St. 21
Maribor, dne 26. maja 1910.
—
Tečaj XLIY.
9"S0



List ljudstvu
m zabavo.
«skovnega	.	.	t „ --------.-- — x. ------
cesta s te v. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Za iaserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren	popust. Inserati se sprejemate do srede zjutraj
zaprte reklamacije so poštnine proste.	* i J"
Ne»
Kandidat S. K. Z.
Slovenska kmečka zveza stoji zopet pred volilnim bojem. Izpraznjen je državnozborski mandat po rajnem g. Ježovniku za okraje Marenberg, Slovenjgra-dec, Šoštanj in Gornji grad. Vodstvo Kmečke zveze je prepustilo odločitev kandidata zaupnikom v volilnem okraju. Za tri sodne okraje, za Marenberg, Slo-venjgradec, Šoštanj so se vršili zaupni shodi preteklo nedeljo, dne 22. maja, za gornjegrajski okraj se bo na željo ondotnih zaupnikov obdržal zaupni shod ta dan.
Razpoloženje v volilnem okraju je za Kmečko zvezo zelo ugodno. Vse, kar je ugledno in pošteno, kar res želi dobrega zastopnika kmetu in delavcu, je tokrat na strani Kmečke Zveze. Po zadnji deželno-zborski volitvi, ki je prinesla kmečki zastavi tako krasne uspehe, nihče ne dvomi več nad sijajno zmago naše stranke tudi ob teh volitvah.
Z navdušenjem se začne na naši strani volilna borba, in to je najboljše poroštvo za zmago! V naslednjem poročamo o zaupnih shodih.
Slovenjgradec.
Zaupni shod, 1 sklican od odbora K. Z. za celi slovenjgraški okraj, se je vršil popoldne po večerni-cah v dvorani Narodnega, doma. -Vkljub jako nestalnemu vremenu je bil dobro obiskan. Na zaupnem shodu je vladalo popolno soglasje, ki ga ni motila niti najmanjša nezadovoljnost in obenem pra,v veselo in zmagovalno razpoloženje. Predsedoval je odbornik K. Z. Ivan Schondorler.
Govoril je mestni župnik Alojzij Cižek o lastnostih. ki jih mora imeti kandidat slovenskega kmečkega ljudstva.
Kot zastopnik osrednjega odbora K. Z. je govoril profesor dr. Hohnjec. Omenil je politični položaj, v katerem je sedaj slovensko ljudstvo in njegovi zastopniki v državnem in Štajerskem deželnem zboru. Iz tega je «izvajal tiste sposobnosti, ki jih mora imeti zastopnik slovenskega ljudstva v tako resnem in težavnem času. Določitev za to sposobne osebe prepušča popolnoma zboru zaupnikov.
Soglasno se je nato sklenilo, da je kandidat kmečkega ljudstva in njega pravih prijateljev prof. dr. V e r s t o v š e k v Mariboru.
Ko je končno predsednik Schondorfer vprašal navzoče, ali je kdo proti tej 'kandidaturi, se ni nihče oglasil.
~ PODLISTEK. Izgubljena ženica.
(Kratkočasil!ca. Iz hivatskega —g—).
Jaki Grgoriču, mojstru;v Petrovcu, je pobegnila ženica. — Pred pol leta se je Jaka oženil s Katico iz Pavlovca, bližnjega trga. Prvi dan po svoji poroki je Jaka svoji ženici tako postregel, da je Katica mislila, da v zakonu sije samo solnce, in da je nebo vedno vedro, in da mora tako ostati na vse veke a-men. Ali ko so se za nekaj mesecev pojavili prvi oblački na zakonskem nebu, je postala Katica mrka in zlovoljna. Jaka je to potrpežljivo prenašal do nekega časa. Nekega dne pa je bilo, kakor bi kdo napisal burjo v koledar njenega življenja. Katica se ni uda-la, in je vpila -vedno huje, tako, da je prišlo do treska. Jaka ji je dobro izprašal vest, ji dal pokoro, ali odveze ji ni dal. Katica je ihtela in jokala, a potem je odšla v svojo sobo, pobrala svoje reči, jo zavezala v svoj veliki robec, ter odšla k svojim starišem v Pav-lovec. Jaki pa Še „z Bogom" ni rekla.
Štirinajst dni je bila že v Pavlovcu, in vsak dan ji je bilo okrog srca težje. Neprestano je gledala tja k belim petrovškim hišam, in dala bi ne vem kaj, da bi smela zopet bivati tam pri Jaki v ljubezni in slogi. Tudi Jaki je bilo težko, da nima Katice. Klavern je hodil okrog in si očital, da je Katico užalil po nepotrebnem. Ali Jaka je imel svojo glavo, in Katica svo-. jo, in nobeden ni hotel, da prvi poda roko k spravi. Tako sta čakala drug na drugega. Katica je sedela v Pavlovcu, in gledala k Petrovcu, Jaka pa; je bil v Petrovcu, in se oziral za svojo ženico proti Pavlov-
Velenje.
Lepo število veljavnih in uplivnih mož i iz Štanjskega okraja se je na klic S. K. Z. zbralo zadnjo nedeljo dne 22. maja v velenjskem idruštvenem domu, da se posvetuje in sklepa o kandidatnem vprašanju. Shodu je bil predsednik velenjski župan gospod Skaza, podpredsednik feentiljski župan g. Koren.
Soglasno in z navdušenjem so se zaupniki izrekli za kandidaturo svojega rojaka, ' dež. poslanca dr. Verstovšeka.
Gospod župan Skaza je v vznesenih in plamte-čili besedah navduševal navzoče za agitacijo v volilni dobi,' da bo postavljeni kandidat tem ' sijajnejše zmagal. Ene misli in enega duha smo se potem zopet razšli.
Vuzenica.
Tukaj se je vršil v nedeljo dne 22. maja popoldan zaupni shocl .volilcev: marenberškega okraja. Predsedoval je deželni in državni poslanej gospod, Pišek. Udeležili so se .shoda uplivni in veljavni za* upniki sosednih far. Po govoru poslanca gospoda p. PiŠeka so se soglasno izrekli za kandidaturo deželnega poslanca gosp. dr. Verstovšekaza državni zbor. Iz raznih krajev so izrazili željo, da se tudi med njimi vrše politični in gospodarski sliodi. Poslanec Pišek jim je obljubil, da bode K. Z. shode ob priložnosti priredila. Vse kaže navdušenje za, našo stranko in zmaga dr. V e r s t o v š e k a je nedvomna.
Osrednja zadruga za pospeševanje živinoreje in vnovčenje živine v Mariboru.
Dne 30. decembra lanskega leta je dobila naša vlada pooblastilen zakon, ( kateri ji daje pravico, skleniti z balkanskimi državami trgovske pogodbe. V teh trgovskih pogodbah bodo dobile balka,nske države pravico uvažati k nam živino. Ker bo uvoz tuje živine znatno vplival na ceno naše živine in s tem o-Škodoval naše živinorejce, zato so zastopniki kmečkega ljudstva zahtevali odškodnino.
Odločnemu nastopu na£ih poslancev se imamo zahvaliti da se je ob jednem z pooblastilnim zakonom sklenila postava za pospeševanje živinoreje in vnov= čenje živine, katera določa za dobo 9 let vsako leto po
Naenkrat pa se spomni besed iz sv. pisma:
„Človeku ni dobro samemu biti."
In to ga tako sune v srce, da se odloči, storiti korak k spravi; a samo polovični korak.
Napoti se v župnišče. Župnik, ki je Jakota imel rad, ga je sprejel smehljaje.
—	Kaj dobrega, Grgorič ? — vpraša že od daleč.
—	Nekaj bi Vas prosil — odvrne Jaka; nekaj sem zgubil, in lepo prosim, če bi mi gospod župnik hoteli pomagati, da najdem.
—	E, potem se pa niste namerili na pravega, Grgorič. Jaz sem kratkoviden.
—	O, stvar je tako velika, da jo brez očal lahko opazite.
—	Ali jaz imam slabo srečo, če kaj iščem — reče župnik, i— Najbolje bi bilo, da daste svojo stvar javno oznaniti.
—	No, da, da — se nasmeje Jaka — ali meni se zdi, da bi gospodu župniku ne bilo prav, če se o-znani.
—	Zakaj pa ne? Vi tako daste nagrado onemu, ki najde Vašo stvar?
—	Seveda, koliko hočete?
—	Jaz nečem ničesar ... Jaz mislim samo, tla daste onemu, ki stvar najde.
—	Ali, če bi bili Vi tako srečni, da bi našli, pa dam cerkvi nov mašni plašč . . .
—	Težko, da bi jaz to zaslužil. . . Ali povejte mi, kaj ste izgubili?
—	Gospod župnik, ne upam si povedati.
—	Pa zakaj ne? Ali je kaj hudega?
—	Pogodili ste gospod župnik, da, da, nekaj hudega . . .
—	Potem le pustite. Bilo bi greh, iskati hudo . . .
—	Pa ni hudo . ..
6 mil. kron in vsebuje natančne določbe za uporaba tega zneska.
Ker je živinoreja glavni vir kmetovih dohodkov in ker je ravno pri prodaji živine izročen kmet ne-* številnim prekupcem, mešetarjem in nereelnim trgov-* cem, zato je zanimanje za skupno prodajo živine zelo veliko in tekmujejo vse dežele v tem, C da odpravijo nedostatke živinske kupčije, da odstranijo vše nepotrebne prekupce in omogočijo ugodnejšo ceno živine^ Ce primerjamo ceno mesa v mestih s ceno živine na deželi, vidimo, kako velikanska razlika je med obema cenama in koliko zaslužijo razni ljudje, ki so me8 kmetom in malim mesarjem v mestu, ki kolje živino in prodaja meso.
Skupno prodajo živine, potom katere edino je rcogoče kmetu dobiti pravične cene za živino, pa pospešuje novi zakon, kateri določa lepe podpore za zadružne naprave. Ta dejstva, kakor zlasti dejstvo, da bode cena živine zopet padla, so privedla do u-> stanovitve Osrednje zadruge za pospeševanje, živino^ reje in vnovčenje živine v Mariboru. Zadruga začne delovati dne 1. junija, ima poslovodja, kateri je prak-ticiral pri zadružni vnovčevalnici na, Dunaju, in se usposobil za svoj posel. Da se zbudi zanimanje za to zadrugo in ljudstvo pouči o njenem delovanju, se bodo po celem Spodnjem Štajerskem prirejala, zborovanja in ustanavljale podružnice te zadruge ter nastavljali krajevni zaupniki. Kjer se bodo te podružnice dobro razvile, se bodo tekom ča,sa spremenile v samostojne zadruge.
O binkoštnih praznikih so se vršila tri zboro-* vanja, na katerih so zborovalci pokazali veliko zanw manje za to zadrugo in priznali veliko važnost te zadruge.
Studeuice.
Prvo zborovanje se je vršilo na binkoštno nedeljo zjutraj v Studenicah. V šolski sobi se je zbralo lepo število gospodarjev, gospodinj in tudi mla-deničev.
Navzoče je pozdravil načelnik zadruge gospod državni poslanec Pišek, ' ki je v kratkem govoru o-menil pomen in važnost te zadruge.
Nato je v nad eno uro trajajočem govoru po-jasnil nadrevizor Vlad. Pušenjak vzroke, kateri vplivajo na ceno živine, osvetlil izkoriščanje kmetov vsled sedaj obstoječe prodaje živine, naštel prednosti skupne prodaje živine, pobijal ugovore nasprotnikov, kazal na vspehe zadružne prodaje živine ! v drugih
Župnik se zamisli, in zopet vprašam
—	Ali je stvar mnogo vredna?
—	Hm, hm, kakor se vzame — reče Jaka. — Meni je stvar najdražja.
—	Ah, sedaj razumem. Nekaj, kar je srcu milo? . . .
—	Prav imate, gospod.
—	Ali ste kupili to stvar?
—	Ne, dobil sem jo v dar.
—	Ali je mar zlat, katerega ste dobili od birmanskega botra?
—	Ne, to ni.
—	Ali je kako staro blago?.
—	Ne, ampak mlado blago.
—	Ali je morebiti novec.
—	Ne.
—	Znabiti kaka slika.
—	Da, tako nekaj — vikne Jaka.
—	Ali je sveta slika?
—	O, Bog varuj! To gotovo ni — reče živo Jaka.
—	Ali je mar neumestna slika?
—	To ne, ali nekaj malo .....
—	Nu, sedaj mi je pa dovolj, — reče nevoljno župnik. — Povejte, kaka slika je to . . . jaz imam dovolj drugega posla, ne da rešujem Vaše uganke.
—	Gospod župnik — reče polagoma Jaka, — slika je to, da Vam povem po pravici: Zove se Katica, in je bila nekaj dni v moji hiši, kakor prava žena. A potem smo se malo sprli, in odšla mi je v Pav lovec nazaj, da ni več glasu o njej ... In sedaj, kaj naj počnem? Ce Vi mislite, da je najpametnejše oznaniti, jaz nisem zoper to. Ali če se je Vi spomnite iz prižnice, morate govoriti pohvalno o njej, n. pr. daje lepa, pobožna, gibčna, dobra kuharica Ud. In kakon
državah ter obširno pojasnil postavo z dne 30. dec. 1909, orisal delovanje centrale za živinorejo na Dunaju in delovanje naše zadruge v Mariboru.
Predavanje ( je navdušilo navzoče ' za skupno prodajo živine in se je izvolil odbor, ki bo izvršil vsa pripravljalna dela.
Konjice.
Popoldan se je vršil velik gospodarski shod v Konjicah. O tem smo poročali že v zadnji številki.
Planina.
Planina slovi po svoji lepi živini, slovi po gospodarjih, kateri skušajo živinorejo povzdigniti. Ker je Planina zelo oddaljena od • železnice, se živinorejci, ki so navezani na kupce, ki prihajajo k njim iz Elalnjih krajev, izkoriščajo in jim živinoreja ne do-naša, onih dohodkov, katere bi morala donašati. Za take kraje se posebno priporoča organizacija, ki jim omogoča boljšo prodajo živine.
Radi tega se je na binkoštni pondeljek priredil na Planini velik gospodarski shod z istim programom, ka,kor prejšnja dva shoda.
Na vrtu gostilne gospoda Pinterja se je zbralo nad 200 mož in mladeničev, ki so z velikim odobravanjem sledili izvajanjem govornikov in stavili v debati razna vprašanja ter izražaji razne želje. Da vejo posestniki ceniti velik ponen r živinoreje, je najboljši dokaz dejstvo, da se potegujejo za dosego plemenskega sejma.
y Tudi na Planini se je izvolil odbor, ki bo zbiral člane in izvršil vse priprave.
*
* *
Pri vseh treh zborovanjih sta bila navzoča zastopnika zadružne vnovčevalnice na Dunaju in v Gradcu, ki sta se pohvalno izrabila o velikem zanimanju, katero kaže slovensko ljudstvo za zadružne naprave.
Osrednja zadruga bo priredila' dne 5. junija gospodarsko zborovanje v Slivnici pri Mariboru, dne 12. junija pa zborovanje pri Veliki nedelji o priliki občnega zbora tamošnje posojilnice.
politični ogled.
