Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri d-'lla Liber ta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI Posamezna štev. 50 lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 o Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. bis St. 614 TRST, ČETRTEK 22. SEPTEMBRA 1966, GORICA LET. XV. Homatije V Afriki Britanska ministra za Commonvvealth in zč. pravosodje sta v noči od nedelje na ponedeljek z letalom odpotovala iz Londona v Saiisbury, da bi tam preučila, kako bi bilo mogoče rešiti rodezijsko vprašanje. Odpotovati bi bila morala že v nedeljo zvečer, a so odhod odložili za štiri ure zaradi izjave rodezijskega ministrskega predsednika Jana Smitha, češ da bo pomenil prihod dveh britanskih ministrov v Salisbury uradno priznanje njegove vlade. Po namenih londonske vlade pa naj bi se ministra sicer res razgovarjala s Smithovo separatistično vlado, a samo preko britanskega guvernerja in predsednika rodezijskega vrhovnega sodišča. Ob odhodu obeh britanskih ministrov je dal ministrski predsednik Wilson uradno izjavo, v kateri je pojasnil, da njuno poslanstvo v Rodeziji nikakor ne pomeni priznanja Smithove uporniške vladavine. Na pritisk mimstrskih predsednikov drugih držav Commonvvealtha namerava dati britanska vlada rodezijski vladi določen rok — tri mesece — za ureditev rodezijskega vprašanja, drugače bo predlagala Zduženim narodom »mnogo ostrejše« sankcije proti njej. Kakšne naj bi bile te sankcije, ni bilo povedano. Morda je mišljen tudi vojaški nastop. Po drugi strani pa kaže, da misli tudi Južna Afrika še odločneje pomagati Janu Smithu, v duhu poostritve »apartheida« po umoru ministrskega predsednika Vervvoerda, kar je tudi neke vrste represalija za umor in hkrati grožnja. Vse kaže, da v Afriki ne le da še ne bo kmalu miru, ampak da ta celina šele zdaj stopa na oder »svetovnega dogajanja«, seveda kar zadeva homatije med njenimi državami in v njih, državne udare, upore, medsebojno zatiranje posameznih narodov in ras itd. Po začetni idili, ko so postavili odhajajoči kolonialistični gospodarji vsepovsod na oblast ljudi, o katerih so mislili, da so jih — seveda bolj na hitro in bolj površno, v skladu s splošno površnostjo »belega moža« nasproti drugim rasam — vzgojili v šoli zahodne demokracije, je sledilo v novih afriških državah obdobje medsebojnega izpodrivanja z oblasti. Najprej z intrigami, nato z državnimi udari, in končno z obsodbami na smrt in javnimi obešanji in pokoli, kot v Kongu in tudi drugje. Največji del krivde za to imajo bivši kolonialisti, ker niso uredili narodnostnih razmer v svojih kolonijah, ko so še gospodarili v njih, in ker niso vzgojili dovolj velike plasti domačinskih izobražencev, aii pa sploh ne. Kako naj se znajdejo zdaj na hitro »izštudirani« črnski politiki v situacijah, v katerih bi izgubilo glavo tudi najmanj 99°/« evropskih politikov — v državah (Nadaljevanje na 2. strani) V KORIST MIRU -KITAJSKA V OZN Ta teden se je začelo v New Yorku 21. zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Zasedanje je odprl dosedanji predsednik Amintore Fanfani, za novega predsednika pa je bil izvoljen afganistanski diplomat Abdul Rahman Pazhvvak. 21. zasedanje najvažnejše in najpomembnejše mednarodne organizacije se je pričelo v znamenju precej hude krize, kar najbolje izhaja iz izjav glavnega tajnika U Tanta kot tudi iz pozdravnega govora predsednika Fanfanija. Organizaciji Združenih narodov, ki je bila ustanovljena pred 21 leti v San Franciscu z namenom, da postane učinkovito sredstvo za preprečevanje vojn in utrjevanje miru na svetu, grozi zlasti v zadnjem času vedno večja nevarnost, da se izkaže kot nesposobna izvrševati svoje glavne naloge. Najbolj otipljiv dokaz nemoči OZN j c prav gotovo vprašanje Vietnama, o katerem Združeni narodi sploh ne morejo sklepati, čeprav prav ta problem utegne povzročiti svetoven spopad. Sedanje zasedanje je zato izredne važnosti, ker bo moralo rešiti mnoga pereča vprašanja. Minister Fanfani je navedel tri glavne probleme, ki bi morali biti predmet razprave: razoroževanje, jedrsko nadzorstvo in sprejem Kitajske v OZN. Gre za vprašanja, ki so med seboj tesno povezana in o katerih ni mogoče razpravljati ter sklepati, dokler obstaja v svetu ozračje napetosti, medsebojnega nezaupanja in se na tem ali onem kraju sveta preliva kri. Kot smo omenili, so Združeni narodi zašli v hudo krizo prav zaradi položaja v Vietnamu. Organizacija, ki je nastala za to, da prepreči ali zaustavi vojno, nima danes političnih sredstev, da bi lahko posredovala v tako hudem sporu, kakršnega še ni bilo po vojni na Koreji. Eden izmed daljnih vzrokov krize v tem predelu Azije je prav gotovo dejstvo, da komunistična Kitajska ni članica Združenih narodov, temveč da še vedno zavzema njeno mesto v tej organizaciji tako imenovana nacionalistična Kitajska, ki pa dejanska obsega le otok