 strani ter je vezan v črno, masivno platno. Kolikor so utegnili dognati, vsebuje resnične stvari iz življenja Petra Velikega. Rokopis je bil sv o j čas last kneza Dolgorukova. Iz'Forest Oitv poročajo: Tukaj je ."j. januarja v starosti 00 let umrl Anton Podboj. Bolehal je več mesecev za majner-sko naduho. Pokojni je 1»i 1 doma iz Borovnice na Notranjskem. Bil je (Klen tukajšnjih starih naseljencev. Tukaj zapušča soprogo, štiri sinove, katerih eden je zdravnik, eden pa mestni councilman ter dva brata, enega v Kansasn, enega pa v Alaski. Naj spoštovani pokojnik počiva v miru. Prizadetim izrekamo iskreno sožalje. — Dne 2. novembra je brez sledu izginila s svojega doma v (Mevelandu Preda Widmar. Njen soprog j<- takoj sporočil policiji, ki jo je zaman iskala. 5. januarja popoldne pa sta dva dečka našla njeno truplo, zamrznjeno v led, v Euclid potoku. Na truplu se ni našlo nobenih znakov nasilnosti in mrliški oglednik je odločil, da je ženska izvršila samomor. Truplo j<* bilo odpeljano v okrajno mrtvašnico, kjer sta ga identificirala njen mož Frank in svakinja Alice Novak. Spoznalo se jo je po obleki, po znamenju na hrbtu in pa potem, ker ji je manjkal prst na levi roki. Mrs. Vidmar se je pred kratkim morala podvreči dvema resnima operacijama. Po zadnji so ji zdravniki povedali, da ni upanja za njo, kaljo je očividno tiralo v smrt. Takoj potem, ko je pokojna izginila, je bil njen mož mnenja, da je morda šla k svojemu bratu Ravmondn. ki je nekoč stanoval pri njima, toda upalo se je, da se za Božič oba vrne ta domov. Brat je pred tremi leti odšel z doma, rekoč svoji sestri, da gre po cikarete, od takrat pa se ga ni Več videlo niti slišalo od njega. Pokojna je bila let stara ter zapušča poleg soproga tudi starše, tri sestre in dva brata. 5 januarja je umrl v Cleve-1 andu znani rojak Tomaž Žele, v starosti 58 let. Pokojni je bil rojen v Radohovi vasi pri St. Petru, fara Slavina na Notranjskem. Zapušča žalujočo soprogo Antonijo, roj. Trnek, doma iz Lokve pri Divači, dve hčeri ter veliko sorodnikov. Pokojnikov brat Štefan je u-mrl pred letom dni. Pokojni je bival v Ameriki i>2 let. Važno za potovanje. Kdor jš namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno i« hitro. Zato se taupno obrnite na nas za vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje 19 sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. • Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi te Washing t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT; trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zaootavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. BANKETI. Vabijo me sem in tja ter se včasi vabilu odzoveni — bolj m uljudnosti nego vsled želodčne potrebe. Saj ne rečem — jed mi gre v slast, in tudi preveč izbirčen nisem, toda vsak človek ima rad mir pri delu, jedi in pijači. Posebno pri jedi in pijači. Delo že n<- pride toliko v pošte v. Slovenski pregovor pravi, da ima še pes rad mir, kadar obira kost, in če psu ne daš miru, boš občutil posledico na svojih hlačah in na koži. Slično j<- s človekom, ki je nad psom vzvišen ter v marsikaterem slučaju sploh noče priznati, da j<- prišel na psa. Pri banketu sede gostje ob dolgi mizi, tesno drug poleg drugega, na mizi so pa pušelj-c-i in izbrana jedila. Ponavadi je več pušeljcev kot pa jedil. Ako se slučajno pritiplješ do kakšnega bolj mesnatega koščka, te pa že ta ali oni kaj vpraša, tako da res ne veš, če bi žvečil ali odgovarjal. Pri banketih je ponavadi tako, »la je tista jed, ki ti najbolj ugaja, vedno na nasprotnem koncil mize. Predno pride do tebe, se ž<* shladt, ;ili pa gre skozi toliko rok, da t«- mineta apetit 111 veselje. Vzemimo, da so porkčapsi pred teboj. To je olrajt in ja-ko priporočljivo, toda zelje je v takšnem slučaju vedno par komolcev od tebe. Zaradi lepšega vzameš samo en