—	801etnlca cesarjevega rojstva. Sobotna „Wiener Abendpost" je razglasila: Kakor smo izvedeli, je ministrski predsednik obvestil deželne poglavarje, da ne bo cesar povodom svojega 801etnega rojstnega dne vspreiemal nikakih osebnih častitanj in poklonstev. — Isotako se ne udeleži tudi nikakih prireditev v proslavo 801etnega rojstnega dne.
—	Volitve v Bosni. V sredo so se začele volitve v sabor, in je izvoljenih sedem Hrvatov, devet möhämedancev in 18 Srbov.
—	Balkanska zveza. Turški veliki vezir Hil-mi-paša je izjavil, da zelo želi ustanovitev balkanske zveze. Predpogoj je pa, da opuste ostale balkanske države svoje zahteve glede na Makedonijo. Hilmi paša je pristavil, da bi Avstrija gotovo nasprotovala balkanski zvezi.
—	Rusko-japonski sporazum. Po vesteh dunajskih časopisov se ima v kratkem podpisati rusko-ja-ponski sporazum. Vsi listi so mnenja, da bo imel sporazum velik političen pomen.
f — Med Rusi in Japonci so končana pogajanja o raznih zadevah na daljnem vzhodu. Japonci si bodo po pogodbi prav tako kakor Avstrija ¡Bosno, prilastili Korejo. Na drugi strani' pa so si Rusi in Angleži začeli deliti Perzijo., kjer so, odkar se je tam vpe-ljal$ ustava, vedno neredi. Tako izginjajo manjše države v žrelu velikih.	,
se m rekel, če mi vrnete ženico, dobite v dar lep maš-ni plašč.
f/ Župnik se od smeha ni mogel držati pokoncu, ampak jo sedel na divan, in iz očes so mu vrele solze od srčnega smeha.
Naposled reče:
—	Grgorič, jaz si hočem zaslužiti mašni plašč... Samo pazite: jutri popoldne se bo vrnila zgubljena ženica.
Drugi dan se poda župnik v Pavlovec. Katiči-ni domačini so se nemalo uplašili, videč župnika. On pa jim reče, da je slišal o njih hčeri Katici, da je pri njih, in bi zelo rad nekaj z njo govoril. Ko sta bila sama, ji je govoril ostro in jezno: mar ne pozna zakonskih dolžnosti, ali je pozabila, kaj je obljubila pred oltarjem, in če lahko opravičuje svoj korak pred ljudstvom . . . ona bi morala znati, kam pripada.
Katica je nato ponižno odgovorila, da dobro zna, kam pripada, in da se rada vrne v Petrovec, če pride Jaka po njo, in jo lepo prosi — prisiliti pa je ne more ne oče, ne ban, da bi se vrnila.
Župnik jo pogleda, in reče suho:
—	Dobro, ali potemtakem Vas moram iz prižni-oe oznaniti.
—	Kaj, kako? ... Iz prižnice? — se splaši Katica.
—	Da, da, oznaniti, kot izgubljeno stvar. *
—	Vi se šalite, gospod župnik.
—	Se na misel mi ne pride, da bi se šalil. 'Jaz Vas oznanim, enkrat, in če to ne bo koristilo, dva-, trikrat.
—	Oznaniti se ne dam!— vzklikne Katica,
Mahi yoflWH MtiMRiU.
D n e 20. m a j a: V Budimpešti so se vršila zadnje dni skupna ministrska posvetovanja. Glavne točke razprav so zahteve vojno in mornariške uprave, ki zahtevata izrednega kredita 300 do 400 milijonov kron, ki se razdele na skupni proračun na več let. — Na Portugalskem so odkrili velikanska poneverjenja. Samo pri zemljiškem kreditnem zavodu, ki je pod nadzorstvom države, znašajo poneverjenja 16 milijonov frankov. — Hrvaški deželni zbor je sprejel novi volilni red. — Trgovinska pogajanja mecl Avstro-Ogrsko in Srbijo so prekinjena, in se bodo nadaljevala Šele na jesen. Srbija hoče namreč prej skleniti trgovinske pogodbe z Bolgarsko, Turčijo in Rumunsko.
D n e 21. m a j a: Na Ogrskem se bije hud volilni boj. V tunpoški občini so se spopadli Justhovci in Košutovci. Streljali so z revolverji. ¡Več oseb je ranjenih. Orožniki so zabodli nekega kmeta. — Pokojni angleški kralj Edvard je zapustil oporoko, ki obsega natančno navodila, kako politiko naj zasledujejo Angleži po njegovi smrti. Priporoča, naj čislajo sklenjene zveze, a pravilno naj se vedejo tudi nasproti trozvezi. — V prepolaški okolici so streljali Srbi na neko turško patruljo. Ustreljen je bil neki turški korporal, ranjen pa neki turški vojak.
Dne 22. maja: Izvrševalni odbor češke agrarne stranke je imel dne 19. t. m. sejo. O sporazumnih konferencah (posvetovanjih) se je sklenilo, da se usodna pogajanja lahko vrše na Dunaju, a o podrobnostih naj se vrše v Pragi. — Češki poslanec Sokol je izjavil na nekem shodu volilcev, da vstrajajo češki radikalci na stališču narodnega sveta, ki je označilo jezikovno predlogo ministrskega predsednika barona Bienertha kot nesprejemljivo. — Krečanska narodna skupščina je sklenila, da se morjlimov ne pripusti v narodno skupščino, ter se je nato odgodila za 40 dni.
Dne 23. maja: Klub čeških katoliških poslancev je sklenil, da se udeleži jezikovnih konferenc na Dunaju, vendar pod pogojem, da se odločilne seje in vsi sklepi, s katerimi bi bili Cehi kaj vezani, vrše v Pragi. — Kmečka vstaja je vzbruhnila v;Bukovini. V Udzsticu so zasedli kmetje neko veleposestvo, češ, da so jim obljubili državni poslanci, da se bo posestvo razdelilo. — V Argentiniji, in sicer v Buenos Ai-resu, so zadnje dni zaprli nad 1000 anarhistov.
Razne novice.
Iz šole. Gdč. Lojzika Ferlež je premeščena iz Sv. Jurija v Slov. goricah kot suplentinja f v Polj-
čane.
Iz pošte. Pri Sv.. Lenartu pri Veliki Nedelji se je napravila poštna nabiralnica. Zvezo ima s pristojno pošto pri Veliki Nedelji. Vsak dan, razun nedelje, bo poštni sel raznašal poštne pošiljatve. S tem je u-godeno dolgoletni želji tamošnjega prebivalstva.
Osebne vesti. 'Gospod Horjak, kaplan v Galiciji, je dobil dopust. Zdravnik mu je konštatiral več bolezni. iGospod Ivan Schiller, 1 kaplan v Dolu pri Zidanem mostu, je odšel v Ameriko,
Opozarjamo vse somišljenike, da vpošiljajo od sedaj naprej vse prispevke, namenjene obmejnim Slovencem, direktno „Slovenski Straži" v Ljubljano. Sedaj, ko smo si osnovali centralo, moramo skrbeti tudi za centralizacij« naših denarnih sredstev. Poskrbeli bomo, da bodo vsi darovi iz Štajerskega pravočasno objavljeni v naših listih. Na noge! Pošiljajmo pridno in veliko „Slovenski Straži" v Ljubljani! Meja rabi!
—	Zakaj pa ne? — vpraša mirno župnik. — Vi ste bili že trikrat oznanjeni, in nato ste radi šli v Petrovec; meni se zdi, da bo oznanilo že nekaj pomagalo.
—	Na to misel Vas je pripravil moj mož, Jaka, — zajoka Katrica — da, njemu bi bilo ljubo, da bi se osramotila pred vso župnijo.
—	Potem se varate — odvrne župnik. — Vaš mož sam ni hotel slišati o oznanilu. Govoril je samo dobro o Vas, n. pr.: da ste lepa, pobožna in najboljša žena v celi župniji.
—	Ali je to on v resnici pravil? — vpraša Katica živo.
—	Da, in Še več — odvrne župnik.
Katica se malo zamisli, a potem vpraša proseče:
—	Gospod župnik, o onem oznanilu niste mislili resno ?
—	Povsem resno! — reče župnik. — Včeraj sem mislil oznanilo napisati! . . . Ker sem pa imel tu Vbližini obiskati nekega bolnika, sem stopil k Vam . . . Z Bogom!
Predno je mogla Katrica kaj povedati, je župnik že zaprl vrata za seboj.
To so bile hude ure, ki jih je imela Katrica po odhodu župnika. Ugajalo ji je, da Jaka o nji tako lepo govori... in uverjena je, da pride po njo, in jo prosi odpuščanja ... a v drugem se je bala oznanila.
Vedno se je tolažila, da se je župnik samo Šalil. Ali sumnja, da je le res, kar je govoril tako odločno, ji ni dala miru. Ce to stori, kaka sramota! —
*	Kandidata za marenberški-gornjegrajski o-kraj ne morejo najti liberalci. Zadnjo nedeljo dne 22.: t. m. je prišel general vseh liberalcev dr. Kukovee v Velenje, kjer je zbral okoli sebe vse zveste pristaše volilnega okraja. Malo jih je bilo in jti še so bili po večini liberalni učitelji. Pretresovali so sem in pa tje, koga bi naj izbrala „ljudska volja" za liberalnega kandidata, oziroma tudi za kandidata „neodvisnih kmetov." Kajti sedaj bodo celjski doktorji z vsem li-beralno-učiteljskim priveskom zopet neizmerno kmetu prijazni, dočim hočejo istočasno od kmeta imeti kar 8 milijone za učitelje. Ogledovali so si župana Kača, a mož ne zna nič, tudi govoriti ne. SlovenjgraŠki uradnik Vaupot nima druge lastnosti nego da je liberalec,; Ljuba bi jim bila najbolj Verdnik in Skasa,-Pav-linec, a sta sta,ra štajerčijanca, stranka pa si je v svoji mladosti dala naslov Narodna stranka. Liberalci so v največji zadregi, dogospodarili so v treh letih tako temeljito, da niti kandidata ne ^.norejo dobiti.
*	Boli jih. Vse liberalno časopisje je zaječalo, ker smo slovenskemu ljudstvu odkrili, da hoče liberalno učiteljstvo nastopiti nasproti slovenski obstruk-i ciji in sicer da dobi nove plače, skupaj v znesku tri mil. kron. Boj naših poslancev velja za gospodarske in narodne pravice ' vsega slovenskega ljudstva na Štajerskem, a te pravice so liberalnim učiteljem deveta briga, da se le njim zvišajo plače. Plača f nad vse in za to prodajo ti ljudje tudi slovensko ljudstvo! Zares nizko je padlo liberalno učiteljstvo in naše ljudstvo ga mora pač dobro poznati, ker zadnjič m hotelo voliti več njegovih kandidatov. [Liberalno učiteljstvo pa nima nobene pravice se pritoževati nad pisavo naših listov, kajti za tako izdajalsko početje ni nobena beseda ostra dovolj. Ljudem, ki za svoje plače prodajajo koristi narodove, aie gre spoštovanje,: Za izdajalce je povsod le zaničevanje.
*	Urednik oproščen. Naš list je pred kratkim v neki zadevi precej ostro prijel kokarskega župana Praznika in učitelja Knafliča. To pa tema gospodoma ni bilo prav, in županstvo Kokarje nam je poslalo uraden popravek po par. 19. tisk. zak. Popravek je bil popolnoma nepravilen, ker se ni v njem nobena naših trditev ovrgla, pač pa so se popravljale stvari, ki jih mi sploh nismo trdili. Zato popravka tudi nismo objavili. Županstvo Kokarje je nato potom državnega pravdništva zahtevalo, da objavi uredništvo nepravilni popravek. Uredništvo pa se ni udalo, in tako je prišlo do obravnave, ki se je vršila v soboto, dne 21. t. m. pred mariborskim okrajnim sodiščem. Tožen je bil urednik g. Rakovič po par. 21. tisk. zak. (radi neutemeljene odklonitve popravka po par. 19.). Obtoženca je zastopal odvetnik dr. Leskovar. Tekom obravnave se je dognalo, da popravek ni le sam na sebi nepravilen, ampak da je poslalo županstvo Kokarje državnemu pravdništvu popravek, ki se je celo bistveno razlikoval od popravka, poslanega našemu uredništvu. To dejstvo je treba pribiti, da se razvidi, kakih sredstev se poslužujejo gotovi ljudje, samo, da bi uničili svojega nasprotnika, Urednik je bil seveda oproščen.
*	Kam je šlo pol milijona? Znano je, da je mi-nolo zimo na Vrhniki umrli bogatin Kotnik imenoval za svojega glavnega dediča družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Spominjamo se, koliko vrišča je bilo takrat po liberalnem časopisju, ,da prejme Ciril-Me-todova družba okoli pol milijona kron. No, stvar pa ne pojde tako gladko. V nekaterih liberalnih možeh, kakoršni se najdejo tudi med sorodniki pokojnega Kotnika, je skrb za lastni žep večja, kakor pa skrb za prospeh slovenskih šol. Prišlo je že do tega, da se mora Ciril-Metodova družba sodnijsko pravdati s sorodniki pokojnega Kotnika, če hoče sploh kaj dobiti. Sorodniki namreč nameravajo ali popolnoma izpodbiti oporoko Kotnikovo s trditvijo, da jo je napravil umirajoč, ko sploh ni bil več pri čisti pameti, ali pa, če
Ne, to je ne sme zadeti! . . . Pozno popoldne je premagal trdovratno glavico strah pred sramoto.
Ura v zvoniku je bila pet, ko se je Katrica približevala Petrovcu, Sla je počasi s povešeno glavo.
Jaka je; za njeno vrnitev vse okusno napravil. Vrata je okinčal z zelenjem in venci, oblekel najlepšo nedeljsko obleko, družini pa dal prosto;celo popoldan..* Dekla je napekla kolačev, mesa, on pa je prinesel iz kleti vina. Kupil je tudi en kilogram smodnika.
Ko je prišla Katica na dvorišče in opazila vse ovenčano, je zardela do las. Jaka ji je Šel nasproti, in jo prijel za roko. V istem času pa zagrme topiči, in družina vzklikne:
„Živela!"
Katica se je vstrašila in obledela, kakor stena; ali mož jo nežno povede v sobo in posadi za obilno mizo.
— Prvi dan treba, da malo proslavimo — je rekel. — Veš, prvikrat sem te lahko dobil, a drugikrat že malo težko . . .
Katica ni prav znala, kako ji je. Z ene strani jo je ganila moževa ljubezen, a z druge strani se je jezila, Čemu so jo tako pozdravili. Ni znala, ali bi jokala, ali se smejala.
A dalje na župniškem dvorišču je stal župnik in se prisrčno smejal.
Katica je bila od slej tako ljubezniva in ponižna, da je bilo veselje. — Samo enkrat je pobegnila, a nikdar več neče tega storiti, tako jo je poučil tre-notek sprejema.
Na Veliko noč pa je opravil župnik službo bož« jo v novem, v zlato vezanem mašnem plašču.
se jim to ne posreči, bodo skušali naložiti tako velike stroške pri izplačevanju zapuščine, da bo družba komaj polovico prejela. Zanimivo je, kako bo stvar končala.