Formozo. Ne glede na notranjo ureditev komunistične Kitajske in ne glede na stališča, ki jih njena vlada zavzema do najvažnejših mednarodnih problemov, se je treba vendarle vprašati, ali je politično modro in za stvar svetovnega miru koristno, da se še vedno brani vstop med Združene narode državi s 700 milijoni prebi-vavcev. Kako je mogoče uspešno odstranjevati vzroke mednarodnih sporov in preprečevati vojne, če se ne nudi priložnost eni izmed glavnih prizadetih držav, da pri tem delu sodeluje? Tudi sedanji notranjepolitični položaj Kitajske je verjetno, vsaj delno, posledica izolacije, v kateri se ta velika država proti svoji volji nahaja. Združeni narodi bi zato pametno ravnali, če bi na 21. zasedanju končno omogočili komunistični Kitajski, da postane njihov polnopravni član. S tem bt sc nehala izolacija Kitajske in bi njem predstavniki prišli v stik s širokim svetom, kar bi gotovo pozitivno učinkovalo tudi na rešitev vietnamskega spora. Znano je namreč, da pri tem sporu niso prizadeti samo interesi severnega in južnega Vietnama, oziroma interesi vietnamskih komunistov in Amerikancev, temveč da gre v prvi vrsti za posreden konflikt med Ameriko in Kitajsko, katerega glavna žrtev je na žalost vielnamsko ljudstvo. Spričo sedanjega položaja je seveda naivno pričakovat', da se bodo Amerikanci brez kakršnekoli protiusluge umaknili iz Vietnama in pustili na cedilu svoje prijatelje v Južnem Vietnamu brez kakršnegakoli jamstva, prav tako naivno pa je pričakovati, da se bo Kitajska nehala zanimati za razmere v Vietnamu, ne da bi za to izbojevala kaj zase. Sprejem med Združene narode bi bil morda prvi korak na poti k postopnemu odstranjevanju nevarnega vojnega žarišča v tem predelu Azije. Tik pred začetkom 21. zasedanja glavne skupščine Združenih narodov je izšlo tudi enciklično pismo papeža Pavla VI. Papeževa listina ni slučajno sovpadla z začetkom zasedanja v New Yorku, temveč jasno kaže, da katoliška Cerkev smatra OZN za mednarodno telo, ki edino danes more u-činkovito vplivati na urejevanje mednarodnih vprašanj z mirni sredstvi. Enciklično pismo v bistvu vsebuje topel in goreč poziv na odgovorne državnike, naj zastavijo vse svoje sile, da se prenehajo vojne in da se čimprej začno pogajanja za ureditev obstoječih spornih vprašanj. TERORIST IZ TRSTA V nekem hotelu v Bocnu so karabinjer! v sredo aretirali 22-letnega avstrijskega državljana, rojenega v Trstu, ker so v njegovi hotelski sobi odkrili cel arzenal orožja. Mladenič se baje piše Podich. Hotelska sobarica je v sobi zapazila 32 palic donarita, revolver, precej metrov vžigalne vrvice in drugi material za peklenske stroje, o čemer je takoj obvestila policijo. Poleg mladeniča je policija aretirala tudi lastnika hotela. RADIO TRST A Težave v italijansko-jugoslovanski trgovini • NEDELJA, 25. septembra, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Ro-j janu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja Za najmlajše -S pravljico okrog sveta: »Kimanuezejev sin«. Na-pisal Dušan Pertot; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Ivan Pregelj - »Tolminci«: (7) »Plat zvona«, v priredbi Mairtina Jevnikarja. Igra RO., režira Jože Peterlin; 16.00 Ljudski plesi; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 Najlepše simfonije; 19.15 Nedeljski vestnik; 20.30 Zborovske skladbe Emila Adamiča; 21.00 Kro-matična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Nova glasba. • PONEDELJEK, 26. septembra, ob: 12.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 13.30 Znane melodije; 17.20 Glasbeni kaileidoskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Baročne skladbe; 19.15 Iz ženskih tednikov in reviji; 19,30 Parada orkestrov; 20.35 Charles Gounod: »Faust«, lirska dra1-ma v štirih dejanjih. n TOREK, 27. septembra, ob: 12 00 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Tabuot, ku s’n biu mičkn fntič«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor; 18.30 Ustvarjavei moderne glasbe; 19.15 Spoznavajmo naravo. Napisala Mara Kalan; 19.30 Letni časi v slovenski pesmi; 20.30 Italijanski ansambli lahke glasbe; 21.00 Gore v slovenski literaturi - Fraice Bevk: »Na planini Jalovnik«; 21.20 Iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66; 21.35 Paberki iz diskoteke; 22.25 Luigi Bocche-rini: Koncert za orglice in godala. • SREDA, 28. septembra, ob: 12.15 Turistični razgledi, pripravil Franc Orožen; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18 30 Komorna dela Friderika Chopina; 19.15 Sodobne bolozni - Gianfranco Garavaglia: »O umskih boleznih«; 19.30 Motivi, ki so mladim všeč; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični koncert. Dirigira Franco Ferraris. Sodeluje pianist Gabriele Pisani. Igra orkester gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.25) Knjižne novosti - Enzo Bettiza; »La nuova cultura tedesca«, ocena