porkčapsek, češ, tri ali štiri bom pa pozneje sunil, ko bodo zelje pridigali v bližino. Skledo z zeljem si podajajo iz roke v roko in ko pride do tebe, že ni porkčap.Miv nikjer. Toda vse bi še bilo, če bi ne bilo treba med dvema ženskama sedeti. Pri banketih in gostijah je namreč taka navada, da vsak moški sedei med dvema ženskama, in vsaka ženska med dvema moškima. Ženske, no, pa saj veste, kakšne so. Niti med jedjo jim ne usahne talent za govorjenje. Ti pa, revež. kimaš, odkimuješ. goltaš 111 odgovarjaš, 111 jed ti gre bolj nazaj nego naprej. Običajno te posade med povsem tuje ženske. Privihane nosove imajo in mečejo kar preko solate, pečenke in klobas svoje dvoumne opazke. Navzlic temu pa mora biti človek z njimi uljuden, da ga ne smatrajo 7a\ surovino in neotesan-ca. (~e hočeš od banketa res kaj imeti, si moraš zagotoviti mir na levi in na desni strani. Le če bodo dale mir, boš lahko nemoteno in neovirano pospravil tisto, kar bodo milostno postavili pred te. Jaz slučajno poznam kavalir ski način, kako se lahko med jedjo otreseš vsiljivosti i 11 govorjenja svojih več ali manj krasnih sosed. Samo par vprašanj je treba vsaki zastaviti, pa te ne bodo več motile. Kot bi ne imel v srcu nobenega slabega namena, jo vprašaj: — Oprostite, ali ste gospa ali gospodična ? (V bo rekla, da je gospa, jo vprašaj: — Ali imate kaj otrok 1 Ako bo odvrnila: — O, seveda jih imam — ji reci nedolžno: — S kom pa? Pri priči rno umolknila in ti bo dala mir. Ako pravi, da je poročena in da nima otrok, jo vprašaj: — Kaj pa delate, da jih nimate? S tem se je boš odkrižai. Ce pa odgovori, da je še svobodna, da ni še nikdar mislila 11a možitev, jo enostavno vprašaj: — Koliko otrok pa imate, gospodična? Nos bo zavihala in ne bo nikdar več spregovorila s teboj. Tako boš imel ljub mir in se boš lahko neovirano do sitega najedel. t.rtiiii^ .JI, ..... _ #. . - f ' "G GLAS NARODA' NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 10, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Fit. (lAltEli, Detroit, Mich.: STRAH NA HRUŠEVICI Deset minut hoda od Vrl mike se vzdihuje majhen hribček, obdan od njiv in travnikov, na vrhu zasajen s sadnim drevjem in podoben hlebeu kruha. Pravijo mu Ilruševiea. Lastu-je ga že več generacij premožna rodbina, parcele njiv i i travnikov oddajajo letno različnim -trankam v najem. V poletnem času je videti o-kolu njega ljudi, ki delajo nr; polju po zimi je pa hrib pravi samotar. Obiščejo ga sam > vrane ali jastrebi. Poslopij ni na njem, razen dveh kozolcev, eden na vrlin, drugi v znožju. Izgleda kakor pred straža sosednjih hribov in planin. Na za pad n i strani v smeri proti trgn ima veliko vidno po-dolgasto zarezo. Svoje čase plaval od njega. To je bilo za nas prava komedija in smeha za popokati. No, sedaj bo pa treba možaka rešiti. Bil je nekako prestrašen in ni spregovoril nobene besede. Na copernice smo ta čas pozabili. Nekateri skočimo preko jarka in poiščemo velik kol, ki smo ga vrgli poleg strica preko blatne vode. To mu je pomagalo, da se je z našo pomočjo se izkobacal ves blaten in premočen na breg. Nekateri otroci so jo od-tam ucvrli domov, mi smo pa šli za stricem. Možak ni izgubil pogtuua. Lahko pa, da je bil tudi tako prestrašen, da ni vedel kaj dela. Prihajamo bliže. Hodili smo po prstih. Vse je utflmilo. Bili smo pred jamo, in na naše začudenje nobene copernice nobene lučke več. Stric jo stal od nas nekaj korakov vstran. Gloda gori in doli po strminah, kar mu prileti lučka ravno pred nos. Mož so je prepričal, kaj je bilo. Obrne se in pojasni, da to ni uič drugega kot navadne kresnice. Stric vzame rožni venec z vratu ter jo jjiahne proti domu. Tudi nas je nato strah popolnoma minil, in se nam ni nikamor mudilo. Lovili smo se, tepli in metali, toliko časa, da sva dva zagnnela po strmini v jamo in se opraskala po rokah in nogah. Za