Zadruge, ki so članice Zadružne zveze jv Ljubljani, se opozarjajo na občni zbor, ki se vrši dne 30. majnika v Ljubljani. Radi važnega dnevnega reda je dolžnost vseh zadrug, da pošljejo svoje zastopnike. Zadruge pa, katere ne pošljejo zastopnika, se pozivajo, da pošljejo pravilno podpisano pooblastilo Za družni zvezi v Mariboru.
Osrednja zadrnge za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru začne redno poslovati dne 1. junija. Vse želje glede prireditve zborovanj, predavanj itd. se naj javijo zadrugi v Maribor.
Narodnost naših naprednjakov. Ka.kšna je toliko hvalisana narodnost naših naprednjakov, nam kaže posebno sledeči slučaj: Dne 5. maja so obhajali gospodje učitelji 401etnico svoje zveze v Št. Juriju ob juž. žel. Po zborovanju je bil banket pri gospodu Nendlu. Toda ali je bila udeležba preveč slaba ali kaj je bilo vzrok, da so poslali malo časa pred banketom neko nemško okrožnico, s katero vabijo tržane na banket. Toda naj bi Še to bilo, da vabijo. Saj se to rado prigodi, da je udeležba slabša, kakor se pričakuje. A to se nam zdi kratkomalo nad vse čudno, če ne celo predrzno, da se vabi „alle lehrerfreundli-che Bürger und Bürgerinnen" na banket < z nemško okrožnico. Saj Še vendar nismo v rajhu, trg pa Še tudi menda ni toliko nemčurski, da bi se morala pošiljati nemška okrožnica, z nami tudi g. deželni glavar.
*	„Slavija" povišala tarife. Agentje banke „Sla-vije" od Hribarja do Werasa doli se radi ponašajo, kadar love stranke na .svoje limanice, z narodnostjo in velikim bogastvom njihovega zavoda Da razumevajo liberalci, ki prisegajo na „Slavijo", narodnost v tem, da se bratijo s Štajerčijanci, Hrlibar kuje pogodbe z Nemci, Weras pa pošilja slovenskim strankam nemško naslovljena pisma, je že popolnoma znana stvar. Koliko imajo ¡njeni zavarovanci koristi od njenega bogastva, se pa vidi v tem, f da je svoje že prej visoke tarife za zavarovanje proti ognju z letošnjim letom povišala v toliko, da je v nekaterih okrajih dva in celo trikrat večja premija za plačevati kakor pri drugih, na primer „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani." Umevno je, da je po liberalnem (receptu tudi ta tarifa tako prikrojena, da zadene povišanje le revnega kmeta, ne pa bogatih meščanov in tržanov. Dočim bo (v nemškutarskih mestih: Celje, Maribor, Ptuj znašala zavarovalnina, vzemimo od 10.000 kron zavarovane svote le okoli 6 K na leto, bo reven slovenski kmet v nekaterih okrajih na deželi moral plačati od 25—45 K od ,trdo krite strehe, od slamnate pa celo do 130 kron, in to Še (računamo brez pristojbin, ko znaša nasprotno pri „Vzajemni" le okoli 60—70 K letno. Pa Še na kako nečeden način se izvaja to povišanje. Ko je namreč pred par leti zvišala tarifo samo za nekatere kraje, na primer Dravsko polje, je ne glede na to, če tekoča zavarovalna pogodba poteče morda še-le čez nekaj let, poslala svojim udom kar nove knjižice po novi tarifi in seveda za novo desetletno od kraja. Kdor je bil toliko predrzen, da je poslal knjižico nazaj in se branil višjega* plačila, se mu je, meni nič tebi nič pod firmo odvetnika zapre-tilo s tožbo. Razume se, da jih |e šlo veliko na ta lim in da so bili ravno revnejši oškodovani, ki imajo največji strah pred advokatom, ki ni vselej neupravičen. Premožnejšim in zavednejšim, katerim nikakor ni hotelo iti v glavo, da bi postava podpirala kršenje zavarovalne pogodbe, se seveda ni nič zgodilo in še danes plačujejo po stari ceni, katerim še ni določena doba potekla. Prepričani smo, da bo tudi sedaj izvajala to svojo staro nepravično prakso, med tem ko so druge židovske zavarovalnice, ko so kdaj drugje zvišale vplačila, bile doslej vsaj toliko poštene, da niso razveljavljale že obstoječih zavarovanj in so z zvišanjem toliko počakale, da so ista potekla. Pa še druge, prvi hip nevidne slabe posledice ima to zvišanje zavarovalnine. Besede mičejo, zgledi vlečejo, pravi resničen pregovor, ' ki pa nikolii/ne pride tako f do svoje polne veljave, kakor ravno, kadar se gre za izžema-nje revnega kmečkega posestnika in je ostalo pri tem tudi v gori imenovanem slučaju. Slišati namreč je, da so se tega naklepa, povišati premije Še pri nas, poprijele tudi druge tuje zavarovalnice, kar so nekatere že storile, druge pa Še nameravajo I in bo torej škoda še toliko večja. Ker pa ni čuti, da/ bi ¡teiflu zgledu sledila tudi „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani", nam torej ne bo _preostajalo drugega, kakor dati svoja poslopja pri njej zavarovati, kar bo v vsakem oziru najpametnejše in bi jo z ozirom na gori povedano morali poklicati v življenje Še sedaj, ko bi ne bila k sreči že pred nekaj leti ustanovljena. Ker pa je naša naloga, braniti slabejŠe pred močnejšimi, bomo vse take gori imenovane nakane dosledno pobijali, banka „Slavija" ' pa naj bode prepričana, kadar zavzame nasprotno, širšim slojem prijazno stališče, bomo mi prvi, ki jo bodemo toplo priporočali.
*	Čudno je postopanje celjske „Zadružne Zveze" pri volitvah v načelstvo. Že predlanskim se pri teh' volitvah na občnem zboru ni vršilo tako, kakor zahtevajo pravila, marveč z vsklikom, in letos zopet tako, ko je bilo na občnem zboru v Celju dne 12. t. m. izvoljeno le na ta način novo načelstvo. Pravila zahtevajo namreč pismeno volitev z listki. — Kaj pa reče k temu c. kr. okrožno sodišče?
*	Hofrichter pred sodiščem. Dne 23. t. m. se je nepričakovano pričela obravnava proti Hoirichtei ju.
Hofrichterja so peljali v uniformi, toda brez orožja v sodno dvorano. Bil je zelo bled, in se je tresel po celem telesu. Sodni dvor obstoji iz dveh poročnikov, dveh nadporočnikov, dveh stotnikov, in enega majorja kot predsednika. Hofrichterja se je vprašalo, če ima proti kateri izmed sodnijskih oseb kaj ugovarjati, na kar je ta odgovoril s komaj slišnim ne. Nato se je prečital zapisnik, in se je Hofrichterja vprašalo, če ima še kaj opomniti, na kar je ta zopet z ne odgovoril. Obravnava je določena za tri dni.
Za naš muzej. Pri vseh kulturnih narodih so muzejske zbirke važno sredstvo ljudske vzgoje in vidno znamenje narodne individualnosti. Spodnještajer-ski Slovenci smo še v tem oziru daleč zaostali. Imamo še dragocenih reči, ki jih tujci vidijo in grabijo, mi pa spimo. Rodoljubi Štajerski od Mure do Save, zbirajte starinske predmete in jih pošiljajte Zgodovinskemu društvu v Maribor za muzej. Ravnotako narodopisne in naravoslovne predmete.
Pazite na najdbe v prazgodovinskih grobiščih, posodbo, nakitje in orožje, na stare umetniške slike, staro pohištvo, orodje kmečko in rokodelsko, stare knjige in listine. Rudninstvo, rastlinstvo in živalstvo je istotako važno, da dobimo v muzeju nazorno sliko Spodnje Štajerske.
Lovce in najemnike lova prosimo, da pošljejo spodnještajerske ptiče za gačenje in manjše živali g. Antonu Godec, učitelju v Lembahu pri Mariboru, ki gači za naš muzej, večje živali pa na Zgodovinsko društvo v Mariboru.
*	Zveza slovenskih Orlov bo imela svoj najpomembnejši dan letos, dne 5. junija, ko se zberejo v Gornjem Logatcu na posvet vsi predsedniki, načelniki in ostali odborniki vseh, do zdaj obstoječih Orlovih okrožij, od. ostalih odsekov pa, ki še niso v okrožjih, predsedniki in načelniki. Vodstva okrožij naj se na ta dan prijavijo, sestavila se bo zopet statistika, sprejel „Poslovnik", dala navodila za rabo „Zlate knjige", napravil načrt za 1910—11 in presodilo dosedanje delo.
* Kat. delavska društva v Nemčiji. V Nem*
čiji so katoliška delavska društva zadnje desetletje močno napredovala. Zveza katoliških delavskih društev v zahodni Nemčiji, ki je imela leta 1902 komaj 311 društev s 63.700 člani, je imela dne 1. januarja 1910 že 870 društev z okoli 150.000 člani. Poleg tega se je ustanovila še posebna zveza katolišdih delavskih društev s sedežem v Berolinu s 130.000 člani, tako, da se ceni število organiziranih katoliških delavcev v Nemčiji na pol milijona, ne glede pri tem na stotisoče, ki so združeni v krščanskih strokovnih društvih. Zelo plodonosno je delo delavskih tajništev, katerih šteje zahodno-nemška zveza 44. Teh 44 delavskih tajništev je v letu 1909 dalo 50.000 pravnih pojasnil in odgovorilo pismeno na 19.445 vprašanj.
*Nemške srednje Šole po Slovenskem. Dne S. t. m. je zborovalo v Ljubljani društvo nemških profesorjev s Kranjskega in Primorskega. Zborovanja so se udeležili zastopniki iz vseh mest, kjer se nahajajo nemške srednje šole, vsi nemški direktorji in — zastopnik nemškega „Volksrata" (narodnega sveta) na Kranjskem, ljubljanski odvetnik, odpadnik od katoliške cerkve, dr. Eger. Ti gospodje so sklenili: 1. Nemcem, ki se hočejo podvreči izkušnjam vsposoblje-nosti za, srednješolski pouk iz slovenščine in italijanščine, naj se podeljujejo štipendije; 2. dokler ni vs-posobljenih nemških srednješolskih učiteljev za slovenščino in italijanščino, naj te jezike poučujejo na srednjih šolah ljudsko-šolski učitelji in učitelji iz meščanskih šol; 3. v deželnih šolskih svetih na Kranjskem in Goriškem naj se da glasovalna pravica vsem deželnim šolskim nadzornikom. — Poročilo i o tem zborovanju pravi, da vsa društvena prizadevanja z veliko vnemo podpira deželni Šolski nadzornik za Primorsko, dr. Kauer, torej eden prvih uradnikov. Vlada in nemški profesorji delajo z vso silo, da popolnoma ponemčijo naše srednje Šole.
Vrazova svečanost se bo vršila v Mariboru v Narodnem domu dne 5. junija zvečer. Na vsporedu-so razne izborne točke za deklamacije, petje in godbo, slavnostni govor in gledališka predstava, ki je nalašč sestavljena za 100letnico Vrazovega rojstva. Delajo se skrbne priprave, da se dostojno proslavi lOOletnica rojstva velikega pesnika hrvaško-slovenske* vzajemnosti. Opozarjamo že sedaj vse rodoljubno kroge na to svečanost.
*	Slov. kat. izobr. društvo „Kres" v Gradcu. Ko se je lansko pomlad prej krščansko izobraževalno društvo „Domovina" vsled izdajstva takratnega odbora spremenilo v liberalno, so izstopili katoliško misleči člani in začeli s pripravami za novo odločno katoliško izobraževalno organizacijo. Izprva so se shajali v prostorih kat. akad. društva „Zarja", toda že po šestih tednih so bila pripravljalna dela končana, in na kresno nedeljo, dne 27. rožnika leta 1909, se je ustanovilo slovensko katoliško izobraževalno društvo „Kres". Z velikim veseljem je sprejelo slovensko katoliško ljudstvo to novico. Številne brzojavke in pisma so prihajale na „Kres", vse z željo, naj novo, mlado društvo napreduje in raste, ter združi v sebi ovet graškega slovenstva. Želje naših dragih rojakov v domovini niso ostale neizpolnjene. Društvo jo delalo na tihem in brez hrupa, a tem bolj vstrajno. Premagalo je velike težkoče, in danes lahko s ponosom trdimo, da spada „Kres" med najboljša društva naše Slovenske kršč.-socijalne zveze. Svoje res krasne prostore ima „Kres" v Pestalozzistr. 63 (pritličje). Ob ustanovitvi je štel 34 društvenikov, danes pa znaša, število rednih društvenikov 125. Že te številke kaže-
jo, da so Kresjanke in Kresjani vstrajni agitatorji in delavni člani. Še bolj pa kaže njihovo gorečnost notranje društveno življenje. Društveni mešani pevski zbor je pod vodstvom g. Al. Juvana dosegel že lepih uspehov. Snuje se pa tudi moški zbor, ki nastopi že pri prihodnji veselici. Na svečnico je priredil „Kres1-društveni zabavni večer s petjem, godbo in šaljivim prizorom v prostorih restavracije „Zur großen Bierquelle". Udeležilo se ga je nad 160 društvenikov. in po njih vpeljanih gostov. Dne 6. sušca smo pa priredili v društvenih prostorih tombolo. Udeležilo se je je toliko članov, da so biii obširni prostori natlačeno polni. Tudi gmotni dobiček je bil lep. — Za izobrazbo je skrbela poleg časopisov, ki jih prihaja v društvo 15, tudi knjižnica „Slovenske dijaške zveze"', šteje 160 knjig, in se vedno izpopolnjuje. Ima le izbrana dela, ki jih člani z veseljem prebirajo. Predavanj je bilo v zimski dobi 14. Predavali so gg.: dr. Zclešar, dr. Korošec, župnik. F. S. Gomilšek, in katoliški akademiki „Zarjani". Ob nedeljah popoldne po kosilu se vrše mladeniški sestanki, kjer se obravnavajo razna kulturna, socijalna in znanstveno-politična vprašanja. Čebelica je v kratkem času svojega obstanka imela o-krog 1300 kron prometa. V hranilnici ima naloženih do 700 K. V minolem mesecu so začeli člani nabirati za slovenski dom v Gradcu. Tekom treh tednov so spravili skupaj 40 K; nov dokaz njihove požrtvovalnosti. Kakor je razvidno iz kratkega poročila, „Kres" vestno izpolnjuje svojo nalogo, zbirati v svojem okrilju katoliško misleče Slovence ter skrbeti za njihovo vzgojo in omiko. Da je dosegel že tako lepih uspehov, se moramo zahvaliti požrtvovalni ljubezni, s katero so se člani oklenili društva. Zavist, nezaupanje, brezmejna častihlepnost in sebičnost, ki je večinoma vladala in še vlada po graških slovenskih društvih, v „Kresu" nima prostora. Vsi so enega duha, odbor s članicami in člani vred ima le eno pred očmi: po-vzdigo „Kresa", in s tem tudi povzdigo doslej tako zanemarjenega in zapuščenega slovenskega ljudstva v Gradcu. Disciplino v društvu kaže dejstvo, da ni izstopil doslej nihče, razun onih, ki so zapustili Gradec, in odšli bodisi naprej proti severu, ali pa v svojo domovino. Pa , tudi ti so nas ohranili v prijaznem spominu, in kar je glavno, vstopili so v ondotne naše organizacije/če so le obstojale. — Ne maramo govoriti o tem, kaj ima društveni odbor Še v načrtu, rečemo le: Ako bo „Kres" v bodoče tako napredoval, kakor je doslej, se mu obeta sijajna prihodnjost.