Josipa Tavčarja; 22.15 Sentimentalne pesmi. • ČETRTEK, 29. septembra, ob: 12.00 1866-1966 — Furlanija in Italija: Gactano Perusini: »Ljudski običaji«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor; 18.30 Slavni solisti; 19.00 Zlata skrinjica. Otroške pesmi in skladbe. Napisala Desa Kraševec; 19.40 Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta, vodi Lucio Gagliardi; 21.00 »Nočni veter«, drama v treh ’deianj’h. napisal Ugo Betti, prevedla Lelja' Rehar. Igra RO., režira Jože Peterlin. • PETEK, 30. septembra, ob: 12.15 Žena in dom, pripravila Jadviga Komac; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Slovenski solisti; 18.55 Johan-nes Brahms: Variacije na Haydnovo temo, op. 56a; 19.15 Milko Bambič; »Vatikanska pinakoteka«; 19.30 Sodobni motivi; 20 35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Ecjidij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Harmonija zvokov in glasov. a SOBOTA. 1. oktobra, ob: 12.15 Živalstvo Jadranskega morja, mipravil Tone Penko; 13 30 Pesmi za poletje: 15.00 Glasbena oddaia za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 16 00 Volan, Oddaia za avtomobiliste; 16.30 V tričetrtinskem taktu; 17.20 Racr.kuštrane pesmi; 18.30 Cieanska in madžarska ljudska glasba, pripravlja Soča Hafner: (3) »Povratek k liudski glasbi«; 19 15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 19 30 Nastopi zabaivnih ansamblov na' Radiu Trst: 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Osebnosti v jazzu: Kine Curtis; 2100 »Tudi lisica ima svoj vzrok«, radijska drama, napisal Ivan Canciullo, prevedla Nada Koniedic. Igra Radijski oder, režira Stana Kcp:>tar; 22.15 Pecem in ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 25. septembra, nedel"a: Uroš, Kleofa 26. septembra, ponedelljek: Justa, Stojslava 27. septembra, torek: Damijan, Dalja 28. septembra', sreda: Venčeslav, Venko 29 septembra, četirtek: Miha, Mihael 30. septembra, petek: Jelka, Grozdana 1. oktobra, sobota: Sever. Remigij Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 V okviru zagrebškega velesejma je bilo zasedanje italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu ter jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu. Navzoča sta bila tudi ministra obeh držav za zunanjo trgovino. Ugotovili so, da je nastalo nekaj težav v italijansko-jugoslovanski trgovini. Vzroki so med drugim naslednji: jugoslovanski uvoz celotnih industrijsk;h obratov iz Italije je v glavnem prenehal v letu 1964, izravnavanje plačilne bilance v okviru jugoslovanske gospodarske reforme ter zmanjšani italijanski uvoz goved in mesa iz Jugoslavije. Slednje je delno posledica dejstva, da je Italija uveljavila predpise Evropske gospodarske skupnosti. Ljubljansko »Delo« je napisalo v ponedeljek v svojem komentarju k tem težavam v trgovini goved in govejega mesa med Jugoslavijo in Ital:jo (zadevi je posvetilo kar uvodnik); »Zvišanje dodatne carine na uvoženo goveje meso in živino letošnjo pomlad v Italiji je povzročilo našim živinorejcem mnogo skrbi. Ugodne izvozne cene so tako padle, da je bilo na nekaterih družbenih obratih nadaljnje pitanje goved komaj rentabilno, na nekaterih pa je povzročalo celo izgubo. Kljub obljubam, da se bo takšno stanje kmalu popravilo, so v nekaterih družbenih hlevih puščali prazna stojišča, ko so odprodali pitane živali. Niso upali tvegati ali niso imeli sredstev, da bi lahko tvegali pri pitanju goved, dokler se razmere ne izboljšajo. Zaradi tega pa bodo imeli dodatno škodo tud' zdaj, ko je Italija že znižala dodatne carine in bodo izvozne cene spet porasle.« Avtor uvodnika meni, da sta takšno nestabilnost v slovenski živinoreji povzročili zlasti dve stvari: pitanje živine s predrago uvoženo krmo in pomanjkanje rezervnih skladov pri kmetijskih gospodarskih organizacijah, iz katerih bi te krile začasno izgubo, če se pojavijo težave na svetovnem trgu. Verjetno pa je treba dati poudarek prvemu vzroku, kajti pri dobrem gospodarjenju se je treba predvsem izogniti izgubam. Izguba namreč ostane izguba, tudi če je krita iz »rezervnega fonda«. Avtor svetuje družbenim posestvom, naj izkoristijo predvsem domačo krmo, to je krmo s — travnikov. INDONEZIJSKI DOLGOVI Indonezijski minister za gospodarstvo, Buvvono, je prispel v ponedeljek s številnim odposlanstvom v Tokio, kjer se je začela še isti dan konferenca predstavnikov sedmih držav, katerih dolžnica je Indonezija. Te države so Japonska, Združene države, Anglija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija in Holandska. Na konferenci v Tokiu bodo razpravljali o vprašanju indonezijskih dolgov nasproti tem državam. Indonezija jim je dolžna skupno eno milijardo in 200 milijonov dolarjev. Kot men;jo, bo predložil indonezijski minister konferenci poročilo o gospodarskem položaju v Indoneziji in o načrtu za njeno gospodarsko ozdravljenje. Dolgove je