spomin mi je ostala brazgotina na obrazu, katero imam še danes. Vso to nesrečo sva pripisala stricu, ker nam j«' odnesel rožni venec. USODA IZGUBLJENEGA DEMANTA V Sabinskem gorovju se je pred leti, kakor se bo ta ali oni še spominjal, ponesrečilo -neko potniško letalo. Vsi potniki, med njimi francoska zakonca Lang-Villardova, so zgoreli, (ia. Lang-Villardova je imela izredno dragocen dcmantni prstan, ki ga po katastrofi niso mogli nikjer najti. Predkratkim pa se je oglasil pri nekem draguljarju v Lvo-nu neki italijanski premoga r Alasi, da bi zvedel za ceno prstana, ki ga je imel s seboj. — Prijatelji so mu" dejali, da je vreden najmanj lioOO frankov. Izkazalo se je, da gre za prstan Lang-Villardove in draguljar je takoj opozoril policijo na moža. Ta je Alasija zaslišala in zvedela, da je prstan last nekega drugega delavca po imenu Lordi, ki ga j«' dobil spet od svojega rodu i ka v kraju Nerola v Sabin ski h gorah. Ta ga je našel na kraju, kjer se je zgodila tista letalska ne-sreča, a mu ni pripisoval nobene posebno vrednosti. Prstan je že v rokah dedičev obeh ponesrečenih zakoncev, ki so pa Lerdiju poslali bogato liajde-nino. Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik • Združenih državah. SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 WMt 18th Street New York, N. Y. Zločini sremskih ciganov. Tz S romske Mitrovice poročajo: Oblastem se je te dni posrečilo poloviti nevarno cigansko tolpo, ki je celo leto,gospodarila in strahovala po sremskih vaseh. Glavar te »tolpe je Marko Nikolič (v spodnjih krajih so skoraj vsi cigani Nikoliči). Kazen njega so bile v tolpi sanic ženske, in sicer štiri. Tolpa je delala na zelo prefrigan način. Poizvedovali so za bogate hiše, kjer je domače zadela kakšna nesreča. V tako hišo so navadno prišli v mraku. Ženske so se našemile v tenčice in piskale na piščalke, tako da so praznoverne ljudi prepričale, /la so vile. Marko Nikolič pa jim je poglavar. Praziioverni kmetje so res obstali okaine-neli od groze, vile pa so šle med tem na delo in praznih' o-niare. Poglavar je medtem stal in pazil, da je Šlo vse v redu. Predno so odšle, so ciganke za-pretile domačim, da ne smejo ziniti niti besedico o tem, kar se j«1 zgodilo, sicer bodo priletele ponoči v hišo in vse otroke razrezale an drobne koščke. Ljudje so se ciganov silno bali, vendar se ni nihče upal, prijaviti jih oblastem. Vendar se je naposled ojunačil neki kineit iz llače, ki pa jih je prijavil šele, ko ga je tolpa ne-sianmo ogoljufala. Tolpa se je dogovorila z njim, da mil bo napravila 3 milijone dolarjev iz petih tisočakov, ki jim jih mora dati. Denar je tolpa zahtevala od njega brzojavno. Ko pa le ni hotelo biti denarja, je kmet nekega dne prejel brzojavko: 44Vaša roba je prišla. Pridite v Sid". "Roba" je bila dogovorjena oznaka za 3 milijone dolarjev. Neuki kmet; je res šel v Sid in izročil cigankam 5000 Din, ker je bil trdno prepričali, da bo dobil 3 milij. dolarjev. Toda ciganke so takoj, ko so prejele denar, izginile. Kmeta pa je to le spametovalo in j<- prijavil tolpo »»rožnikom. ki so jo polovili. Pri preiskavi so našli orožniki v ciganskem taboru vse polno blaga, ki so ga cigani nakradli in prigol jufali. Pri njih so našli tudi več otrok, za katere tolpa lie more dokazati, da so njeni, in j«' zaradi tega upravičen suni, da so otroci ukradeni, posebno še, ker je v Sre-niu v zadnjih letih izginilo več otrok brez sledu. Vsi ti otroci pa so pohabljeni in pohabili so jih cigani samo. da bi' lažje z njihovo pomočjo beračili. Proti tej ciganki tolpi prihajajo vsak dan nove ovadbe. Samomor upravnika pošte. V Kozarcu pri Pri jodom se jo ustrelil upravnik pošto Boris Kernjejev. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Slo je za poneverbo okrog 20,000 Din. Iz Splita je prišel kontrolor kontrolirat blagajno in ko je pregledoval knjige je odšel upravnik v sosednjo sobo, kjer se je ustrelil. Na sa-mjonuor so jo pripravljal že dalj časa. Bil jo prepričan, da bodo poverbe prišle prej ali slej na dan. Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. ODBOR Prfdsodnik: FRAXK KOŠ A K CO-25 Catalpa Ave, F.'klyti. X. Y. podpredsednik: FRANK CEP.AR 1S2A Woodbine St., B'klyn, X Y. Blagajnik: LOVRENC GIOVANF.LLI, Si:; Wi k id ward Ave. li'klyn, X. V Tajnik: JOIJX YtTIlKAS Jr.. 405 Himrod St., B'klyn, N Y. Zapisnikar: FRANK PAUAR, 96 Evergreen Ave., B'klyn, X. Y. Nadzorniki: 1. FRANK IMK«' li FRANK KoSMIKK 69-27 — 44 Ave., Winfield, L. I. G»2 f»nd'rdonk Ave., P.'klvn. III. Ji'HX 11 AKTA .N 12S7 lirične A v.-., B'klyn, N. Y. »RI ŠTVO OBSTOJI ŠE-LE lfi LET IX IMA V BLAUAJXI OK KOI. DESET TlSOf DOLARJEV Društvene sejo se vršo vsako tlmjro sol Kito v mesec« v društvenih prostorih v American-Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn. N. Y. — Kojalu in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolezni al! nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se sprejme člana, če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgoraj omenjenih odbornikov. —■—.............."~"""--""~-^iiiriiiiiiniTri-irii-iiiiiiiiiiiiiiiriiriiritrmiiT»iirninitinrt-iiirtM'MTi"iT!iriiTrri""...........t..........„ odliko in so mi profesorji napovedali veliko bo«ločno-t. A zaman sem čakal na paciente. Tu in tam je prišel k«io in mi zdravljenje plačal v naliirali jali. Kuharji so mi plačevali s hrano, brivci z britjem, čevljarji s popravili čevljev, krojači s popravilom oblek in likanjem. Moral sem ordinacijo zapreti. HK»(> sem kidal sneg, udeleževal selil se vsakovrstnih zasilnih del, stanoval sem v ljudskih prenočiščih, v bol nišnieah sem »lajal svojo kri na razpolago za transfuzije in si zaslužil s tem 40 do o<) peu-goev na niesee. A tudi to j«- minilo. Lačen in raztrgan sem ><• odločil, da oil-potujem na deželo. V neki N asi ob Tisi sem se ustavil, zamolčal, da sem zdravnik in prodajal ljudem zdravilne zeli in čudežna mazila. Vedno več ljudi me je obiskovalo, sveto- val sem jim in jih zdravil, i-mel sem v tem pogledu uspehe. iJenarja pa nisem videl. Pacienti so n1i plač«*vali z živili. Oblasti m • •i in po kratkem času sem se lahko v majhnem podeželskem mestu uredil kot 'zdravnik' Ta izpoved j«- učinkovala. Toženec, železniški uradnik, ki je bil zdravnika ohrekoval v ostalem zato, ker je imel t.i večjo srečo pri nekem dekletu, je prosil zdravnika za odpuščanje.. . MONGOLSKI LAMI ZDRAVNIKI ZDRAVNIKOVA IZPOVED r" i v ..s v ■ V Budimpešti se je vršila te dni sodna razprava, ki je zbudila v javnosti veliko pozornost. Neki železniški uradnik je označil zdravnika dr. Lud-wiga Perga za mazača in pustolovca ter je liotol te svoje očitke tudi dokazati. Med razpravo je zdravnik pojasnil stvar tako-le: "Leta 1920. sem z največjimi nadami in samozaupanjem začel s svojo ordinacijo, potem ko sem svoje študije končal z t NAZNANILO in ZAHVALA X;i li iii\lT:1 in iintrtcir;« IJ:lZll:lllj:itll<> vsrni snl'iMllllkolll. ju i- j;it<-lj<»ni in ziiaii*r in -fstr<> Josephine Miklauc (roj. P u r n a t) 1'mrla ji' osrui in«'sc<*iii holfznl v starosti 4-! l»>t. Kojenn je I »Liri '12. si-j>tiiuln:i ls!»I v Immiii pri (Jonijeui ^nnlu, S p. Staji'rskn. Aim-riko jr prišla leta l'-HJ. v Utile Falls. N. V. P«»r«>r-ila se je leta ll»l;l Ln tnkaj bivala «lt» sv..je smrti. 