*	Za trgovce. Najvišji sodni dvor je izdal te dni v neki pravni zadevi določbo, ki je zelo važna za trgovce. Neki Jrgovski sotrudnik je s tvrdkinim pečatom in ponarejenim podpisom svojega šefa, naročil od tovarne večjo množino blaga ter ga porabil za se. Ker je bil šef trgovine pozneje tirjan za dotično svo-to, se je branil, ker blaga ni naročil, in ga tudi ni sprejel. Najvišji sodni dvor je odločil, da mora on dotično blago plačati, ker je njegov sotrudnik pri naročilu pritisnil trgovčev pečat, z motivacijo, da je smatrati originalni pečat trgovčev za nekak pravomočen podpis, če tudi trgovec sam za naročilo ni vedel. Torej, pozor, trgovci!
*	Slov. kat. akad. društvo „Dan" v Prag\ si je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 15. maja izvolilo sledeči odbor: Predsednik tov. diplom, eksp. a-kad. in pravnik Josip Dular; podpredsednik in blagajnik tov. pravnik Ivan Perne; tajnik tov. pravnik Ivan Leskovec; knjižničar in gospodar (tov. pravnik Janko Koser.
*	Nedeljski počitek v lekarnah. Štajerski namestnik je izdal z ozirom ;na nedeljski počitek v lekarnah sledečo naredbo: V krajih, ki imajo več kakor eno lekarno, mora biti v času od 1. ure v nedeljo popoldne do 7. ure v ponedeljek zjutraj, ako je število lekarn ravno, polovica lekarn zaprta, v nasprotnem slučaju pa od polovice manjše število.
*	Dan v proslavo sv. bratov Cirila in Metoda. Po sklepu S. K. S. Z. in zastopnikov izobraževalnih društev se praznuje dne 10. julija v spomin slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ta dan naj bi se proslavil po vseh naših izobraževalnih društvih. Povsod naj se priredi ta dan predavanje o sv. slovanskih apostolih, napravi primerna igra, in izvajajo nekatere pevske tičke. Ta dan naj se povsod ra slovesnih zborovanjih osnujejo podružnice „Slovenske Straže"! Program za ta dan se objavi pravočasno.
*	Samomor slovenskega dijaka. Iz Prage se nam poroča, da se je dne 19. t. m. zastrupil s cian-kalijem visokošolec Peter Plohi, doma od Sv. Tomaža blizu Ormoža.
Slovanske delavce tirajo iz Nemčije. Te dni je bilo iz velike apnene Ivornice v Dornburgu v Nemčiji odpuščenih nad 150 hrvaških in slovenskih delavcev. Delavce je pruska vlada izgnala z motivom, da so nevarni tujci. Glavni vzrok pa je — ker so Slovani. Lepa zaveznica Avstrije!
Ugodna prilika. V nekem spodnještajerskein :iiestu, ki je velike važnosti za razvoj Slovencev, je I- d ugodnimi pogoji na prodaj nova, enonadstropna hiša, urejena za trgovino. Ta hiša donaša najemnine za stanovanja, vrt in klet, brez trgovine letnih 2000 K. Zraven sta tudi dve stavbišči. Ker je svet tod zelo drag, se nudi kupcu lepa bodočnost. Hiša se nahaja v neposredni bližini treh velikih tovarn, na kraju, kjer je velik promet. Zadnja cena za Slovana 32.000 K. Plačati je treba le 10.500 K. Podjetni Slovenoi, potrudite se! Natančneje podatke daje upravništvo „Straže".
V nekem spodnještojerskem zdravilnem kopa '■šču so na prodaj tri nove, krasne vile na izredno .epem prostoru. Te vile se obrestujejo z najemnino parno v treh mesecih s 36%. Cena: 44.000 K in 21.000 K z opravo vred. Za Slovence 4000 K ceneje. Za bo-.ehne gospode, ki oe hodijo zdravit, ali pa za penzi-j'. niste, bi bile te vile kakor nalašč. Cena je glede na vrednost in lego izredno nizka. Da ne dobe nasprotniki teh vil v svojo posest, zglasite se, premožni rodoljubi! Natančnejši podatki se izvedo v uredništvu „Straže".
Mariborski okraj.
m Porotne obravnave v Mariboru se prično dne 13. junija.
m Izžrebani porotniki. Za drugo porotno zasedanje dne 13. junija 1910 so bili izžrebani kot glavni porotniki: Janez Poseli, trgovec; Alojz Riegler, ključavničar; Janez Sirk, trgovec; Edvard Sliuca, knjigovez; Adolf «Weigert, trgovec; Herman Wögerer, prekajevalec; vsi v Mariboru. — Iz okrajnega glavarstva Maribor: Ferdinand Mlinarič, gostilničar pri Sv. Trojici v Slov. gor.; Mat. Brus, posestnik, Zg. Sv. Kungota; Fried. Laufer, posestnik v ,Gačniku; Jožef Herzog, posestnik, Selnica ob Muri; Anton Haue, posestnik v Ciršaku; Janez Pollak, posestnik in gostilničar v Striliovcu; Alojz Kolnik, posestnik ¡v Studencih ; Miha Seifried, posestnik v Lobnici; Karl Autor, posestnik in gostilničar, Sv. Lovrenc nad Mariborom; Herman Novak, posestnik, Sv. Lovrenc nad Mariborom; ¡Albert Florijančič, posestnik, Razvanje; Fridrih Rot, posestnik, Razvanje; Anton Kokol, posestnik v Cvetkovcih; Janez Cakš, pekarski mojster, Slovenska Bistrica; Janez Kac, posestnik in gostilničar, Slovenska Bistrica; Pavel Skudnik, posestnik, Crešnjevec. — Iz mesta Ptuj: dr. Tomaž Horvat, odvetnik; Franc Kosi, krojač; Leopold Slawitsch, trgovec ; Heinrih Stary, pek. — Iz okrajnega ¡glavarstva Ptuj: Jurij Lovrec, trgovec, Polanci; Janez Windisch, posestnik na Sp. Bregu; Ferdinand Kral, posestnik v Ormožu; Janez KoČevar, posestnik v Središču; Jožef Kovačec, posestnik in gostilničar v Oslušovcih.
—	Tz okrajnega glavarstva Ljutomer: dr. Karol Großmann, odvetnik; Martin Malleg, pek; Albert Novak, pek; vsi v Ljutomeru. Franc Seršen star., posestnik v Veržeju. -- Iz okrajnega glavarstva Slo-venjgradee: Franc Ledineg, mizar v Vuzenici. — Kot nadomestni porotniki so bili izžrebani: Janez Andra-žič, trgovec; Franc Bernhard, posestnik; Janez Bre-gar, klobučar; Julijus Bartušek, tovarn, vodja; Andrej Bombek, posestnik; Anton Gaischeg. trgovec; A-dolf Himmler, trgovec; Jožef Käfer star., konjski mesar; Kari Kerth, ključavničar; vsi v Mariboru.
m lz sodne dvorane. V noči na 30. april 1910 so zasačili kot čuvaji nastavljeni železniški delavci Karol Marko, Franc Renner in Franc Klasinc pri severnem izhodu južnoželezniških delavnic moža, ki je nesel vrečo. Zastavijo mu pot, mu posvetijo v obraz, in na njihovo začudenje zapazijo, da imajo precl seboj nekega /čuvaja, in sicer 401etnega, pri Sv. Antonu pri St. Lenartu rojenega, v Studencih bivajoče-ga Jakoba Kosclinika. Eden teh treh čuvajev gre takoj po redarja, drugi gre, da naznani to na službeno predpisanem mestu, tretjemu pa uide tat, in pusti vrečo ležati. V vreči je bilo bakra v vrednosti 00 K 91 vin., bakreno ploščo v vrednosti 53 K 90 vin. je tat že prej odnesel. Ker so tata spoznali, so ga drugi dan prijeli. Pri sodišču je sicer tajil, a mu ni nič pomagalo. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe.
—	Viničar Jurij Draksler in njegova žena Cecilija iz Frama sta bila obtožena, ker sta brez varstva pustila svojega sinčka, , da je padel isti v gnojno jamo, in tam utonil. Oče Jurij je bil obsojen na pet dni stroge-
zapora, mati pa je bila oproščena. — Meseca aprila lanskega leta sta vlomila nekaj Čez 14 let stari Janez Supanz in 61etni Kari Drofenik v hišo ptujskega grobokopa Sichrowskega, in sta mu odnesla znesek 150 K. Na pokopališču sta si rop razdelila, se peljala potem v Središče, kjer sta pila vsak kupico vina, in se peljala nato zopet nazaj v Ptuj, kjer sta prenočila v neki Skrinji, določeni za kunce. Tam so ju drugo jutro našli. Od ukradenega denarja je že manjkalo okoli 40 K. Supanz je bil obsojen na 1 mesec ječe, njegovega tovariša niso mogli obsoditi, ker je £e premlad. — Brata Anton in Jožef Sagadin .sta popivala dne 4. aprila zvečer z 201etnim kovaškim pomočnikom Francom Veranek, enako starima posestniškima sinovoma Franc Bezjak in Andrej Drevenšek, in s 271etnim Jakobom Marnšek v Cartlovi gostilni v Hajdinu. Ko sta se podala oba Sagadin-a proti domu, -ju nakrat napadejo Veranek, Bizjak in Drevenšek, in ju vržejo na tla. Jožef Sagadin je bil pri tem tež, ko, Anton Sagadin lahko poškodovan. Napadalci so se morali zagovarjati pred sodnijo, in je bil obsojen Franc Veranek na pet, Franc Bezjak na Šest, in Andrej Drevenšek na tri mesece ječe.
m St. Lovrenc nad Mariborom. V ponedeljek, dne 9. maja 1910 okoii 4. ure popoldne je 3y2 leta stara deklica Štefka Žafran v odsotnosti staršev vzela iz police rdeče žveplenke in snedla iz njih rdeče kapice. Ponudila je tudi svoji mlajši sestrici, ki je vzela in snedla le dve. Šele ob 9. uri ponoči je Štefki postalo slabo, da se je jela trgati. Starši, nič hudega sluteči, ji dajo mleka. Kmalu spoznajo žvepleni duh izvržka in strup. V torek zjutraj ob Vi5. uri je Štefka umrla. V sredo popoldne ob 546. uri je prišla sodnijska
komisija iz Maribora, ki je konstatirala zastrupljenje s fosforom. Mlajša sestrica je ostala zdrava. — Sta-riši, pazite ina žveplenke!
m St. Lovrenc nad Mariborom. Občni zbor tukajšnje kmečke h^vilnice in posojilnice se je vršil ob obilni udeležbi zadružnikov na binkoštni ponedeljek popoldne pri Pernatu. Predseduje, otvori, spretno vodi in zaključi ga g. Janez Schweigei"-Bezjak, veleposestnik v Kumenu. V imenu načelstva poroča veleposestnik g. Pavel Škerbinjek-Lakožič, v imenu nadzorstva g. Roman Pušenjak, računski zaključek podaja postavko za postavko, natančno pojasnjujoč, g. Karol Brezočnik: Začetek poslovanja dne 26. julija 1908. Samo v upravnem letu 1909: pristopilo 19 odličnih novih udov, prejemkov 138.666 K 69 vin., izdatkov 137.762 K 20 vin., promet 276.428 K 89 vin., vložilo 86 strank 109.050 K 80 vin., si izposodilo 15 strank 45.100 K, po odpisanih vseh stroških, 10% od blagajne, in 50% od knjig in tiskovin, ostane čistega dobička 575 K 42 vin. Računski zaključek se soglasno potrdi. — Po občnem zboru nastopi, prisrčno pozdravljen, g. dr. Leskovar, poprej koncipijent g. dr. Šusteršiča v Ljubljani, sedaj samostojen odličen zagovornik v Mariboru. Govori % ure natančno in jasno o državnih dolgovih, o davkih, in o dolžnostih Slovencev, udeležiti se zakonodaje s tem, da si izvolijo prave, zanesljive zastopnike v občinske^ okrajne in šolske zastope, posebno pa v deželni in državni zbor. Slednjič navdušuje vse zbrane, da branijo in ohranijo v svoji posesti našo krasno in bogato slovensko zemljo. Bog daj!
% m Hoče. Na binkoštni ponedeljek se je vršila pri nas sv. birma. Skoro neštete množice ljudstva in otrok so pričakovale njih ekscelenco, milostljivega knezoškofa pri velikem, s trobojnieami okrašenem slavoloku blizu cerkve. Solze veselja, navdušenja in u-danosti so zalesketale v očeli vernih Hočanov, ko so zagledali svojega nadpastirja, Pozdravili so jih iskreno veleč. g. nadžupnik in dekan A. Grušovnik, ki so jim poudarjali svojo in svojih Hočanov vdanost in zvestobo. V imenu šolskih otrok je glasno in korajžno pozdravila premil. nadpastirja učenka Marija Janžič, v imenu I dekliške Marijine družbe Marija Krebs iz Razvanja, v imenu občine župan Paul Vernik. Pri sprejemu ste bili navzoči tudi požarni brambi, spod-njehočka in razvanjska, ter društvo dosluženih vojakov z zastavami. Njih ekscelenco je očividno razveselil ta prisrčen sprejem; posebno, ker jih je čakalo še prijetno opravilo v cerkvi, namreč: blagoslovitev dveh popolnoma prenovljenih oltarjev: Presv. Srca Jezusovega in Srca Marijinega, ter prekrasne zastave dekliške Marijine družbe. Kipe Srca Jezusovega in Srca Marijinega je umetniško in v altarnem slogu primerno izdelal > prof. Alojz Zwerger v Hallainu. Druga dela ,pa. je prekrasno in okusno izvršil pozla-tar I. Zoratti in pasar Tratnik iz Maribora. Zastavo dekl. Marijine družbe so naredile častite šolske sestre v Mariboru, originalne slike pa nek češki umetnik v Pragi. Otroci so bili dobro poučeni. Birmancev je bilo 373. Učiteljstvo iz Razvanja, Device Marije, Reke in Šmiklavža se je slovesnosti udeležilo in skrbelo pri svojih otrocih tudi za lep red; samo spodnjehoč-kih učiteljev ni bilo nobenega pri otrocih, ki so tavali okoli, kakor izgubljene ovce. Gattija, Modra, pa tudi Cilko, je najbrž šulverein čisto zmešal. Kljub temu je bila vsa birmanska slovesnost veličastna, in Ho-čani so s svojim lepim, mirnim in dostojnim obnašanjem pokazali, da so verni in da svojega nadpastirja častijo. Isto se je videlo tudi na lepih slavolokih s primernimi napisi v Bohovi in Spodnjih Hočah, za kar si je pridobil največ zaslug kmet Anton Vernik in pridna dekleta in fantje, ki so vse tako lepo okin-čali. Posebno lep je hil slavolok v Bohovi. Zahvaljujemo se že tem potom premilostljivemu knezoškofu za vse dobrote, ki so nam jih podelili in želimo, naj jih ohrani ljubi Bog, da jih čez Šest let izopet vidimo!
m Hoče. Tukaj se je pred kratkim ustanovila podružnica šulvereina. Zelo smo se čudili, ko najdemo med ¿odborniki te podružnice tudi tovarnarja g. Pfei-ferja. Minole dni pa je bil v našem uredništvu g. Pfeifer sam, in je izjavil, da odločno protestira. proti tej izvolitvi. On kot Slovenec ni in ne more biti član tega vsenemškega društva. Bil je namreč izvoljen v odbor popolnoma brez njegove vednosti.
m Frarn. Posnemajte! Nekaj šolskih otrok, ki so bili na binkoštni torek pri sv. birmi, je takoj vložilo botrove in botrine darove v kmečko posojilnico, in sicer okoli 200 K.