povzročilo »veselo« gospodarjenje predsednika Sukarna v času, ko je razbijal »ledvice« Malaji in rohnel proti Združenim narodom ter fantastiziral o a-tomski bombi. Medtem pa se je večala inflacija in malo je manjkalo, da bi bila Indonezija utonila v njej. Ta nevarnost pa še ni minila . . . Homatije V Afriki (Nadaljevanje s 1. strani) brez narodne enotnosti in v skrajni zaostalosti, v državah, kjer znaša povprečni narodni dohodek na leto toliko kot enomesečni povprečni narodni dohodek v razvitih evropskih državah, kjer pa so potrebe še hujše, ker še ni niti najpotrebnejših infrastruktur: šol, bolnišnic, cest in prog ter javnih služb. Manjka pa tudi moralna in prosvetna tradicija, tako da tudi vladajoči nimajo prave enotne izobrazbe, ampak se je šolal vsak kje drugje, eden v Moskvi, drugi v Londonu ali Parizu, in tretji v Beogradu ali na Kubi. Zato ima pač vsak svoje poglede na svetovni in domači položaj. OPTIMIZEM NI OPRAVIČEN Optimizem glede Afrike zato ni upravičen, razen če bo črna rasa dokazala, da je glede človeških kvalitet mnogo boljša kot bela. Evropejci so potrebovali tri tisoč let, da so uredili Evropo tako, kot jo imamo danes — razdeljeno na dvoje po ideološki črti ločnici, z berlinskim zidom in z raketami, pripravljenimi vsak hip na izstrelitev atomskih bomb. In do te »ureditve« je prišla Evropa po neštetih vojnah, pokolih, umorih vladarjev in predsednikov, po revolucijah in uporih kmečkih množic, po splošnem sprejemu krščanstva že pred poldrugim tisočletjem in po neštetih geneci-jah prosvetiteljev, filozofov in reformator- jev. Kaj naj torej pričakujemo od Afričanov, od katerih mnogi še niso videli belega človeka, tem manj pa slišali o Kristusu in o ljubezni do bližnjega, o socialni pravičnosti, o enakopravnosti med ljudmi in narodi in o demokraciji? Kako bi mogla Afrika v nekaj letih ali desetletjih urediti svoje probleme, za kakršne je potrebovala Evropa tri tisoč let? TREBA BI BILO POMAGATI Nesmiselno bi bilo to pričakovati od nje. Pač pa bi ji bilo treba pomagati, ne samo z denarno pomočjo ali z dajanjem orožja in vojaških inštruktorjev, ampak z razumevanjem in dejanji, s študijem alriških problemov, s tem, da bi omogočala nadarjenim mladim Afričanom študij, ne v Evropi, ampak na domačih univerzah, in predvsem — z vzgledom, kako se pošteno in pravično urejajo narodnostna in notranjepolitična vprašanja v evropskih državah samih. Hic Rodos, hic salta, Europa! Potem bo Afrika morda sledila. Ni samo Jan Smith tisti, ki predstavlja grd »bel« madež na črni Afriki. Takih belih madežev je še veliko. In ne gre za to. da naj vsi belci izginejo iz Afrike, ker to bi bil črni rasizem, samo druga, obratna stran rasizma, ampak za to, da se naučita obe rasi živeti med seboj v miru, sožitju, ob medsebojnem spoštovanju, če še ne ljubezni in predvsem v pravičnosti in enakopravnosti. Pogajanja ali bombe? Vprašanje Južne Tirolske drži še vedno v napetem stanju rimski parlament, dunajsko vlado in politične voditelje, medtem ko še vedno pokajo streli ob brennerski meji in se odkrivajo skrivališča orožja v gorskih dolinah Južnega Tirola. Položaj v bocenski pokrajini je prišel v torek na dnevni red senatske zbornice. Predsednik Merzagora je izjavil, da ima tudi vsako potrpljenje svoj konec spričo neplemenitih in ostudnih atentatov. Pridružuje se pa mnenju vlade in poslanske zbornice, da se ne smejo prekiniti razgovori z nemško manjšino in avstrijsko vlado za miren sporazum. Misinski senatorji pa zahtevajo v svoji interpelaciji, naj se vsa pogajanja prekinejo ter naj se proglasi v Južnem Tirolu izjemno stanje. Liberalci so tudi vložili svojo interpelacijo, ki obtožuje Avstrijo, da podpira teroriste, rimsko vlado pa, da ni predložila senatni komisiji na vpogled predloge, katere je poslala dunajski vladi. Izjavo je dal tudi avstrijski zunanji minister dr. Tončič. Italijansko vlado pohvali, da se ni dala kljub atentatom odmakniti od edino prave poti pogajanj. Istočasno pa zahteva za vse dogovore mednarodno jamstvo, kar pa je v bistvu glavni kamen spotike za rimsko vlado. Demokristjanski poslanec iz Bočna Ber-loffa, ki je namenjen, da nadaljuje razgovore z voditelji nemške manjšine, je rekel na seji svoje stranke, da ni iz zagate nobenega drugega izhoda razen dogovorov. Po- hvalil je zadržanje južnotirolske ljudske stranke, ki je tudi istega mnenja, da morajo Italijani, Nemci in Ladinci v bocenski pokrajini složno živeti v duhu ustave. Prav nasprotne so pa izjave profesorja Norberta Burgerja, vodje Južnotirolskega osvobodilnega odbora (B.A.S.), katere je podal dopisniku italijanskega tednika »Og-gi«. Burger je dejal, da ne verjame v mirno rešitev južnotirolskega spora. Voditelja južnot:rolske ljudske stranke Magnaga je označil kot izdajalca, ki bo pri prihodnjih volitvah zgubil glasove in priljubljenosti Življenje v Pekingu postaja baje počasi