1'nirln j«- 'J4. deeeinbia IJK',1. ltl!a je elanie je vršil 'J<;. <|e«-eiiilna katoliškem <>l>reitn v SI. Mary's <*erkvi. I »nlž.iK.st nas veže. :la se tem ]»rh>iu liajsreiiejše zahvalimo vsem. ki so nam pomagali easii težkih dni. vsem onim. ki so j«» obiskovali za <~asa njene bolezni, in vsem tistim, ki so jii obiskali ob mrtvaškem odru. kakor tudi vs<-m. ki ste jo spremili k zadnjemu poeitkil. Kako je bila priljubljena v naselbini je pa |>okazaIa obilna udeležba |»ii jn »jerebu. l'os<»hno hvala vsem. ki so »larovaM tpiuv. «lali za maše. in listini, ki no nam dali avtomobile ob času pogreba. Vene«' so iN»slati: 1 »r. sv. Jožefa št. JSKJ.. dr. sv. Paula št. 11S. KSK.I.. dr. Marija 1'oma^aj št. TJ t KSK.I.. dr. Zdinženi Sloven-ei št. 2S2. SXP.1. Mr in Mrs John Purnat. Mr in Mrs .len- Sešti:% Mrs Mary Žehel. Mr in Mrs M. Selan. Fly Creek. N. Y.. Mr in Mrs Mr in Mrs .?. Žehel. I»etroil, Mr in Mrs Fr. Poznieh. I let mil. Mr in Mr< J. ltupnik, Sheboygan. Mr in Mrs Fr. Retnshak Slieboysraii. Mr i.i Mrs Louis Itorseenik. Sheboygan. Mr in Mrs Fr. aj. k;iteri ste nam pomagali, na «»n ali drugi naein. Ti pa. ljuba žena. oziroma mati, zapustila si nas v najlepši živ-ljenski dolti. v easu. ko smo najmanj slutili, kaj nas eaka. Delala si načrte za ln*loenost. ali nemila smrt Ti je prekrižala vse račune. Težko, jako težko te bodemo poirrešiUi. ali zavest, da se snidemo ]>o smrti, nam «laje m>anje. <» lamo. Lama prime najprej bolnika za obe roki, potiplje žilo in pomladi s prsti vse žile, kakor bi imel o-praviti s strunami violine. To j«; v navadi samo v Mongoliji. Kitajski zdravniki otipi jejo žilo za žilo. Po skrbnem pregledu se lama izjavi o bolezni in o njenem izvoru. Po mongolskih nazoVili je vzrok vsake bolezni eutgur ali bes, ki min"; bolnega človeka. Njega je torej treba pregnati z zdravili. Lama^ji* navadno tudi lekarnar. Zdravila pripravlja iz-izkljiu'-no iz stolčenili zelišč, ki jib daj«* bolniku navadno v obliki pilul. Minerali je se sploh ne rabijo za zdravila. Pa tudi če j«* zaloga zdravil izčrpana, nova zdravila pa še niso pripravljena, >i zna zdravnik pomagati. S tibetskimi črkami napise na košček papirja ime dotičnega zdravila, zvije listek, ga poslini in stlači ter .irt)\«i usodo ]ire-pustiti volji (»rmudze. Povsem «irugače s«* pa loti zdravnik d«'la, če je bolnik bolan iu če ima mnogo ovac. V takem človeku se ue«lvomno vedno naseli glavni bes, < katerim se rm da ravnati tako,kakor z navadnim V prvi vrsti je treba dognati, kateremu izmed višjih razredov pripada čut gar. Da more oditi, kakor s«> spodobi njegovemu položaju t mi je treba pripraviti lepo obleko, čedne čevlje, zlasti pa mladega, iskrega konja. < 'e manjka to, ga ni mogoče izgnati niti z zdravili, niti z molitvami. ('esto en sani konj ne zaoloživši mlademu paru roke na ramo, pravi: — Poglej, sestra, tako oil srca, kot jaz, ti nikdo ne privošči mlade sreče. Bodita dobra med seboj! Dobro držita skupaj! Drugače življenje nima nikake vrednosti! — Matej hoče v hišo, na pragu pa se obrne. — Ali mi hočeš napraviti uslugo, Vrona? — Da, Matej! Vse, kar hočeš! — Po kosilu skoči doli k njej! Da bo saj imela človeka pri sobi. — Da, Matej! — In nato vpraša: — Ali nočeš z menoj? Matej stisne ustnice, da se pobelijo in odkima. Mati Katrica zakliče iz veže: — Pridite, otroci, je že na mizi! . . Bila je tiha večerja. Ko so jedli, so starima vsled utrujenosti lezle oči skupaj in mati Katrica je v tihi skrbi natikala en cmok za drugim iz sklede in ga polagala na Žoržev krožnik. Matej ni izpregovoril niti besede. Tn zaljubljeni par si je imel z očmi mnogo povedati. Ko je bila večerja končana in so odmolili, vpraša Vrona: — Oče, ali smem malo pogledati h Karolini? — Seveda, Vrona! In pozdravi jo, to dobro ženo! Takoj jutri grem sam k aijej, danes ne morem. Noge so mi, kot bi bile odbite. In pripelji otroka s seboj. Sedaj bodo pri nas zopet na varnem. Hvala Bogu! Tn zbudi me, kadar pripelješ otroke domov. Danes bom takoj zaspal! Težkih korakov gre proti svoji sobi. V svoji utrujenosti je celo pozabil Žoržu voščiti lahko noč. 16. Ljubljana, 19. decembra, cesto zgodilo, da so se družili I Q^J^NIKOVE Pratike Znana afera okrog zoboteh-niškega ateljeja Joška Bevca na (iosposvetski cesti, zavzema čedalje večji obseg. Je to ena največjih senzacij