Otroci, ne tekajte za mladimi ptiči! V sredo, dne 18. t. m. popoldne je lGletni viničarski sin Franc Brlič v Gornjem Dupleku hotel z nekega hrasta vzeti mlade vrane. Brlič je pa padel pri tem z drevesa, in si stri levo roko. Svojo neprevidnost obžaluje sedaj Brlič v bolnišnici.
Marija Snežna na Velki. Kočar Kari Ferk jje dne 12. t. m. streljal s staro puško na vrano, ki mu je odnesla pišče. Pri tem se je puška, ki je bila močno zarjavela, razletela in je Ferku desno roko tako razmesarila, da so mu jo morali v radgonski bolnišnici odrezati.
m Sv. Ana na Krembergu. V tukajšnji župni cerkvi sta se poročila g. Frančišek Kurnik, dobro-znani veleposestnik, trtničar, fotograf in neustrašeni narodnjak (na Ledinegu z gospico Marijo Bernhard, posestnico, voditeljico Dekliške Zveze pri Sv. Ani, in odbornico Zveze slovenskih deklet. Novoporočone-mu mlademu čilemu paru dal Bog svoj obil blagoslov !
m Sv. Lenart v Slov. ¡gor. Ekscelenca gospod c. kr. namestnik za Štajersko je odredil nove volitve v okrajni zastop Št. Lenart v Slov. gor. Te volitve se vršijo sledeče: 1. Za skupino veleposestva v četrt e k , dne 16. junija 1910 ob 10. uri dopoldne v prostorih okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu v SI. gor. Ta skupina voli 8 članov. 2. Za skupino mest in trgov v petek, dne 17. junija 1910 ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni pri Sv. Trojici in Sv. Lenartu v Slov. gor. Ta ¡skupina voli 11 članov, od katerih odpade 8 na Sv. Lenart in 3 na Sv. Trojico. 3. Za kmečke občine v soboto, dne 18. junija 1910 ob 10. uri dopoldne v prostorih okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Ta skupina voli 12 članov.
m Sv. Jakob v Slov. gor. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 2. uri popoldne uničila je pol ure trajajoča toča skoro vse pridelke sledečih občin: Flekušek. Sla-tenik, Kušernik, Drankovec in Spodnji Jakobski dol. Še drugi dan je bila najti toča v velikih kupih. Bog nas varuj enake nezgode.
m G. Polskava. Zadnji dopis je v živo zadel našo liberalno gospodo. Resnica oči kolje. Liberalci, štajercijanci, nemškutarji G. Polskavski! Ravno u-stanovitev vaše nepotrebne liberalne posojilnice je nam kmetom odprla oči, da vas vidimo, kakšni ste in kakšne namene imate. Povemo vam odkrito, vaše početje nas bo še bolj vzdramilo, da se kmečko ljudstvo tesno združi, na plan in v bran postavi. Mi imamo kmečki, torej svoji posojilnici v Sp. Polskavi in v Fra-mu. Tje bomo nosili sad svojih kmečkih žuljev; če pa bodemo denar potrebovali, ga bomo tam dobili in se ne bo treba klanjati vam, ki ste bili in boste nasprotniki kmečkega ljudstva. Kmet ne bo več tlačanil liberalni gospodi, da si pozida zopet velikanske palače iz kmečkega denarja, kakor so v Ptuju, Mariboru, v Celju. Tovariši-kmetje, kdor podpira liberalna podjetja, on podira kmečka podjetja. Ko bi mi kmetje hoteli, takoj bi si ustanovili posojilnico, pa je ne potrebujemo, ker imamo dve tako blizu. Tovariši, bodimo edini!	G. Polskavški kmet.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Osebna vest. Ptnjski glavar Adam pl. Schieus-senburg pride te dni v Maribor na isto mesto, dosedanji vodja mariborskega okrajnega glavarstva pl. Netoliczka pa na Ptuj. — Umrla je tukaj dne 18. maja Katarina Kodba, soproga kovača in posestnika v 80. letu svoje starosti. — Samoumor poskusil je depoziter laške pivovarne v Ptuju g. Kocmut v trenotku, ko je prišel pivovarniški revizor; zadel se je v pljuča, a je upati, da okreva.
p Ptujski protestantje so si že kupili prostor za zidanje cerkve in župnišča blizu Weselye?e gostilne v predmestju Kaniža, v kratkem bodo slovesno položili temelj novim poslopjem; ptujski „katoličani" pridno sodelujejo pri pripravah za to velenemško slovesnost; navdušuje jih za to na novo doSli prusovski pastor Stihi.
p Toča pobila je v n?de'jo, dne 22. maja v Mo-Skanjcih
p Sv. Urban pri Ptuju V odgovor „ptujskemu Štajercu". Tukaj v trgu tik naše cerkve imamo od spomladi zagrizeno štajercijansko gostilno „pod vejo", kjer se včasi lepe stvari uganjajo. Mi le danes omenimo huronsko vpitje in prepevanje grdih pesmi ob času pred- in popoldanske službe božje, ki duhovnike in vernike v cerkvi moti. Godi se to vse v prisotnosti lastnika gostilne skoraj brez izjeme vsako nedeljo in marsikateri pošteni sožupljati se je zgražal nad takim početjem. Da so naši častiti gg. duhovniki o tem predmetu kako besedo dolžni spregovoriti, je samo ob sebi umevno. In kaj mislite, dragi bralci, komu so se gg. dnliovniki s tem zamerili? Ali faranom ali cerkvenim predpisom ali pa knezoskofijskeisu nradu? Kaj še? Ne boste verjeli, da se je ptnjski „Štajerc" v zadnji številki z grdim prežvekanjem zaradi krščanskih opominov nad g. kaplanom rogal. In vendar je tako! Nek mlečozobni nam znani dopisnik, ki ima slabo pre!eklost za seboj, je zlimal v „smrduhu" brezmejco-lažnjivi dopis, da se nam kar studi. Eden nam ne posebno prijazen župljan si? je ob čitan-ju „smrduha", izrazil: Zdaj verjamem, da list „Štajerc" podpira res protikatoliško gonjo in da imajo v tem listu vsi cerkveni nasprotniki z besedo in z dejanjem svoje zavetje. Le tako naprej in škodovali boste ne nam — ampak nekomu drugemu.
p St. Urban. Zadnje dni pretočenega tedna ustrelil se je v Ptuju sin tukajšnjega nadačitelja J. K. Imenovani se je zadel nevarno, vendar ne smrtno. V tej točki bi svetovali g. nadučitelju, ki kaj rad zabavlja črez te preklicane „klerikalce" in njih žvljenje, naj vendar enkrat počne s pometanjem pred lastnim pragom.
p Polenšak. Franc batler je v pondeljek peljal iz Haloz vino. Nanj se je zvrnil poln polovnjak in ga zmečkal, da je bil pri priči mrtev.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Nisem imel dose-daj še priložnosti, pošiljati popravke „Narodnemu Listu". V 20. številki „Narodnega Lista" zelo blati in obrekuje napredna liberalna mladina naše poštene ljudi in nas primerja s srako, našopirjeno s pavovim perjem. V odgovor jim damo to, da se naša mladina za te surove napade niti ne zmeni, pač pa vkljuh njihovim obrekovanjem raste število v naših zvezah. V drugih člankih pa neki naprednjak razpravlja nekaj o četrti božji zapovedi, pa kakor se že iz dopisa vidi, ta dopisunček četrte zapovedi niti ne pozna. Kar se pa tiče naših članov v organizaciji, si nič ne belite svoje modre glave za nje. Pobrigajte se bolje za svojo nazadnjaško organizacijo, tla vam ne bo splavala po vodi, kakor nam to očita ta čudni bolfenski
kamenar. Da so ti naši napredni liberalni fantje res nazadnjaki, laliko sklepamo iz tega, da ne razločijo, kedaj je zimski ali pa, letni čas, ker nosijo tudi v vročih poletnih dneh svoje pelerine, iz katerih kukajo ven, kakor mlade kavke, ko jih stara pita. Največjo budalost pa smo Čuli dne 1. maja na shodih v Ja-strebcih, ker tisti, govor hvalijo samo šarži te stranke, a njihovi uslužbenci pa malokateri. To pa vedite dobro, vi lažnjivi kljukci, da se ne bomo mi ustrašili vaših grdih, lažnjivih obrekovanj, pač pa bomo z veliko vnemo agitirali za našo S. K. S. Z. — Živela S. K. S. Z., živela tudi naša zavedna mladina.
p Sv.' Bolfenk pri Središču. Zadnji „Narodni List" nas je počastil kar s štirimi članki, katere si bodemo dobro zapomnili. Ne misli, dragi bolfenski kamenar, da bomo na tebe in na tvoje ostudne neresnice pozabili. Odgovorili bomo tebi, tvojim bratom in vsemu tvojemu rodu tako, da vam bo Še dolgo zvonilo po ušesih. — Toliko za danes. Napredni mladenič.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Iz drugega peresa smo dobili sledeči dopis: Dragi bolfenski kamenar, pa se držiš, kakor kak „Vodrajnski baron". Res je, uda bi postal kamenar, če te ne bi podpirala tvoja žena in stariši.. Zato pa bi moral ostati lepo miren in ponižen. Vsaka cigara, ki jo skadiš, je zaslužek tvoje žene, ker sam ne smeš imeti ničesar, čeravno si — Vodrajnski baron. To ti pove — Vodrajnski patron.
p Stoprce. Na binkoštni ponedeljek vršila se je dražba stavbe novega žagreda in popravil pri župni cerkvi v Stoprcah. Vsa dela prevzel je zaveden slovenski mojster od Sv. Jurija ob Sčavnici, Franc Holc. Veseli nas, da je delo prevzel naše gore list. Želimo, da bi se slovenski podjetniki in mojstri povsod na Slovenskem udeležili dražb, in da bi tudi iz-dražena, dela solidno izvršili. To bode tudi važna panoga narodnega obrambnega dela naše „Slovenske Straže".
Rogatee. Avtomobilska zveza med Rogatcem in Krapino, ( ki se je letos otvorila, je v dobrem teku. Avtomobili Švigajo redno med svetovno znanimi kra-pinskimi toplicami in Rogatcem. Ta zveza bode na sloves obeh zdravilišč zelo ugodno vplivala.
p Zavrč, Ktr sa ssadnjo-nedeljo vsled slabega vremena ni mogla vršiti veselica našega Bralafga drnštva, se bode vršila ista dne 29. jaaja, torej prihodnjo nedeljo ob vsaktm vrfmecc v js:ost(rih gospoda J. Vuka
Ljutomerski okraj.
i Ljutomer. S strahom čitamo časniška poročila, kako je sedaj tu, sedaj zopet tam klestila neusmiljena toča. Človeško srce se radaje nad bujaim zelenjem in cvetjem po travnikih, poskaknje veselja nad bogato obdarovanimi njivami in človeško oko se ne more dosti nagledati teh malih grozdekov, ki so se tako bogato nastavili po nežnih mladikah. Pa glej, nebo se stemni, vsipljejo se ledena zrna in proč je vse veselje. — Čessr smo se bali, nas je zgodaj doletelo. V nedeljo po večernicah je nastala burja, med gostim dežom je tudi precej na gosto naletavala toča. Največ škode je napravila po vinogradih. Bog dsj, da bi nas enaka nesreča ne obiskila več!
1 Ljutomer. Okrajna posojilnica ima v nedeljo svoj redni občni zbor. Voli se novo nadzorstvo. Ob tej priliki bo predaval g. nadrevizor Vlado PuŠenjak, ki mu je lani bilo zabranjeno, govoriti. Posojilničarji, ne ostanite ¡doma, ampak pridite vsi. Prepričajte se, da posojilnica še trdno stoji!
1 Spodnji Iiamenščak pri Ljutomeru, V nedeljo pred večernicami je začela goreti hiša krojača Janeza Dolamiča. Hlevi so zgoreli do tal, a hiše je ostalo samo zidovje. Žena, ki je nosila pohištvo iz goreče hiše, je dobila hude opekline na licu, rokah in nogah. Gasit so prišli gasilci iz Cezanjevec. Ljutomerskih gasilcev, ki bi imeli bliže, ni bilo! Neka nemška žena je rekla: „Naši (nemški) gasilci se najprej vprašajo, če gori Slovencu ali Nemcu." — In ker je Janez Dolamič Slovenec, ljutomerskih gasilcev ni bilo!
1 Gornje Krapje pri Ljutomeru. Tukaj je v soboto umrl ugleden kmet, priden gospodar, Martin Ba-bič. Bil je zvest pristaš Kmečke Zveze ter oče bivšega predsednika „Bralnega društva za ljutomersko okolico", Matija Babič. Bodi mu žemljica lahka!
1 Gornja Radgona. Neizprosna smrt je pokosila vzglednega, skrbnega, delavnega in miroljubnega moža, poštenjaka Janeza Osojnik, posestnika v Orehovcih. Od prenapornega dda za vsakdanji in prihodnji obstanek svoje družine se je močno prehladil ter je bil v štirnajstih dneh zdrav in mrtev, akoravno je bil krepek in močan, kot je malo mož sedanjega časa. Umrl je v lepi moški dobi 45 let star. Zapušča žalujočo vdovo in štiri nepreskrbljene o-troke. Da je bil v čislih pri poštenih ljudeh, je pokazal najbolj njrgov pogfeb, mnrgo ljudi ga je spremljalo na «adnji poti. Bil je naročnik našega lista. Svetila mu večna luč!
1 C. kr. kmet. podružnica Sv. Jurij ob Sčavnici naznanja vsem svojim članom, da naj nasvete u-vodnega članka „Slovenskega Gospodarja" od 12. t. m., v katerem se označuje državna podpora v prid naši živinoreji, dobro porabijo! Kdor ima mokre travnike in je blizu dovolj odvajalnih strug, naj prosi za državno podporo za drenažiranje. Komur se svet vsled notranjih vodnih mas pogreza, naj prosi podpore za napravo trdnega temelja in odvajanje vode. — Komur pa manjka vode za namakanje svojih suhih travnikov, naj prosi za umetno napravo za namakanje travnikov. — Govedoreja je ,za našega kmeta prihod-njost; obenem seveda svinjereja. Zato skrbimo za dobre plemenjake, in prosimo za subvencionirane bi-
ke in merjasce v najkrajšem času. — Poskusi se naj tudi prositi za. znižano dobavo umetnih gnojil. — Torej, oglasite se, če ne vsega, nekaj moramo dobiti!