spet normalno, odkar so odšli iz mesta de-settisoči takoimenovanih »rdečih gardistov«, ki so se pretekle dni z vseh strani Kitajske zgrinjali v prestolnico, da bi se šli tam proslule »kulturne revolucije«. Nekateri kitajski voditelji so pozvali mladinske skupine, naj odidejo iz Pekinga in naj se podajo na polja pomagat kmetom pri pospravljanju poljskih pridelkov. Večina listov in agencij v drugih komunističnih državah še vedno kritizira aktivnost teh »rdečegardistov«. Še vedno tudi prihajajo novice o spopadih in incidentih, ki se dogajajo v raznih kitajskih mestih. Po poročilih dnevnikov v Hong^Kongu je prišlo v železarskem mestu An-šan do prave bitke med »rdečimi gardisti« in delavci, ljudstva. Dodal je še, da kdor mirno sprejme dogovor z Italijo je izdajalec in sovražnik in »mi ga bomo pobijali«. Mož torej grozi z bombami celo lastnim ljudem, če niso njegovega mnenja. Na vprašanje, kaj misli o položaju slovenske manjšine v Avstriji, se je odrezal, da je to popolnoma drugo vprašanje in da nima slovenska manjšina nobene pravice do kakega plebiscita. Slovenci imajo po Burgerjevih izjavah le pravico do kulturnih svoboščin, katere pa da že uživajo, in nič drugega več. Torej kar velja za nemško manjšino, ne sme veljati za slovensko. Pristno fašistič-! no in nacistično mnenje! v kateri je bilo nekaj mrtvih in ranjenih.. Poročajo tudi, da sta napravila dva izmed glavnih predstavnikov komunistične Kitajske, ki sta postala v zadnjem času žrtvi čistk, samomor. To sta bivši pekinški župan in bivši poveljnik glavnega stana vojske. V šang-haju pa so »rdeči gardisti« baje napadli nekaj sovjetskih državljanov. •--- DA SE BOSTA KREGALA »DIREKTNO« Vzpostavili bodo neposredno telefonsko zvezo med generalom Kumara Mangala-mom in Yahya hanom, poveljnikoma indijske in pakistanske vojske. Omogočila bo, da bosta ostala v stalnem osebnem stiku. To naj bi preprečilo novo napetost na in-dijsko-pakistanski meji. Začeli so tudi ubijati _ Pokristjanjenje Slovencev Etnično sorodnost nekdanjih Slovencev z njihovimi germanskimi sosedi dokazuje tudi pripadnost isti rasi., Slovenski znanstveniki pa so doslej zelo zanemarjali antropološko merjenje okostij, ki so bila najdena v staroslovenskih grobiščih v Sloveniji, kar si je mogoče razlagati samo s tem, da je bila (irv je še) antropološka veda pri Slovencih zelo) slabo razvita. Celo na univerzi je bila vesj čas zelo zapostavljena. Zato so opravili v glavnem vsa antropološka merjenja na okostjih iz staroslovenskih (in seveda tudi drugih) grobišč tuji antropologi, največ avstrijski. Kot piše dr. Josip Korošec v svoji knjigi »Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji« (Družba Sv., Mohorja, Celje, 1947, str. 107-108), je opravil vsa potrebna merjenja in napravil končne zaključke že leta 1912 antropolog Toldt. Izmeril je antropološki material ne le na okostjih iz grobišč severne Slovenije, s katerimi se ukvarja Korošec v svoji knjigi, ampak iz vseh karantanskih grobišč. Preiskal je med drugim skelete in zlasti lobanje iz staroslovenskih in drugih istodobnih grobišč na ptujskem gradu, na Hajdini, v Središču, v Slovenjgradcu, na Bledu, v Bohinjski Srednji vasi in tudi v krajih, ki so nekdnj spadali k slovenski Karantaniji, kot v Krunglu, Hohenbergu, Kottlachu, Zeller-dorfu in Thunauu, pa tudi nekaj lobanj iz grobišča v Hornih Dunajovicah na Moravskem. Prišel je do zaključka, da so staroslovenske lobanje iz slovenskih in sploh karan- j tanskih grobišč izrazito dolihokefalne in me-zokefalne. Samo neznaten odstotek jih je bra- ! hikefalnega tipa, a tudi te se zelo približu-, jejo mezokefalnemu tipu. Izrazite brahike-falije ni. Po obliki lobanj torej ni mogoče ločiti Slovencev karantanskega kulturnega) kroga od Germanov. »Do tega zaključka ni prišel samo Toldt, ki pravi, da se lobanje iz zahodnonemških grobišč v vrstah popolnoma skladajo z lobar njami iz staroslovanskih grobov, temveč tudi drugi . . . Naj navedem samo še primer iz novejšega časa. Pri izkopavanju v Judovski vasi pri Beljaku je preiskal dve lobanji Viktor Lebzelter, ki je ugotovil tole: ena lobanja je lobanja 13-letne deklice alpinske rase, ostali antropološki material pa od 50-let-ne žene, ki je lahko bila nemška kolonistka nordijske rase ali pa alpska Slovanka, kar se ne da ugotoviti,« pristavlja Korošec v omenjeni knjigi. Arheologi in etnografi sklepajo na etnično pripadnost ljudi, ki so bili pokopani v tistih grobovih, samo po njihovem okrasju in orodju, a še to nikakor ni zanesljivo, ker* so stari Slovenci nosili pogosto podobne ali celo enake okraske kot Germani. Iz vsega tega sledi, da so pripadali Slovenci, ko so se naselili na današnjem ozemlju, isti rasi kot nordijski Germani, kar potrjuje mnenje, da so morali biti tudi v svojf pradomovini najbližji sosedje nordijskih Germanov in da so se mešali z njimi. Samo tako si namreč lahko