te vrste, kar jih je Ljubljana sploh doživela in ki je mogoča samo v žalostnih povojnih razmerah, ki ustvarja tipe, ki so daleč proč od vsakega etičnega čustvovanja. Afera ni samo naša domača, marveč je doživela močan odmev tudi v notranjosti države in celo v inozemstvu. Umazano zadevo ima sedaj v rokah sodišče in vsa javnost na peto pričakuje razvoja nadaljnje preiskave in končnega rezultata. Delikti v aferi so prav mnogovrstni in bo moral obtoženec odgovarjati na razna vprašanja. Koliko nemirov in žalosti ter jeze v različnih meščanskih in drugih družinah je pripravil perverznež, ]»redno je prišla stvar na dan. je še zadeva zase. Kako je prišla stvar na dan, ni povsem točno ugotovljeno. Na Joška Bevca so pazili policijski organi že nekaj let, kajti že preje je dajal s svojimi nastopi priliko za natančnejše opazovanje. V glavnem zaradi žensk, s katerimi je imel ved no posla. Sukal se je vedno v najrazličnejših družbah, kjer je igral radodarnega kavalir-ja. Družbe seveda Bevca niso vselej poznale in niso vedele za njegova nagnonja. Tako se je ž njim tudi najbolj dostopni I ljudje. Svoj atelje in pa stano- i vanjsko prostore je imel o-1 premljene izredno komfortno, I uprav luksuzno. Nekoč pred' meseci se je znašel Bevc v ne- j ki družbi, v kateri je bil celo neki redovnik. Družba se je odpravila nekam na sprehod in medtem časom je nekdo o-menil, da bi rad poslušal radio. Takoj se je oglasil Bevc,} ki je povabil vso družbo na ! tlom, kjer jih je pogostil. Med | poslušanjem radia pa se je na- ' enkrat zahlisnilo. Družba na to ni polagala posebne važnosti, ker je Bevc takoj našel neko pretvezo. Večer je potekal sicer v vsej dostojnosti, že nekaj dni nato pa se je Bevc v neki družbi, v kavarni ali gostilni bahal. kažoč sliko, na kateri je bil tudi redovnik, češ, glejte, kdo se vse shaja pri meni. Za sliko in Bevčevo govoričenje so izvedeli predstojniki omenjenega, nedolžnega redovnika, ki so ga pozvali na odgovor. Seveda pater za sliko ni vedel in tudi ne, da je bil v nekam sumljivi dfužbi. O tej za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda7' 216 West 18th Street New York, N. Y. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST lith STREET NEW YORK, N. T. PlAlT* YfAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ■mm—w—i-immmiHnnJ ko j po zobni ordinaciji. Prisotni so se pričeli zgražati in so silili v gospodično, naj zadevo prijavi policiji. "Bi že", se je branila, "lej kaj bo na to dejala prijatelji-I i » » i Slednjič so drugi le prepričali gospodično, da se je udala j 11. Januarja: j Bremen v lirenipn . 12. januarja: Ch.tniplain v Havre V u lea rila v Trat 16. januarja: WaKhiiiKton v Havre 18. januarja: Olympic v Cherbourg 19. Januarja: lie Kranre v Havre Con te
  • govarjala druga družba, v kateri je bila tudi neka mlada gos]>odična. 4'To še vse nič ni!" je menila ta. "Moji prijateljici pa se je pripetilo vse nekaj drugega". Potem je gospodična povedala, da je Bevc njeno prijateljico opil in omamil in jo zlorabil in to ta- Planina in vrhovi pečin so lesketali v zlatem večernem solncu, ko Vrona in Žorž korakata ob bregu novega potoka po pobočju. Matej stoji pri na]x>l podrtem skednju in gleda za o-bema Dokler ga je mogla Vrona videti, mu je vedno z roko migala Ko so ju bregovi zagrnili, vpraša Žorž:. — Kaj pa je Mateju? — Sedaj moreš vedeti! — In zašepeče mu: — Karolino ima rad. Jecljajoči glas Žorževega odgovora mu je utihnil v šumenju potoka. Toda za njegovim strahom se takoj pokaže njegova veselost. Da se je Vrona čutila ž njim. kot eno bitje za celo življenje, mu tega ni razolelo stiskanje roke, niti plam-teči pogled, kot ta tiha beseda, s katero mu je razkrila tajnost svojega brata. Žorž jo molče objame. In Vrona ga pogleda. — Toliko sem ti! — Na mene se moreš zanesti! Dalje ne govorita. Tesno stisnjena gresta v dolino