Slovenj jraikJ okraj.
s Šoštanj. Zastop „Vzajemne zavarovalnice" v Ljubljani je prevzel g. Jakob Šip, lončar v Šoštanju, za šo štanjsko okolico. K»kor znano, je Vzajemna zavarovalnica edina domača res zanesljiva zavarovalnica in jo torej vsakomur najtopleje priporočamo. Vsak, kdor ima kaj za zavarovat, ali pa, da mu je zavarovalnina potekla, se naj da pri tem domačem zavodu zavarovat. Imel bo od tega dvojno korist: za manjšo plačilo bo zavarovan pri domačem zavodu. Vsi zavedni Slovenci, oklenite se tega zavoda.
s Št. Ilj pod Turjakom. Na Mislinji so dne 8. maja ubili po noči nekega Miklavževega mizarja, doma na Mi slinji. Hudobnež, ki je bil najbrž pijan, ga je udaril s kamnom s tako močjo po sencih, da se mu je takoj kri vlila. Ker pa je mislil, da še ni mrtev, ga je zgrabil za vrat in ga davil tako močno, da so se potem prsti poznali na vratu. Drugo jutro so ga našli mrtvega. Prepeljali so ga v mrtvašnico, kjer je že našel tovariš;). Zapntč* žalostno ženo in in otroke.
s Velenje. Ob tleh leže stebri štajerskega liberalizma. Razven liberalnih učiteljev, ki lete sploh za vsako neumnostjo, kjerkoli katero zasledijo, nihče noče več capljati za liberalci. Kmečko in delavsko prebivalstvo jim je obrnilo hrbet. Zadnjo nedeljo smo videli tukaj razliko med zaupnim shodom liberalne stranke in Kmečke Zveze. Pri nas ogromna večina kmetov, na liberalnih shodih pa učiteljev, kajti kmetov ni bilo. Znani Vrečko, vuhredski Pahernik, dr. Kukovec, dr. Lipold, Lesničar, dr. Kalan itd., ter liberalni učitelji, so pač slabi zastopniki kmečkega stanu. Vkljub temu bodo ti ljudje dovolj drzni, da bodo zopet govorili o ljudski volji in neodvisnih kmetih. V našem okraju so liberalci doigrali, njim ne zaupa nihče več.
s Smarino pri Velenja. Naše kat. slov. izobraževalno društvo je obhajalo dne 8. maja prvič v novem društvenem domu svoj redni občni zbor, ki se je bil iz važnih vzrokov precej zakasnil. Znani narodni buditeij in organizator naše mladine č g. Frančišek Schreiner je tudi nam zlasti mladini, ki je bila na občnem zboru najobilnejše zastopana, govoril prelepe besede vspodbujajoč nas k tesni zvezi, izobrazbi duha in srca h Krepkemu delu «a naš ljubi narod. Dekliška zveza že redno in vneto deluje in prireja mesečno svoje shode, tako, da na vsakem shodu dekleta iz druge pa tudi iz iste okolice nastopajo z govori in deklamaci-jami, Če mogoče o kakšnem skupnem predmetu. Ž8limo torej, da bi tudi mladenifka zveza začela resnejše delovati in se shajati bolj pogosto k shodom. Zanimivo je bilo poročilo odborovo o dozdanjem delovanju društva zlasti o zgradbi društvenega doma. Novi odbor, v katerem je zastopanih večina starih članov, se je izvolil sledeči: Maks Goričar, predsednik, Jožef Ivan, podpredsednik; odborniki: Peter Spital, Franc Polh, Gregor Goršek, Franc Polh-Sark, Štefan Koren; pregledovalca računov: Mihael Trnek, Franc Melanšek. Dela nas čaka še obilo, knjižnico je treba preurediti in nakupiti novih knjig itd., zato pa vabimo vse, ki jim je mar za prospeh našega društva, da še pristopijo v naše vrste. Čim več bo dobrih članov, tem lepše bo delevanje. — Naznanjamo, da se vrši dne 29. maja po večernicah predavanje v društvenem domu. £čas-niki bodo pa od te nedelje nadalje na razpolago v spodnji sobi društvenega doms. — Za naš dom so darovali fi. g. župnik Anton Kolar 20 K, č. g. župnik Jožef Krohne, drugi dar) 30 K, prejšnja prednica D. Z. Roza Lempl 2 K. Desek je dal Franc Kovač p. d. Simon. Zahvaljujemo se še enkrat vsem darovaloem in vsem, ki so pomagali pri zgradbi drnštvenega doma. Bog povrni.
s Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi v nedeljo, dne 29. maja ob 3. uri popoldne čebelarsko predavanje pri g. Francu Dražnik, čebelarju, Podkraj, St. Ilj pri Velenju. Predavata gg. Andrej Piki, čebelarski mojster, in Ljudevit Černej, čebelarski potovalni nedelj. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
s Na Mislinjskem kolodvoru je dne 18. t. m. proti večeru nenadoma umrl vinski agent Peter Grubič, doma iz Zagreba, čakajoč na vlak. Prej je še pil pri Bregantu v Št. Hju, potem je naglo šel na kolodvor, kjer si je kupil vozni listek. Ker pa je bil utrujen vsled nagle hoje, se je vsedel na klop, a kmala se je tudi vlegel in zaspal na večno. Ob prihodu vlaka, ga je šel postajenačelnik klicat, ker je mislil, da je sama zaspal, a bil je že mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico v £t. Ilj.
s Marnberg. Dne 18. t. m. je umrl mladi mož in vzoren gospodar Ivan Onuk, posestnik pri podružnici Sv. Treh Kraljev, kjer je bil več let tudi cerkveni ključar. Neka vrsia vročinske bolezni je v malo dneh strla krepkega moža. Pokojnik je bil, kakor tukajšnji Slovenci sploh, dober kristjan, in njegova pri-kupljiva narava je razodevala dobrodušnega Slovenca. Ker ga nismo smeli pokopati slovesno, je bil menda druga žrtev logarja, ki se hoče udomačiti v naši župniji. Dobri ženi in spoštovanim sorodnikom, ki so še hujše okusili bridko izgubo, ko jim je postava prepovedala slovesen pogreb, naše sočutje!
s Bralni društvo v Škalsh priredi v ued. dne 29. maja 1910 ob 3 uri popoldne gledal ško predstavo „Pravica se je izkazala". Po predstavi je prosta zabava in g :dba škalikig tambnrašev pri g. Btergarjn.
Celjski okraj.
c Polzela. Polzelski domačini smo se posvetovali o prireditvi protestnega shoda zoper nakano
nemške Šole. Tu pa je Kmečka Zveza s Slovensko Stražo s svojo krepko roko segla vmes in nam priredila shod že dne 22. t. m. — in čestitati ji je na u-spehu; dokazala je, da ume duh časa in da ima srce za narod. Zaradi dopoldanske ure bali smo se slabe udeležbe, ali glej! Obširna dvorana g. Cimper-mana je natlačeno polna, in Še prihajajo gostje! Predsedoval je shodu kot pooblaščenec Kmečke Zveze, naš rojak poslanec Terglav. Glavna točka celega shoda bil je govor poslanca dr. Verstovšeka. Pa to je bil govor! Nisem Še zlahka kedaj videl ogromno množico tako napeto poslušati. Iz obrazov, iz oči, odsevala je zadovoljnost, pritrjevanje. Govorniki nam je slikal poljudno, prisrčno in navdušeno tiste „prijatelje", ki nam s sladkimi besedami ponujajo nemško Šolo, njih pravi značaj, njih skrivne namene, žalostne posledice: prišli bodemo ob domači mir — ob narodnost — ob katoliško iver o — ob svoje domove — ob domačo tzrudo — sužnji bodemo tujega kapitalista — in vse to je prepričevalno dokazal iz zgodovine, iz izkušnje, iz domačega življenja. Videli smo na shodu nekaj o-mahljivcev, ¡predsednik je večkrat pozval zborovalce h kakemu ugovoru, a nikdo si ni upal črhniti nasprotne besede. Neumorno se je trudil g. govornik, a radi bi ga bili Še poslušali. — Zal naj bo vsakemu, kdor ga ni slišal. Prisrčna Vam hvala, g. poslanec, in pa še kaj na svidenje!
c Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo, dne 29. majnika predpoldan ob 10. uri v Arclinu pri Vojniku pri g. Samecu, popoldan ob 3. uri pa na Teharjih v gospodinjski fšoli čebelarski shod, na katerem bo predaval potovalni učitelj g. Jo-rančič. — Vse čebelarje in prijatelje čebel uljudno vabi	i	odbor.
c lz gornjegrajskega okraja. Tukaj se klati že več časa neki tujec. Kmetom ponuja lepe križe, maš-ne knjige in rožne vence tor obeta, da se bodo bralo v novi sezidani rajkenburški cerkvi za odjemalce večne maše. Od vsakega vzame dve kroni are. čez nekaj dni pride iz Dunaja od neke tvrdke (židovske) zaboj s povzetjem 8 kron brez knjige in rožnega venca. Poslani križ ni sam na sebi vreden 5 K. Savinj-čani, ali se bodete Še vedno dali voditi za nos? Kdor je pameten, bo pognal takega potepuha skozi vrata, in potrebno naročil, oziroma kupil pri domačih trgovcih.
c Sv. Jurij ob Taboru. Iz Ojstrice, ki je bila pred leti prodana nekemu Lahu za 360.000 K, vozijo sedaj z velike parne žage deske na kolodvor, čudni se nam zde vozniki, Bog ve, iz katere dežele so. Ko se vračajo s praznimi vozovi, vsi spijo. Veliko neprijetnosti so že povzročili s svojo vnemarnostjo na cesti. Če ne bo drugače, bo morala, poseči višja oblast vmes in povedati tem hlapcem, da se v Savinjski dolini spi ponoči, po dnevi pa dela, ne ponoči popiva, po dnevi pa spi, kjer pihajo tudi avtomobili.
c Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo je umrl znani gostilničar in posestnik, g. Valentin Južna (BorŠt-ner). Bil je več let župan šentjurske občine, dokler ga liberalci niso dobili na svojo stran. Ako mož v starih letih ne bi bil izpremenil svojega mišljenja, stali bi ob njegovem grobu z drugačnimi čustvi.
c Griže. Na binkoštni pondeljek ' so roparsko napadli tako imenovani napredni razgrajači pridnega in poštenega mladeniča ter ga smrtno nevarno ranili. Daleč smo že prišli. Nekdaj tako lepi mir in za-stopnost, sedaj pa toliko sovraštva ' in ponoči vpitje, žvižganje, roparski napadi, da si pošten človek ni življenja več varen. In ti razgrajači imajo svoje po-nočne shode baje v šolskem poslopju. Ali je to res? Ali je to znano Šolski oblasti? Mi tega nikakor ne trpimo. mi smo postavili šolo za svoje otroke, ne pa za ponočne potepuhe.
c Ljubno. Tukajšnja! prostovoljna požarna bramba, ki od leta 1886 neumorno deluje pod geslom: „Na čast božjo, bližnjemu v pomoč," omislila si je krasno društveno zastavo, katera se bo dne 19. junija t. L slovesno blagoslovila. — Razposlala so se že vabila prijateljem in somišljenikom tega prekoristnega društva, naj zabijejo v drog zastave spominske žeblje, kateri so se v nepričakovanem številu odzvali. — V kratkem času pa se bodo razposlala tudi vabila na slavnost.
o Dramlje. Čemu se spodtiče „Narodni List" dne 12. maja v dopisu iz Dramelj nad opombo „da u-čitelj, kateri ne hodi v cerkev, ni sposoben za šolo"? Ako vi uredniki in dopisniki resničnedeluje-t e zoper vero, tedaj morate duhovniku biti hvaležni, ki opominja učitelje na tiste krščanske dolžnosti, ka^ tere jim veleva božja, cerkvena in posvetna šolska postava, praznike posvečevati. Pa tudi, ali nimajo krščanski stariši pravice, ravno to, in veliko pridnosti v Šoli tirjati od tistih, katerim izročajo celi teden svoje otroke? Povejte še, urednik in dopisnik, tisto točko iz vseh postav, po kateri bi ne smel duhovnik v splošnih naukih tudi učiteljev opominjati na krščanske dolžnosti. Odstavljanje kakega učitelja ne pride nikomur na misel, ampak da naj se obnaša, kakor krščanski učitelj. Pa vam je bilo sploh treba to reč v časnik dati? Za mir vam ni.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Neki imenitni dopisnik „Narodnega Lista" štev. 18 se hvali, kako je kot „berač" kunšten, tako, da zamore celo svoje sanje razlagati. Kako, da nisi znal tudi prejšnjemu županu Goležu razložiti, kako se pravilno sestavljajo re-kurzi, ker mu jih je — v s e — oblast ovrgla. Bahaš se tudi, da je Še nedokazani dopisnik „Slovenskega Gospodarja" v zibelki spal, ko je že GoleŠ kot občinski odbornik služboval: res čudno, da ni znal bolj
kunštno rekurirali radi občinskih volitev, a — sedaj se je pa Še potegoval za župansko mesto, da je Še pri volitvi sam sebe volil. Pozneje Še odborniško mesto ni hotel odkloniti, akoravno mu je g. komisar prav lepo prigovarjal in mu zatrjeval, da ne bode kaznovan, ako odstopi, pa vendar je le še želel v odboru sedeti in še to brezplačno mesto ne odkloniti, na kar ga je ospod komisar poučil, naj bode za naprej mirnega zasedanja v odboru, kar mu tudi vsi Sentvidčani želimo. 'Ako je pa to že pozabil, naj ga taisti dopisnik „N. L.", kateri ga zagovarja, pred vsako odborovo sejo opozori, da pusti svojo jezo pred vrati občinske pisarne. Da pa ne bode dopisnika „Narodnega Lista" skrbelo, kako in kaj se bode pisalo čez tri leta, gotovo ti ne veš, da Še vprašaš dopisnika „Slovenskega Gospodarja", pa zagotovim te, da „eden tisoč devet sto in trinajst," — vse drugo pa šentvidskemu liberalnemu dopisniku kot sanjavcu pripustimo, da bode imel še kaj lažnjivega pisati, drugače bi se mu bržčas možgane zasmodile, pa tega mu ne privoščimo.