razlagamo pripadnost k isti rasi. Od Germanov so se ločili pač samo po jeziku, ne pa po rasi. : To sklepanje pa pomeni tudi novo potrdi- le za ugotovitev, katero narekuje že zdrava ! pamet in katero smo tudi že naglasili, da , narodi nikoli in tudi v tistem zgodovinskem I razdobju niso bili razdeljeni toliko po rasi in po jeziku kakor pa po življenjskih navadah in kulturnih krogih. Zato je gotovo, da so naši slovenski predniki spadali v svoji pradomovini na severu k nekakemu vmesnemu germansko-slovanskemu kulturnemu krogu, tako da so predstavljali nekak prehod od bolj zaokroženega severno-germanskega do bolj tipičnega zahodno-slovanskega kulturnega kroga, in to najbrž v zvezi z lužiškimi Srbi, kot bomo še videli. Ta povezanost germanskih in slovanskih kulturnih elementov se kaže tudi v predmetih, ki so jih odkrili arheologi v staroslovenskih grobiščih v Sloveniji in v nekdanji Karantaniji; Na osnovi močnih germanskih vplivov v teh arheoloških ostankih bi bili nemško-avstrijski arheologi in zgodovinarji radi pripisali sploh vsa grobišča in vso tako-imenovano kottlaško (po kraju Kottlach na, Gornjem Štajerskem, kjer so našli največ tipičnih ostankov iz časa Karantanije) kulturo Germanom, to je nemškim naseljencem, ki' so se baje začeli naseljevati v Karantaniji že v 7. in 8. stoletju, ali pa germanskim vplivom od prej, katerih nosilci so bili po njihovem zatrjevanju razni drobci germanskih narodov, ki so se zatekli v vzhodne Alpe in na vse ozemlje današnje Slovenije ob koncu preseljevanja narodov, ali pa so se že med preseljevanjem tam ustavili, kakor npr Langobardi v Kranju. Slovenski arheologi in zgodovinarji so v splošnem živahno ugovarjali tem trditvam in skušali odkriti čimveč slovanskih elementov v arheoloških naidbah, pri čemer pa so vedno imeli v mislih zmotno predstavo, da sta morala biti slovanski in germanski kulturni I (Nadaljevanje na 8. strani) Prihodnji teden odločitev o ladjedelnicah Ministrski predsednik Moro je v torek janske ukinitve ladjedelnice Sv. Marka. sprejel odposlanstvi iz Trsta in Genove, ki sta mu obrazložili staliči v zvezi z namera- Po sestanku z ministrskim predsednikom je bilo izdano uradno poročilo, v katerem vano preureditvijo ladjedelniške industrije, je med drugim rečeno, da sta odposlanstvi j ICI N pri čemer bosta prizadeti obe obmorski Genove in Trsta obrazložili svoji stališči o j m^ta- mesti. V tržaškem odposlanstvu so bili poslanec Belci, deželni predsednik Bcrzanti, župan Franzil, politični tajnik KD iz Trsta Botteri in deželni svetovalec Coloni. Tržačani so se v bistvu zavzemali, da bi vlada Ji namestnik glavnega tajnika KD Piccoli, ki je baje podprl stališče tržaškega odpo slanstva, kar pomeni, da je strankino glavno vodstvo na strani Tržačanov. V Rimu se te dni nahajajo tudi predstav niki tržaških socialistov in socialdemokratov, ki si prizadevajo, da bi za tržaške te- ro je sestavila Caronova komisija. Slednjo sc ustanovili v okviru ministrstva za državni proračun in programiranje. Po mnenju komisije bi izdelovalno zmogljivost italijanskih ladjedelnic lahko ohranili na letni ravni 750 do 800 tisoč ton. To je nekoliko več, kot so prvotno mislili. Komisija je upoštevala nove težnje v pomorskem prometu, gradnjo novih ladij za razsuti tovor, razvoj trajektov na Sredozemlju ter splošno specializacijo pomorskega pro- sprejela tako imenovani »drugi načrt« IRI-ja, ki predvideva koncentracijo vse italijanske ladjedelniške industrije na tri velike obrate — eden teh bi bil v Tržiču — ki bi bili združeni v enem samem podjetju. Medtem ko se Genova odločno zavzema, naj spornem vprašanju, o čemer bo še dokonČ- I Za zagotovitev omenjenega izdelovalnega no morala sklepati vlada. Kot se zdi, bo Potenciala pa bo treba sprejeti razne ukre-odločitev padla prihodnji teden. Pe- kl zadevajo tako notranje strukture kot Razgovorom z Moran je prisostvoval tu- ^S^oSE 22S£ sS stva, plačno politiko in izvoz. Končno komisija ponovno poudarja potrebo po koncentraciji in racionalizaciji ladjedelništva. —0— bi bila glavni sedež in vodstvo novega pod- ze pridobili socialistične in socialdemokrat-jetja v Genovi, si Tržačani prizadevajo, da s] raztopino modre galice in tako razkužijo zemljo okoli kola in še par centimetrov globlje.; Seveda mora biti razkužen tudi kol, vsaj še par pedi nad zemljo. 