M eteIko V slovenskem slovstvu. 13. Bil je Metelko v mnogib receli Vodnikov naslednik. Dobil je menda tudi nektere njegove spise. Tako je n. pr. sostavljal veči slovenski slovar že J. Z. Popovič, B. Kumerdej itd. Tudi Vodnik se poprinie tega dcla, marljivo nabira ter nabere do 30.000 slovenskih besedi, in jib (po Adelungu) vredi v nemško-slovensko-latinski slovar, ki bi šteti imel do 80 pol srednje osmerke. Naznanjen je bil že I. 1806; posebej napove nanj naročevanje sredi 1. 1813 s pervo tiskano polo, ali po vojski in nemili Vodnikovi osodi zastane tolikanj zaželeno delo. Po njegovi smerti rokopis za 130 gld. *) Se \i, da se to more storiti le o poletju. Pustijo naj se ležati storži kakih 48 nr na toplem solncu. Opomba g. docenta. kupi Ravnikar, modroslovnib šol ravnatelj, ter ga izroči Metelkotu, češ, da ga spravi polagoma na svetlobo. Kakor Vodnik na Kranjskeno, je zdeloval slovar Jarnik na Koroškem. Pošlje mu neki Metelko ludi rokopis Vodnikov. Jarnik si dobi založnika in tiskarja; bile so štiri pole že natisnjene, kar se zboji založnik s tiskarjem vred prevelikih stroškov, in tudi Jarnikov rokopis ostane Ie rokopis. Enako je pripravljal zanj Dajnko na Stajarskem, pa ni Dajnko ni Metelko ga ne moreta spraviti na dan. Krog I. 1830 se je Metelčica jela nekoliko bolj gibati, in 1. majnika je z Dunaja Kopitar o slovarju pisal Metelkotu: Prav Vi ste ali bi vsaj biti mogli tisti mož, ki sem si ga želel v svoji slovnici str. 56, kteri nara popiše naposled jezikov zaklad . . . Zedinitc se z gosp. Čopom in pomenkovaje se z Dobrovskyni ter s slovarji vseh drugih narečij v rokah, nekaj sami nekaj po svojih učencih zapisujte besede, kakor nanese, na posamne osminske liste, ki jih dajte potem vsaki.teden abecedno vrediti. Čez leto in dan je tako nastal slovar Vukov. Ali začeti se mora. Dimidium facti qui bene coepit habet, pravi naš Horac. Dic hoc tibi ipsi et Čopio cum salute mea. — Kako je z Ravnikarjevo biblijo? — Vi tedaj pa Čop cum discipulis — spravite se nad inventarium ut dixi. Valete et favete vesterrimo Jernejo. — Tretji, ki je pisal v Metelčici, je bil ranjki Franec JeIovšek (r. v Ljubljani 1793, u. v Novomestu 1868). Iz tistega vzroka, da se v njej prične učiti po šolah in se je privadi mladina, da na svetlo : Keriianski nauk fsa slovenske iole poleg kutekisma po c. k. der- iavah. v Ljubijani 1831. sk 131 str. — Metelko ga pripisuje kar Jelovšeku, ki je bil takrat katehet v normalki Ijubljanski; bere se vendar, da so ga skladali skupaj Fr. Jelovšek, U. Jerin (v Ljubljani r. 1785, u. 1849) in J. Burger, tedaj pervi ali naj gorečniši Metelkovec (cf. Oarinthia 1831, 25; Siidsl. Lit. I. 45). wTa katekizem je po pravih kateheških pravilih lepo zvcrsten, in se tudi v zavedi lepe slovenščine priporoča" (Met. Pismen.). Zapored so prihajale šolske knjižice v novem čerkopisu na svctlo. ATlada sama, kakor se kaže, je podpirala to početje in pripustila Metelčico v deržavne šole. Množili so se pisatelji in skerbeti jeli ne le za šolsko mladino, tudi za prosto Ijudstvo, za narod slovenski. I temu naj se dajejo v roke podučne knjige, da se mu po njih, si mislijo, prikupi tudi popravljena pisava ter se tako vstanovi. Naj gorečniši med temi je bil J. Burger, dubovni vodnik v Ijubljanski duhovščnici, naslednik J. Zalokarjev. Množili so se pa tudi Metelčice neprijatelji, in dasi ravno so to leto že prednje slraže bile se spoprijele in je v kraikem udariti se pretila abecedna vojska, naj se vendar naštejejo poprej še knjige, ki so prišle tedaj v Metelčici na svello. Četerti namreč, ki je boril se in pisaril o in v Metelcici, je bil že tudi ranjki Jožef Burger (v Krašnji r. 1800, u. 1870 v Smartinu pri Litiji). Poslovenil je: 7) Nedolžnost preganjana in poveličana, povest iz pisem Kristofa Šmida. V Ljubljani, 1832. 8'. 124 str. 2) Evstahi. Povest iz pisem Kristofa Šmida. V Ljublj., 1832. 8'. VI. 149 str. 3) PomoB v iili ali leseni krii in sreia dobrega uka. Dve povesti iz pisem Kristofa Šmida. V Ljublj., 1832. 8'. 48 str. 4) Svete Terezije Premiiljevanja in perserini pogovori % Bogam, z njenim popisam svoje mladosti in z nekterimi njenimi uki. Iz njenih pisem okrajšal Simon Buhfelner, fajmošter na Nemškem. V Ljublj., 1834. 81. str. 84. — Pri SV. Jakobu je slovel tedaj duliovni poraočnik Anton Pekec (r. v Stopičah 1803, u. v Ljubljani 1833). Prav radi so njegove duhovne govore poslušali Ijudje, in da bi z duhovnim pridom pomnili jih ludi v prihodnje, da po njegovi smerti v pocirilici na svetlobo Jož. Burger: S) Ruzluganje dopoldanje očitne slui.be boije, ali kerščanski nauki od s. maše in pridig, ki jih je imel Antoni Pekec, kaplan per s. Jakobu v Ljubljani, v 1. 1832. Natisnil J. Blaznik v Ljublj., 1834. 8*. VIII. 499 str. In C) Kristusovo Terpljenje v osem postnih pridigah, ki jili je imel Antoni Pekec, kapl per s. Jak. v Ljublj., v 1. 1831. V Ljublj. natisnil J. Blaznik, 1835. 8!. 122 str. ,,Bukve g. Burgerja, piše spet Metelko v Pismenici, in veliko prevred ta svet zapustivšega Pekca so v prav lepi in čisti slovenščini pisane, in se ludi v svoji osegi sosebno priporočajo; niarsikteri, ki so že veliko tacega brali, pravijo, de kaj bolje in lepše zdelanega v slovenskem, in tudi v nemškfrn jeziku, še niso najdli, kakor je Razlaganje dopoldanje službe božje. Hvala, ki jo tukaj g. Burgerju, zgorej g. Zalokarju in g. Potočniku po zasluženji njih lepega pisanja darao, tudi skorej vse druge pozneje pisatelje zadeva, kteri so se po teh ravnali".