v svetlem pomladanskem večeru. Xa nebu se zasveti prva zvezda, ko je v vasi zazvonilo angelsko češčenje. Zvonenje pa že utihne, ko se oglasi zopet zvon. Vrona in Žorž ne slišita. Tako zatopljena sta bila v svojo živo srečo. Bila je že temna noč, ko prideta v vas. Šla sta mimo Žor-žesve kovačnice. Kakor je Vrono vleklo h Karolini, tako si je želela vdiha zraka hiše, v kateri bo živela kot mlada žena. VI sobi je bila pogrnjena miza in poleg nje je v naslonjaču pe- j kova mama, ki je po vrnitvi pomočnikov nestrpno čakala na I "svojega" Žorža. In tedaj je bil prizor, pri katerem je "suha" mama pretočila marsikatero debelo solzo. In "ljuba po-/ doba" mladega para — tako je zatrjevala — j;„ je dela dva-j I krat prijetno po žalosti, katero je morala videti: pred eno uro " ko je v naslonjaču sedela pred hišo, so nesli mrnio po cesti Purčelerja kot tihega moža in poleg nosi In ice je šla uboga njegova žena. — Jezus! — zastoka Vrona, ko se je nenadoma zbudila iz tihega veselja svoje sreče. In tedaj ji ni bilo več mogoče vzdržati. — Prosim te, Žorž, pojdi po otroka k botri, grem hitro k Karolini. S temi besedami steče in ne sliši več, kar je Žorž zakli-cal za njo. Pol ure pozneje stoji mladi kovač z obema otrokoma pred Purčelerjevo hišo in čaka. Svetilka, ki je visela na deblu javorja, je medlo razsvetljevala temno pot. Vrt pred Purčelerjevo hišo je bil poln ljudi. Polglasno govore med seboj, ali pa se drenjajo okoli oken, katera je praznično razsvetljevala svetloba voščenih sveč. Naglih korakov gre župnik v beli srajci mimo Žorža in otrok, za njim pa gre cerkovnik s posodo blagoslovljene vode. — Ti, — vpraša Jerica Žorža, — ali imajo ženitovanje? — Da, dekle! — pravi Žorž, ginjen vsled otrokove besede. — Seveda nekdo obhaja ženitovanje! Ženitovanje za vso večnost! In nevesta se imenuje "nikdar več dihati" in ženi-' mu je ime "nikdar vec ne vstaneš". — "Nikdar več ne vstaneš"? — pravi otrok in se smeje. — To je smešno ime. Radovedno gledata otroka v razsvetljena okna in hočeta vedeti, kdaj pride godba. (Dalje prihodnjič.\ Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pH Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN y premeni meri globus 6 lnčer. — visok je 10 lnteir. MODERN VZOREC »MEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — $i. "GLAS NARODA 75 dati; zahtevala je, naj se vsi, ki so jo spremili« odstranijo iz, sobe. K je ostala sama z urad-« nikom, je povedala vse in pri-j stavila, da je ona sama tista, i ki je vse, kar je povedala, do- j živela v Bevčevem ateljeju, od-j nosno v stanovanju. Povedala je, da jo je povabil v sobo, kjer ji je na vi K gramofon, nato pa nekaj operiral pri lučeh. Ponudil ji je nekaj kozarčkov likerja, ki jo je popolnoma o-mamil. nato pa je sledilo vse <1 rn go. Tudi vsa druga zaslišana dekleta so pozneje izpovedala približno enako. Premotil jih je ■z raznimi svetlobnimi efekti, z i omamljajočim likerjem, god-j bo in drugimi sredstvi. Vse so J se znašle pred njim brez vto-j Sanj«' izvirajo. kakor učo šrafiranje in se je uživala nm- i znanstveniki, iz tistih pradav-gnezija. Po odhodu svoje žr- nili časov, ko so spali naši tve ji1 Bevc že hitel izdelova-1 predniki Še v vejah dreves in j ti sliko. Vsa zaslišana dekleta,; jjj, v spanju zasledoval iz eno samo izjemo, so izpove-1 strali pred sovražniki. Del za- NAJHITREJŠA DIREKTNA SLU2BA V JUGOSLAVIJO na največjih in najbolj modernih ladjah, ki plujejo redno v vašo domovino ORPLVTJA IZ XEW TORKA DO JITOOSLAVIJE VULCANIA 12. jan., SATURNIA 21. feb.,R0MA 9. mar., 20. apr. Izkoristite t<> večjo naglico ter- udobnost in cenenost s tem. da potujet" NARAVNOST brez presedanja n;i železnici. MII.O PODNEBJE SOLNCXK ■irŽ.VK PROGE l>o prispevalo k udobnosti in veselju modernih prostorov, prijazno postrežbe in izborne kuhinje. rUEKO GENOVE — 1.