4. Enkrat za vselej rešijo vprašanje o- Fižol stročnik„Top krop” Sorto fižola »Top krop« smo dobili po zadnji svetovni vojni iz Amerike, od koder je prišlo v Evropo zelo mnogo prvovrstnih vrst in sort povrtnine. Trenutno je ta sorta fižola v celi srednji in zahodni Evropi najbolj razširjena. »Top krop« fižol spada med nizke, grmičaste sorte. Je zelo zgodnja sorta, ki rodi prav bogato. Stroki so sorazmerno dolgi, krogli in vedno brez niti, zato je mladi stročni fižol najizbornejši solatnik. Za uživanje v zrnju ga najbrž ne bo nihče gojil, ker imamo v ta namen druge, mnogo primernejše sorte, npr. nizki in visok Borlot-ti, zlasti pa zvrst Borlotti »ognjeni jezik«. »Top krop« pa ima še eno dobro lastnost. Dozdaj ga evropske bolezni še niso napadle, zlasti pa ne mozaična bolezen. Sadimo ga samega zase v 50 cm oddaljenih vrstah, v vrsti pa na razdaljo 40 cm, 5 zrn v grm. Seveda ga naši kmetje sadijo tudi med koruzo. Kar se pa tiče gnojenja, uspeva »Top krop« najbolje na zemljišču, ki je bilo prejšnje leto bogato pognojeno s hlevskim gnojem, potem pa teden pred sajenjem s sestavljenim umetnim gnojilom 10:10:10, kakšna 2 tedna po skalitvi pa s sestavljenim gnojilom 5:2 pod list. Za en ar povr-ine (100 m ) porabimo prvič 6 kg gnojila, drugič pa 4 kg. JUGOSLAVIJA RAZVIJA TRGOVINO Z ZAHODOM Trgovina med Jugoslavijo in državami Svobodnega trgovinskega področja ali EFTA se je v prvi polovici tega leta povečala za 30 odstotkov v primeri z istim časom lani. pornih kolov tisti, ki les sploh izločijo in ga nadomestijo s cementnimi stebri. Ta rešitev je res temeljita, a je ne zmorejo vsi, pri nas celo samo zelo redki, ker je predraga. Pri letnem obračunu gospodarskega uspeha je namreč potrebno računati tudi obresti v cementne stebre naloženega kapitala in vsaj majhen amortizacijski odstotek. Po drugi strani pa je res, da odpadejo vsakoletni stroški za obnavljanje podpornih kolov. Z uvajanjem plastičnih izdelkov v vsakdanje življenje se skuša rešiti tudi vprašanje opornih kolov v vinogradih. Poskuse so začeli delati pred 5 leti v vinogradih zadružne kleti v Velletri. Tam oporne kole obdajo s plastično folijo, ki je debela 0.08 ali 0.1 mm. Koli morajo biti v celoti obdani od plastične folije, kar se pravi, da morajo biti zaprti tudi na obeh koncih. Poizkuse delajo v več smereh: sredi folije pride kol, ki ni bil nič prepojen s kakšnim razkužilom, ali je bil prepojen le malo časa ali pa tudi več časa. Vpoštevajo tudi vrsto razkužila. Nadalje kole enostavno ovijejo s folijo ali pa napravijo prej cev, sredi katere potem vtaknejo leseni kol. Dosedanji uspehi poskusov kažejo, da se bodo tako ohranili leseni oporni koli zelo dolgo, ker zemeljske kisline in bakterije ne morejo predreti plastične folije in potem priti do lesenega kola na sredi. Ce bo tako, pa bo pokazala bodočnost. Plastika podaljSa tlpemoti opo'mik holm tfpomiui iz ptoe boetoone vojne m m m 17 ■> > a BRUSILOVA OFENZIVA SPOMLADI 1916 i »Ne znaju«. »Hrvat!« »Ne znaju«. »Srb!« »A Serb?« »Da!« »Vot kak!« — S tem je bilo pogovora konec. Kolikokrat si domišljamo, da se celi svet vrti okoli naše osebe. Posebno kakšni dijački tako mislijo in so prepričani, da bodo svet obrnili, a tu ni nihče vedel, da so Slovenci sploh na svetu, enako tudi Hrvati ne, za Srbe so vedeli nekaj več, ker so se pač bojevali s Turki in je o tem časopisje tudi pisalo. Drugače bi tudi zanje ne vedeli. Vlak pa je vozil po vedno enaki pokrajini, brez posebnih sprememb. Obljudenih krajev še vedno ni bilo mnogo ob železnici in jih je bilo sploh bolj malo. Nizek gozd, obdelana in neobdelana stepa, njiv z žitom sorazmerno več. Vlak je več časa stal na nekem križišču, kjer se je odcepila neka proga na zahod. Kar prav mi je prišla ta postaja, ker sem zopet dobil »kipjatok«. Najprej sem popil nekaj čaja, potem pa prav s tekom povžil kos klobase s kruhom iz Darnice, kos buločke z marmelado in zopet nekaj čaja. Tega pa ni nihče tako sladkal kot jaz. Vsi so odgriznili košček sladkorne kocke, jo držali med zobmi in pili čaj. Pozneje sem se naučil tudi jaz tako piti. Ce sem hotel hraniti sladkor, sem moral tako. V ustih in po grlu je še sladko, kako pa je naprej, pa ne vem. Sopotniki so imeli s seboj kruh, klobase in kuhana jajca, nekateri tudi sir. Ne morem razumeti, zakaj so se mi takrat kuhana jajca kar gabila, medtem ko sem si zelo želel eno toplo mehko kuhano jajce. Kdaj bom prišel do njega! Tolažil sem se s svojim starim geslom: Potrpi, vse mine! Sorazmerno hitro je minil tudi ta dan, čeprav je spadal v skupino najdaljših dni v letu, onih okoli sv. Alojzija in sv. Ivana. Sonce je bilo že zelo nizko. Torej se vozim iz Kijeva že več kot 25 ur. Še pol toliko in bi moral biti na cilju. Še preden se je sonce popolnoma skrilo, smo že pripravili ležišča za noč. Jaz sem ostal na spodnjem podu, v kotu. Prav rad sem se raztegnil: nahrbtnik pod glavo, krušnjak na kavlju — skoraj pri nosu — suknja ob meni, če bi bilo proti jutru hladno. Spal pa sem kot nedolžen otročiček. V spanju sem slišal mile poltihe glasove, kot da me hoče nekdo uspavati, kot da mi nekaj pripoveduje in potem šepeta. To šepetanje se pa je kaj kmalu spremenilo v žuborenje, ki je začelo naraščati v bližajoči se vihar, nato pa je zopet ponehavalo in se zlilo v prekrasno melodijo, ki me je še najbolj spominjala na hrvaško »Oj jesenske duge noči. (Nisem se premaknil, ker je bilo prelepo). Zdelo se mi