Sentvidčani.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Sprejmite, g. urednik, te vrstice, da ljudje vidijo, kakšni so naši liberalci. Franc Goleš, p. d. Pevec, pravi o meni, da sem ga v Ptuju na sejmu z eno roko prijel za prsi in ga porinil proč, z drugo pa vzel prodajalcu / živinski potni list, in kričal: „600 kron, 600 kron dam jaz za njo, kobila je moja," tako namreč poroča „Narodni List". A ne prvo, ne drugo ni resnica. Dalje trdi, da sem izsilil od Pevca že kupljeno blago. Kako ste čudni. Ako jaz nočem komu prodati kupljene živine, kdo me more k temu prisiliti? Zato vidiš g. Pevec, kako smešna, je tvoja trditev. Plačujem pa tudi ravno tako davek, kakor ti, da smem barantati z živino. — Torej ste sedaj liberalci le priznali, da ste tudi baran-tači, in vendar ste se zadnjič iz nas norčevali, in nas imeli za „barantače". Ljudje se čudijo, kako more tak človek, ki smo ga imeli doslej za resnega moža, govoriti neresnico! Seveda se Pevec jezi, da sem postal jaz „mogočen" šentvidski župan, čeravno dosedaj Še v odboru nisem bil, med tem ko je on izletel iz občinskega odbora. Cemu bi se ljudje čudili, da sem občinski predstojnik, saj nisem nikogar prosil, da bi me volil. Se liberalci sami so mi pripomogli do županskega stolca, le povprašajte g. Vuga, če ni res. — In dalje vpraša dopisun v „Narodnem Listu", kako bi naj tak župan, kakor sem jaz, skrbel za mir in red v občini ? Tako mislim, bom Še vedno skrbel za red in mir, kakor poprejšnji posiližupan. Gospod Florijan že ve iz dolgoletne skušnje, da „kakšen je župan, takšen je pa red". Tako je namreč rekel pri zadnji i občinski seji. Saj nam je znano, da človek rad druge sodi po sebi. Kakoršen je bil on kot župan, takšen je imel tudi red; to mu lahko dokažemo, zato naj le molči. Tudi g. Ostrža pustite lepo pri miru, saj vi liberalci Še vredni niste, da bi g. kaplanu odvezali jermene na njegovih čevljih. — Kakor „Narodni List", tako sklepam tudi jaz: „Bog nas varuj takih prijateljev," namreč liberalcev. — Anton Sivka, župan.
Čebelarsko društvo sa celjski i a laški okraj priredi v nedeljo dne 6. junija pri g. Mihael Hrastnik-u, po domače Skodenšek v Vrstniku poučni shod, kjer ho potovalni učitelj za čebelarstvo g. Jurančič praktično podučeval o umnem čebelarstvu.
Brežiški okraj.
b Slov. kat. politično društvo v Brežicah za občine Zakot, Mostec, Sela in Artiče priredi v nedeljo, dne 29. maja 1910 ob V A. uri popoldne v gostilni g. Krulca v )6t. Lenartu ob cesti na kolodvor javno zborovanje., Dnevni red: Poročilo državnih in deželnih poslancev gg. Franceta Pišek in dr. Ivana Ben-koviča. Posebno se bo razpravljalo o novi postavi za . ¡ovzdigo kupčije z živino, o davčni preosnovi itd, in se protestiralo zoper davek na vino. Ob lepem vremenu pod milim nebom. — Volilci! Pokažite z obilno udeležbo vaše zanimanje za javne zadeve! Odbor.
b Rajhenburg. Shod, na katerem govorita gg. drž. poslanca dr. Benkovič in Pišek v nedeljo, dne 29. maja, ¿kakor je poročal zadnji „Slovenski Gospodar", se n e bode vršil na Blanci, ampak takoj po cerkvenem opravilu pocl milim nebom tik cerkve sv. Kancijana.
b Planina. Dne 12. majnika smo imeli tukaj živinski sejm; prodalo se je veliko živine, posebno volov in krav: kupci kaj radi pridejo na Planino, posebno iz Moravskega in Gornjega Štajerskega, ker pravijo, da se dobi tukaj lepa živina. Tudi pisec teh vrst je gnal dve kravi na sejm, pa čujte in strmite, dobil sem bolete, pisane samo v nemškem jeziku. Zupanu Šešerko pač dišijo samo slovenski groši in pa slovenski glasovi pri volitvah, drugače nas pa izziva, kjer nas le more. Pripomniti moram, da so v občin-, skem odboru sami Slovenci, pa nima nobeden toliko poguma, da bi pri kaki seji predlagal, naj se naročijo bolete, pisane v slovenskem jeziku. Pričakujemo, da se ta nedostatek popravi
deutschfreundliche Stajerc Partei
kev sv. Križa je bila lepo okinčana. Najprvo so se mlad. poklonile v cerkvi Mariji. Pridigoval je č. g. Marko Sagaj, kaplan selniški, sv. mašo pa je daroval č. g. dr. Kovačič. Med sveto mašo se je vršilo skupno sv. obhajilo deklet. Ob enih popoldne smo se zbrali pred hišo g. Dobaja, kjer se je vršilo zborovanje. Zborovalni prostor je bil z zelenjem lepo ovenčan. Vt- stotin Slovenk se je zbralo tukaj. V velikem številu so prišle mladenke iz Selnice ob Dravi, Kamnice, Svežine, Sv. Juija ob Pesnici, Spod. in Zg. Kun-gote, Št. Ilja, Jarenine, Sv. Petra, Maribora, od Sv. Duha na Ostrem Vrhu, Lučan in drugih obmejnih krajev. Pismeno sta poslalala pozdrave župnika Gartner in Štrakl. Shod je pozdravila tudi predsednica Dekliške zveze pri Sv. Juriju v Slov. gor. Zborovanje je otvoril domači g. župnik Ant. Kocbek, ki je v navdušenem govora pozdravil zborovalke. Nato je ves zbor zapel himno: „Marija bodi zdrava"! Kot voditeljica Z. S. D. je shodu predsedovala Anica Krenova iz Št. Ilja, ki je v krasnih in navdušenih besedah začrtala pota dekliške organizacije. Vihar odobravanj» je sledil vzenesenemu njenemu govoru. Govorile so še: čep Terezija (Sv. Križ), Jenuš Terezika in Hamer Lina (Št. Peter pri Mariboru), Godi Verona (Sv. Jurij ob Pesnici), Pec Terezika iz Št Iija pa je navdušeno deklamirala pesmico: „Materi Sloveniji", Hauptman Filomena (Sv. Križ) pa: „Me gremo naprej, me mlade". Tudi zastopnica deklet iz Svežine je navdušeno pozdravljala. Č. g. Sagaj opozarja na to, kako velike važnosti je, da se zbirajo obmejne Slovenke pod praporom Marijinim. Zastopnik b. K. S. Z. dr. Kovačič pravi: Versko prepričanje in ljubezen do narodnih svetinj je Vas in nas privedlo semkaj na to prijazno obmejno vifočino.
Za težavni vaš bodoči stan, dekleta, je najboljša priprava, ako se oklenete Marijinih družb, dekliških zvez in izobraževalnih društev. Krasnim prepričevalnim besedam /govornikovim je sledilo navdušeno odobravanje. Naslednji govornik Žebot iz Maribora navdušuje zborovalke za obrambno delo. V „SI. Straži" naj vneto sodelujejo naše mladenke. Poglejte proti severu, zahodu, vzhodu. Vse te gore, griči in poljane so bile nekdaj naše, a sedaj niso več — po naši krivdi! Branimo vsaj to, kar imamo! H koncu se še domači gospod župnik in predsednica zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost tako krasno izvršila. Med pevanjem narodnih pesmi se je sklenilo tako krasno zborovanje. Dasiravno je prihrul hud vihar med zborovanjem, vendar naše obmejne Slovenke so vstrajale do zadnjega. Ko smo se potem še zopet v cerkvi zahvalili majnikovi kraljici, kjer je imel g. dr. Kovačič sklepen govor, smo se z veseljem v srcih vračali na svoje domove.
Shod bo gotovo ,obrodil najlepše sadove. Slava vrlim obmejnim Slovenkam!
Obmejna mladina! V nedeljo dne 29 maja v Ja-renino! Še enkrat opozarjamo mladeniče Slovenskih goric, okolice Maribora in Dravskega polja, da se prihodnjo nedeljo iz vsake župnije udeležijo roladeniškega 6hoda v Ja-renini. Jareninski shod naj bo sijajna mladeniška manifestacija Da naši jezikovni meji. Govorili bodo znani govorniki izza lanskih mlad. shodov. Sodeluje pri slavnesti jareninski pevski zbor. Zborovanje se prične takoj po cerkveni slav-nosti. Vrši se ob vsakem vremenu. Jarenina je pol ure oddaljena od železniške postaje Pesnice, torej se lahko shoda udeležijo tudi mladeniči iz oddaljenih krajev. Prosimo voditelje naših zvez in društev, da še te dni pridno agitirajo za jareninski shod! Na shod se vabjo tudi možje! V nedeljo je naš dan! Torej vsi v Jarenino, v to našo ponosno slovensko trdnjavo!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Tukajšnja Mladeniška zveza ima v nedeljo, dne 29. maja t. 1. svoj mesečni shod v bralni sobi z mnogovrstnim sporedom. Zraven Šaljivi prizor. Mladeniče ude, kateri pripeljite s seboj tudi svoje tovariše, vabi uljudno odbor.
Rajhenburg. Dekliški shod na Graški gori dne 24. majnika je vspel kar najsijajneje. Udeležilo se ga je nad 600 (šest sto) deklet iz naše in sevniške župnije, in na stotine drugega ljudstva. Natančneje poročilo podamo prihodnjič.
Najnovejše novice.
„Slovenska Straža". Prepotrebno narodno obrambno društvo, postavljeno na krščanski temelj, je ustanovljeno za vse slovenske pokrajine. Njegov sedež je Ljubljana. V to središče se mora tudi stekati ves denar v narodno-obrambne namene. Drugače ni pravega reda ali je vsaj dvojni posel, ker bi se denar iz Maribora moral poslati v Ljubljano. Zato pozivamo in prosimo svoje somišljenike, da pošiljajo ves denar za obmejne Slovence, za narodno-obrambne namene itd. takoj naravnost v Ljubljano pod naslovom „Slovenska Straža".
Birmovanje v dekanatu Dravsko polje se je vršilo v času od 16. do 24. imaja 1910. Birmanih je bilo dne 16. maja v Hočah 873, 17. maja v Framu 258, 19. maja v Slivnici 433, 22. maja pri Sv. Janžu na Dravskem polju 387, 23. maja pri Lovrencu 230, 24. maja na Ptujski gori 198, v celem dekanatu — Eden, ki ne sliši k ^¡^„paj 1379 birmancev. — Kako požrtvovalno skrbijo
__^ dušni pastirji in verniki ,za lepoto hiše božje, so po-
----.7 . --^kazale mnogoštevilne blagoslovitve novih ali prenov-
V6SimK	|&]jenih cerkvenih reči. Tako so prevzvišeni nadpastir
l - flSnif-Bro AKiianivariSA ^ob priliki birmovanja blagoslovili v Hočah podobi Sr-ITlIaClinSRC Ul5Cini4a«»IJI»a ifca Jezusovega in Srca Marijinega ,za dva stranska
Shod MM «««k. T»m, kj«, » ne	£*■„^Tl " H*W,,B- ^
vil L. Perko za 300 K, ter dve spovednici, delo mojstra Fr. Visočnika, katerih ena velja 320 K. Te svo-te so zložile Marijine družbenice in zavedni krščanski možje. Pri župnijski cerkvi sv. Lovrenca sta bili blagoslovljeni dve novi sliki sv. Cirila in Metoda'pri vhodu k cerkvi, naslikani od akad. slikarja Fr. Fras v Slivnici; nadalje nove orgije, delo znanega mariborskega mojstra Jož. Brandl, ki stanejo 3350 K; potem nov kelih, izdelan od K. Tratnika v Mariboru za 100 K, in razni paramenti za podružnico sv. Antona Puščavnika, Za Ptujsko goro so mariborske gospe pri podobarju Dohnaliku naročile ličen kip sv. Antona, Pad., in nabavil se je od K. Tratnika nov lestenc, kar je stalo oboje nad 700 K. Na povratku iz Ptujske gore, dne 24. maja, so prevzvišeni knezoškof v Župeč-ji vasi župnije Lovrenčke, blagoslovili novo cerkvico sv. Antona Pušč., za katero so bili ob enaki priložnosti dne 31. maja 1904 položili temeljni kamen. ; Za to cerkvico je med mnogimi en sam dobrotnik daroval 600, drugi pa 1000 K; vsi stroški za ¡njo so znašali približno 12.000 K.; Poleg raznih! podob in kipov, so bile tukaj blagoslovljene tudi prenovljene orgije, ki so prej stale v župnijski cerkvi. — V vseh župnijah so dobri verniki trumoma pričakovali in pozdravljali' svojega nadpastirja, ter kleče prosili blagoslova za se in za svoje otročiče. Veličastni sprejemi, slikovite vrste jezdecev na čilih konjih in (pri Sv. Janžu) kolesarjev, ki so spremljali voz Prevzvišenega po raznih farali pri dohodu in odhodu, brezštevilni slavoloki s pomenljivimi napisi, večerne podoknice in bakljade, vse to so vesela znamenja, da je verno ljudstvo iz srca vdano sveti Cerkvi in svojemu nadpastirju. — Seme z apostolsko gorečnostjo oznanjevanih višepa-stirskih' naukov o milostih sv. birme, o boju zoper dušne sovražnike, o božji in naši materi Mariji, o virih milosti božje,, o znamenitosti orgelj in njihove blagoslovitve, o znamenjih krščanske hiše in o sv. Antonu PuŠč., je očividno padalo na rodovitna tla. — Od 28. maja do 4. junija, bo Škofijsko obiskovanje in birmovanje v Laški dekaniji.
Volilni imeniki za volitev po g. Ježovniku bodo prihodnje dni razpoloženi. Prosimo nujno svoje somišljenike, da jih pregledajo ter blagovolijo izvršiti potrebne reklamacije.
Sklep za ljudsko Štetje. Proračunski odsek državnega zbora je sprejel včeraj s 24 proti 17 glasovom predlog poslanca Kramara, da se bo w prihodnje pri ljudskem štetju poleg občevalnega jezika določila tudi narodnost.
Sv. Jurij ob juž. žel. V nedeljo, dne 12. junija se vrši pri nas veliki dekliški shod. Slovesnost se bo vršila v cerkvi, in zunaj cerkve bo veliko zborovanje. Opozarjamo že zdaj vse sosednje in druge župnije na ta prvi letošnji dekliški shod. Natančneje poročilo naznanimo prihodnjič.
Listnica uredništva.
Veržej: Po našem mnenju je najboljše da počakamo, dokler se ta reč ne konča. Nekateri odstavki so tudi taki, da bi zopet lahke imeli nepotrebne pote k sodniji. Ko se enkrat cela zadeva konča, pa radi prinesemo stvarno poročilo o zgodovini tega razpora. Zdravil — Konjice: Izročili smo poslancem, da se pritožijo. Tam varno, za nas tožljivo. — Kebelj: Bilo predolgo; oprostite! — Bočna: Brez podpisa v koš! — Za prihodnjo številko smo morali odložiti: Sv. Vid pri Grobelnem, Mala Nedelja, Št. Jani na Vinski gori, Staritrg pri Slovenj-gradcu, Sv. Tomaž pri Ormožu, Šmartno na Paki, Nova cerkev, Sv. Martin pri alovenjgradcu, Gotovlje, Sv. Jurij ob juž. žel.