-1 ril 1>0 .TroosLAVUE R E X (najhitrejša ladja sveta) .... 2. februarja; 27. februarja; 30. marc.i CONTE Dl SAVOIA ............... 19. januarja; 13. februarja; 16. marca Vprašujte' kateregakoli jiooblaiif-erit-KJi. it^eiiUi ali: 1 STATE ST., X. Y. O. TENKA PLAST ZAVESTI MED BEDENJEM IN SPANJEM j dala, da jih je poskušal Bevc |Zamamiti. Med njimi so le red-j ka, ki jih Bevc ni imel. Med 1 njimi je bila tudi neka nata- vesti je moral 1 > i t i vodno buden, kajti le tisti, ki je v spanju čutil, kako se bliža 11. pr. . . . kakšna zver, si je utegnil o- karica, ki je navajena precej > hraniti življtMi,V. Tako si raz-j močnih pijač. Pa je tudi ta j la o? da imajo & danes ! podlegla, cim je izpila le par . kak-011 duIl- okus aU ^ i kozarčkov likerja, ki gaje po-;<|obna j telesa v sanjah svoj nudil Bevc. Slikane so bile vse,) j^g ne da bi za to vedele, razen ne- j katerih znanih lahkoživk, ki so j Seveda se pojavljajo ti zu-se prostovoljno, brez pritiska nanj i dražljaji v sanjah v za-I udeleževale orgij v ateljeju, krinkani obliki. Zvonjeuje se l Bevc je, kakor smo že prvič nam pojavi 11. pr. kot signal omenili, zbiral robce in razne parnika, ki zove k odhodu, to-(lruge intimnosti, zapisa val j k prebuditvi; vojaško fanfaro mimo naših oken občutimo kot alarm gasilcev; prebujajoči se cestni t ruše se nam prikaže v obliki stroja, ki nas moti v naših sanjskih pogovorih in prigodah. Vsi čuti so med spanjem odprti na zunaj, samo oči so zaprte. A tudi te sprejemajo dražljaje. To opazimo po nemiru, ki se loti spečih ljudi, če GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane f7. V Italijo lista ne pošiljamo. datume, in vse spravljal. Imel pa je tudi sicer vpliv na ženske. Zlorabljal jih je tako ali tako in izsiljeval pozneje tudi denar od njih. Neka njegova mlada žrtev mu je znosila sčasoma okrog 20,000 Din, pozneje pa je izgubila službo in ostala takorekoč na cesti. Samo nekoč se lhu je pripetilo nekaj neprijetnega. Nekaj dni poprej je povabil k se-j bi neko lalikoživko, poročeno i ženšelno, ki jo je tudi slikal. lice pred njim pa 11111 do neko stopnje vplivajo 11a smer volje, kakor je preizkusil že Justinus Kerncr. Med sanjami in bdenjem je očitno neka tenka plast zavesti, v kateri se elementi zunanjega in notranjega sveta dotikajo 111 spreminjajo. Možno je celo s previdnimi vplivi prekiniti sanje, posebno strašne sanje, ne da bi se speči človek prebudil. Telesni zdravnik sultana Solimana Velikega je baje znal s posebnimi jedrni in pijačami vplivati na vladarjeve sanje po njegovi želji. Ferdinand von Saar je nekoč zapisal : ''Kadar si ne vem nobenega sveta, premislim zvečer, preden za spim, prav podrobno vse, kar mi dela skrbi, in vca- se jim približuje luč, in nena- sili je tako, kakor da bi se vso to med spanjem predelovalo v nekakšnem stroju, zjutraj pa mi rešilna misel kakor gotov proizvod pade sama v glavo." Vplivanje na sanje sicer ni tako preprosta reč, kakor v dna svetloba jih celo prej pre-Ta je prišla k njemu sicer pro-' budi nego glasen ropot. Skoraj stovoljno, a je pozneje zvede- j grozotna je ta občutljivost sala za sliko, ki jo je kazal okrog. o5ih oH pri meSečnikili. Srečala ga je pred pošto, ga1 ustavila in ga vpričo neke nje- Kakor jih bleda mesečina po- gove druge ljubice oklofutala.1 ganja 11a potovanja in pleza- : primeru s Solimanovim zdrav- 1__j"ja, tako sprejemajo čuti tudi nikom, a jasno je, da ima po- ! drug eobče vtise, zvoke, dišave huda tudi za sanjsko življenje iaročite sena" GLA8 NARODA", itd., ne da bi se sanje prekini- veliko vlogo, kakor za umetni-na j ve rji sl-ovenski di^vnik v ^ le. Glasen klic mesečnika zbu- ško ustvarjanje, s katerim i-Združenih driavak. . di, tiha godba ali pa dišeče cvet majo sanje toliko sorodnosti. ali ste že naroČili slovensko-amerkanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naroČite ga še danes