Prva
največja zaloga črevljev v Celju
priporoča slavnemu občinstvu veliko zalogo črevljev vseh vrst od najfinejših do najcenejših moških, ženskih in otroških kakor tudi samoprodaja original-amerikanskih. Štefan Strašek, Celje, Schmiedgasse.	411
moški, stopijo na plan naše navdušene Slovenke. V nedeljo dne 22. maja se je vršila pri Sv. Križu nad Mariborom veličastna slavnost obmejnih Slovenk Kljub slabemu vre menu so vrele iz dolin od vseh krajev naše severne pokra-; jine navdušene mladenke na višek k sv. Križu. Lična cer-'
tarja Al. Zoratti v Mariboru, v ceni 2000 K, in ban-dero Marijine družbe s podobama Brezmadežne in »Jezusa, ki je „čistost devic". Bandero so izdelale šolske sestre v Mariboru za 450 K. V Framu je bil blar goslovljen nov kip Brezmadežne, (katerega je izgoto-
Loden-sukno-odeje in koče za postelje in konje, pletilno volno itd. iz
o veje volne
prodaja na debelo in drobno
Jakob Pogačnik
tovarnar volnenega blaga v Velikovcu na Koroškem.
Ovčjo volno kupujem ali jo zamenjam za blago. 425
j
Pojasnila o inseratih daje
upravniStvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev.
Loterijske številke.
Dne 21. maja 1910.
Trst . 78 29 30 87 88 Lino . 37 38 7 8 9
T najem se želi vzeti dofcroidoča gjstilna, pozneje Be morda tudi kupi. V Mariboru ali v okolici. Ponudbe na poste reatante štev. 100(J Lipnica (Leibnitz). 185
1 nov bencin-lokomobil 4—6 HP,
1 travniška brana, 1 železen plug, 1 min za debelo moko se po ceni odda. Strojno ključavničarstvo Kari Sinkowitsch, Peffgasse 9, Maribor.	293
Zelo lepa hiša še davka prosta b štirimi sobami, dvema kuhinjama, velika klet, svinjski hlevi in lep vrt je blizu Maribora na prodaj. Cena 16 500 kron. Zamenja se tudi s posest? om ns deželi. Naslov pri upravništvu Slov. Gosp. v Mariboru.	279
Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 5 sobami, kuhinjo, 8 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in Skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 orsloT, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po C6ni proda. Zadnja cena 18500 kron. Vknjiženih je 6000 kron. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibnitz).	817
¿pno najboljše vrste se dobi pri g. Ivanu Sulčič, Zidanimost. 823
Lepa hiša, še davka prosta, b pe -t:mi sobami, tremi Kuhinjami lepimi kleti, svinjskim hlevom in lepim vrtom, 15 minut oddaljena od glavnega trga je v Mariboru na prodaj. Cena 12.800 kron. Več pri lastnici M Brože,
Spretnega sedlarja sprejme v svojo hišo „Posojilnica v Vojniku". V hiši se je izvrševala že mnogo let sedlarska obrt.	888
Posestvo z gostilno, 7 oralov travnikov, njiv in sadonosnika, se proda v občini Vosek, fara sv Marjeta ob Pesnici. Več pove lastnik Ludvik Dolaiš, posestniški Bin Sv. Jakob v Slov. gor. Vpraša se naj do 1. junija.	429
Štacnnarska oprava za mešano trgovino z obrtjo vred se po ceni preda Kasinogasje št. 6 Marijanom.	410
GrenzgasBe 24.
Maribor, 403
V prijaznem vojniškem trgu je na prodaj lepa hiša, B hlevom, vrtom in brajdami, najbolj pripravno za rokodelca. Cena je štiri tisoč štiri sto kron. Naslov lastnika je: Janez Kok v Nori cerkvi pri Celju, p. Vojnik,	394
Priden nčenec se takoj sprejme pod ogodnimi pogoji pri Petru Trogeiju, sedlarski mojster v Mozirju.	385
Pošten, glasb »no nadarjen fant se takoj sprejme v poduk kot cecili-janski crganist in cerkovnik proti mali plači. Naslov v upravništvu.
431
Mlinarji pozor I Prodam za nizko ceno zaradi opustitve obrti nekaj francoskih mlinskih kamnov še novi, malo rabljeni, Alojz Kupec, pošta Sv. Pavel pri Preboldu, Štajersko.	382
Travnik, prve vrste okoli 5 oralov 1 ■/* ure od Maribora oddaljen, leži ob okrajni ceBti, se takoj proda. Naslov pri uredništvu Slov. Gospodarja	439
Posestvo, eno uro od Maribora, lepi zidani l rami, lepe brajde, lepo sadje, travniki, njive, lesi, vse skupaj 18 oralov; 2.500 kron o-stane vknjiženih. Kdor hoče kupiti, naj se oglasi pri Mat. Emer-šič v Dogošah štev. 22, pri Mariboru.	444
V Zgor. Savinjski dolini se je iz
gubil lep, rjav pes, majhen na visokih nogah, kateri sliši na ime „čuvaj". Kdor ve kaj o psu, živem ali mrtvem, naj naznani na Rečico št. 41, proti dobri nagradi.
438
Na prodaj je norozidana hiša z dvema sobama, kuhinjo, vežo in veliko spodnjo kletjo; hiša je 10 let davka prosta in leži 15 minut od mesta Ptuj ob glavni cesti, je najbolj pripravna za penzijonista, ker je stanovanje zelo suho in lepo napravljeno. Cena se izve pri lastniku Franc Šumenjak, Rogoz-nica, Ptuj.	443
Halo posestvo z 2 oraloma zemlje, se takoj proda. Pobrež štev. 155, J. K.	417
Pinta, pridnega, poštenega in šole prostega sprejme takoj Jurij Fregl v Framu.	418
Krojaški nčenec se sprejme pri
g. Jožefu Richter, krojač za civilno obleko in unilorme, Maribor, Landwehrkaserne.	418
Lepo posestvo eno uro od Maribora, pri glavni ceBti, z lepim zidanim hramom, s tremi sobami, kuhinjo, klet, zidan hlev za dve kravi, svinjski hlevi, vodnjak z dobro vodo, 1 oral dobre zemlje, se po najnižji ceni za 5000 kron proda. Vknjiženih ostane 1400 K. Poizve se pri Miha Rutnik, Po-berž pri Mariboru št. 284. 423
Dčenoa, kateri ima veselje sekire delati se učiti in enega pomagači, kateri zna dobro sekire delati, sprejme proti dobremu plafcilu K Krančan, Fal ob kor. žel 424
Sknpna slnžba organista In cerkovnika na Polenšaku je razpisana. Nastopi se lahko takoj. Prosilci naj se, če le mogoče, osebno oglasijo pri cerkvenem predstoj-ništvn.	426
Prodajam po prav nizki ceni narejene obleke, za fante in može, vsake starosti. Sprejemam tudi naročena dela, imam vsake vrste vzorce, da se lahko vsakemu postreže, tudi za boljši stan. Le pri meni, Vašem znancu in rojaku, kmetje, kupujte. Jožef Verdnik, krojaški mojster v Slov. Bistrici, Šolska ulica.	441
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz uies, šumenje
po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur Sonne", Gradec. Jakominiplatz 24. 108
Ekonom z dobrimi spričevali in večletno prakso išče službe. Naslov v upravništvu.	440
Kuharica želi službe v župnišJu. Naslov pove Marijanišče, Ktsino-gasse štev. 6.	427
trgovec z železom 23
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi.
Nihče več ne'godrnja Čez slabosti in težave, Ako
T.
Delavnica za popravila!
cd J=>
aj
»co £
Q-
2 <=>
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! lilustr. cenik zastonj!
Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3 50 Pristna srebrna ura „ T— Original ornega ura „ 18"— Kuhinjska ura	„ 4'—
Budiljka, niklasta „ 8"— Poročni prstani	„ 2,—
Srebrne verižice	„ 2-—
— Večletna jamstva. —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, Gosposka nlica 26.
spozna,
Ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljndska kakovost Kabinetna kakovost
Oc
liter K 2 40.
7) » 4-80.
o
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana.

i;
m
Steckenpferd-
milo z lilijinim mlekom
fiajmehkijša milo m kole kakor proti pegam!
Dobiva se povsodi
126
2 If
Našim rodbinam priporočamo
Ženitna ponudba.
V svrho ženitve se želim seznaniti s pridnim dekletom ah vdovo brez otrok, ki bi bila pridns gospodinja, stara 28 do 35 let in bi imela premoženja 3 do 4 tisoč kron. Jaz imam premoženja 14 tisoč kron in Se zraven zaslužek. Ponudbe s sliko naj se blagovolijo poslati na uredništvo
Slovenskega Gospodarja.	419
**********************
Distriktni zdravnik
dr. Maks Murmayr
naznanja, da se s 1. junijem t. 1. preseli iz sedanjega stanovanja v svojo hišo, št. 105 v Slov. Bistrici, (nasproti c. in kr. vojašnici). 4t6
3io litis ko cikorijo.
craso

rima rake in postrve
Es 10% «eneje
sHisrap

oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, entone in plošče. Zahtevajte cenike. Istotam dobi se najboljši pomnožeralni aparat „levograf" za 20% znižano ceno kakor doslej. Slavna društva se opozarjajo poBebno na to ugodnost. Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor.	271
i X
l
X
♦
! :
t t<
Za cepljenje trt
dobite edino dobre gumijeve trake pri tvrdki:
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem Na debeló fn drobno!	220	Na debelo In drobno I
a t
kupi po najboljSih cenah
Kari Gollesch, Maribor ob D.
Tegetthoffova ulica 33.
405
f \ 1 • od motorja oddaje 100 kg po 25 K. ^h
Tiskarna sv. Cirila, Maribor i
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
♦♦♦♦«♦♦♦♦m Najsolidnejša in točna postrežba. ............
******************************************* xxxxxxxxxxxxxxxxxxxkx
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval
I. SerravallOf c. ll (toni dobavitelj
Trieste-Barcola.
Knpl se T lekarnah v steklenicah po pol 1 & K 2*60 in po 446	1 1 & K 4-80.	kg
Uradno potrjeni civilni geometer
Karl Hantich
v Mariboru, Sodnijska ulica vis-á-vis okrožni sodniji
se priporoča za merjenje in vsa v njegovo stroko spadajoča dela.	59
09918630
"Stras 8.
8ÍM1HSKÍ EžOBRDIMK,
laierska ljudska posoilnica v V
Ju	,,
registrovana zadruga i neomejeno zaveza
1MT Stolna ulica št» 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, Proti ^ mesečni odpovedi po 41/»-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na rarpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4'/1(7o, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5'/,% in na osebni kredit po 6% Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kcleke.
Uradne ure
so vžako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejs
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5 popoldne.	6
Posojilnica liaiu Audi na razpolago domare hranilne nabiralnik«.
Završekova hiša na Bregu pri Celju št. 2 z vrtom vred se proda. Več pove notar v Celju.
442
Zahvala.
Ker nam ni bilo mogoče, se vsakemn posebej zahvaliti, kateri so našo nam predrago hčerko oziroma sestro
Alojzijo Mišja
dne 17. maja spremili k zadnjemu počitku, se tem potom zahvaljujemo v prvi vrsti častiti duhovščini kapelski, vsem dekletom Marijina družbe, ki se jih je v tolikem števila udeležilo, kakor tudi gospodu Čiriču in vsem pevcem za nagrobnico. Sprejmite vsi našo najtoplejšo zahvalo od žalujočih ostalih.
Na Kapelskem vrhn, dne 17. maja 1910.
Micika, I/aea,	Jožef, Gerca Mišja,
Ana ffišsja, sestre. 445	stariši.
KXXXKXXXXXXXXXXXXXXXtt
Za sv. birmo i
Izvrstne molitvenike, vsakovrstne rožne vence, podobice, škapulirje, križe itd. najceneje kupite pri
Franc Krepek, Maribor ob D.
izdelovatelj rožnih vencev, Tržaška cesta 15,
in na sejmih.
430
x

I/Java.
Proti neštetim boleznim se priporoča Franzovo žganje. Dobro, močno Franzovo žganje je neoporekovano najboljše domače sredstvo.
Za kolikor boljše in uspešnejše je še potem Franzo-vega žganja preparat, kakor je
Szeklerjev gorski
29
Inda-cvet"
ki ga ne priporoča le izdelovalec, ampak vsak, kdor gA rabi.
Spričevalo za to da:
pisma Franca Kossuth-a:
Blag. gospod Balazsovich Sandor, lekarnar v Sepsi-szent-Oyorgy.
„Proti revmatičnim bolečinam se ie izkazalo vnetje z „Inda-evetom" zelo dibro. Bod te tako prijazni in pošljits mi tri steklenice".	Franc ^ossuth.
Postavno zavarovano „Inda-cvet" zdravilnih zelišč Franzovo žganje ni kaka navadna spritova mašanica, temveč iz
Szeklerjeviii gorskih zdravilnih zelišč narajso sprit
in kot tak ne le najboljši in najuspešnejši, temveč tuli najmočnejši Franzovega žganja preparat.
„Inda-cvet" krepi živce in mišice, osveži in okrepi telo in dušo!
„Inda-cvet" se dobi pri izdelovalcu Ba azsavich S&n-dor, lekarnar v Sepsi«entgyorgy, kakor tudi v vseh lekarnah, drožerijah in špecerijskih trgovinah.	303
Pokrijte vsako ranjeno mesto
skrbno, ker lahko nastanejo iz tega Tsled okn-ženja zelo fende rane.	•»•■«•
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačao mašilo, takozvano praško domače mazilo, kot aanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan.
1 pušic» 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pušice, za K T — pa 10 pušic poštnine prosto na vsako poslajo
avstro-ogrski monarhije. Pozor na ime izdali», izdelovateljs, osno in varstveno znamka. Pristno 1» po 70 vinarjev.
Glavna zalogi
B. F R A G N E R, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „PRI ČRNEM DRLO"
PRAGA, Mala strana, ioial Nernte ulice št. 203,
Z »loge ▼ lekarnah Avstro-Ogrske.
250
Narodni slikar in pleskar
mt im 7~rr77~: T".—
v Celju Gosposka ulica 5. m Celja
^ Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, ka-305 kor cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko-slikarstvo na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršu-
Pozor kmetovalci!!
Zdaj je čas zbirati zdravilna zelišča: Bezgovo cvetje, hojkine in smrekove mladike, bezov sok, lipovo cvetje, suličasto listi trpotec in druga zdravilna zelišča.
Kupim vsako množino in plačam dobro. Ponudbe na Kari Gollesch, Maribor. 884
M
Cena 1 steklenice ja 1 krono.
>	----|------------ ----3 ---------
jem vestno in po najnižjih cenah. Vedno točno in najboljšo postrežbo zagotavljajoč se priporočam p. č. duhovščini in cenjenemu občinstvu za mnogo-brojna naročila.
„Kapljice za svinje
Gospod A. H., Sr. Križ, piše: Hvala Vam za pripsslano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vilo povoljnl I
Gosp. Janez K. piše: Prav dol)?o pomagala!
412
^S&sSEŠSE
Mih. Dobrave.

mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15.
»25

«»»»»:«
m mm
idic
Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino
la«
patent, dvojno zarezani strešnik zakrivač
s poševno obrezo iu priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami I
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik : Fran Rakovič
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,