je, da se štrene glasov odple-tajo iz debele kite in razpuščajo, a ne do konca, ker tedaj se oglasi močnejši glas z »builo dvenadcet razbojnikov« — tako sem jaz razumel — in drugi so spremljali. Ne vem, kaj sem slišal v spanju in kaj buden, ker je minilo gotovo par minut, preden sem se zavedel, kje sem. Prav buden sem bil, ko je močnejši glas začel z »razbojniki«. Kolikor sem mogel presoditi, so peli tisti, ki so prišli v oddelek v Žme-rinki. Nato je postalo zopet tiho v oddelku in kmalu je eden celo začel smrčati, a ga je drugi sunil pod rebra. Dozdeva se mi, da sem zaspal tudi jaz, a le za malo časa, ker kmalu je sprevodnik dal alarm, da bo kmalu Rozdjelnaja. Namignil mi je, naj se opravim, kar sem prav rad storil. Danilo se je in je torej moralo biti približno ob štirih zjutraj. Tir našega vlaka se je začel cepiti v mnogotirno postajo z mnogimi vlaki v ranžiranju. Ko sem izstopil iz vlaka, je sprevodnik zelo pazil name, ker se je najbrž bal, da mu utečem. Mislim, da si je oddahnil, ko sva prestopila nekaj tirov in prišla na postajo, kjer je oddal listine z menoj vred v prometni pisarni. Dobil je potrdilo. Pri slovesu sem slišal besedo »zdravstvujte«, a ne vem, če je veljalo meni ali komu drugemu. Ko je neki uradnik prebral listine, jc poklical enega izmed uslužbencev, mu izročil listine in mu dal neka navodila, šel sem s tem zopet črez mnogo tirov in ustavila sva se poleg vlaka, ki je bil že sestavljen. Spremljevalec je poiskal sprevodnika in skupaj sta brala listine ter se nekaj menila, nakar me je sprevodnik odpeljal v vagon in mi našel enak kot pri oknu, kot sem ga imel prej. Ko sem se uredil, sem vprašal za »kipjatok«. Sprevodnik je nekoliko črno pogledal, a je vendar odšel z mojim loncem. Prej pa je nekaj govoril z enim od sopotnikov. Sumil sem, da mu je naročil, naj pazi name, ker se nikdar ne ve . . . Ali se je bal, da pobegnem? Kam pa naj bi bil pobegnil in čemu? Po sorazmerno dolgem času se je sprevodnik vrnil in mi prinesel zaželjeno. Prav prijetno mi je bilo, ko sem si pripravljal čaj. Najprej sem ga malo popil, potem pa jedel klobaso in kruh. Nato sem se malo umil z vodo, ki sem jo imel v čutarici še od prejšnjega dneva — ostanek »kipjatoka« — in mi je bilo kar dobro. Videl nisem drugega kot tračnice, tire in vagone ter prav malo ljudi. Včasih je zapiskala kakšna lokomotiva, slišati je bilo medsebojna trčenja vagonov, kričanje vlakovodij in zaviračev, končno pa je zapiskala tudi lokomotiva našega vlaka in odpeljali smo se. Bil pa je že velik dan. (Dalje) !Pokristjanjenje SloVenceV (Nadaljevanje s 3. strani) krog strogo ločena in da pomenijo germanski elementi v okraskih, npr. v obsenčnih obročkih in ovratnicah, v orožju in v keramiki starih Slovencev samo uvoz ali da so posamezni elementi, enako tipični za Slovane kakor za Germane. Ta polemika je bila pogosto že anahronistična in smešna, ker se nobena stran ni prikopala do trezne presoje, da je vendar možno, da ljudstva, ki so morda že tisočletja živela skupaj in pripadala isti rasi, tudi kulturno niso mogla biti zelo različna med seboj ali sploh ne. Zaradi te trdovratnosti in teh nacionalističnih in največkrat politično tendenčnih teorij in trditev je položaj glede na arheološke najdbe iz prvega časa naselitve Slovencev na današnjem slovenskem ozemlju tako zamotan in celo kaotičen, da si ni mogoče ustvariti jasne podobe. Vendar pa se lahko reče, da arheološki ostanki na Slovenskem po večini svojih elementov vendarle kažejo mnogo bolj (če ne skoro izključno) proti Slovaški in tudi Češki in Šleziji, po drugi strani pa proti germanskemu severozahodu in tako potrjujejo domnevo, da so prišli slovenski predniki s severa, odnekod od tam, kjer so se ti elementi stikali in ustvarjali most med obema kulturnima krogoma. In to je moralo biti prav nekje v severni Nemčiji, na obalah Baltskega morja in južno od njih. Tja na sever, k, Baltskemu morju in v se- vernonemško nižino kažejo tudi razni etnografski elementi, na katere je bila znanost, zlasti še slovenska, do danes prav tako premalo pozorna Tako je npr. na prvi pogled videti podobnost med staro dansko, nemško ali lužiškosrbsko hišo iz nemške nižine in staro slovensko panonsko hišo, npr. v Prekmurju in na Ptujskem polju. Vsi ti tipi hiš sc dolge, nizke zgradbe, kot bi bile zrastle iz tal, z visokimi slamnatimi strehami. Če bi jih podvrgli natančnejši analizi, bi najbrž naleteli na razne podobnosti v tehniki gradnje in prekrivanja s slamo in morda še v marsičem. Take primerjave so bile izvedene (predvsem po nemških znanstvenikih) glede na hiše alpskega tipa (na goratih ozemljih), ne pa glede nižinskih hiš. In tudi sorodnost slovenske in lužiškosrbske mitologije, ki jo je dokazala Evel Gasparini, ne more biti slučajna. Medsebojno oplajanje, bogatenje in spajanje nordijsko germanskih in slovanskih elementov v slovenski pradomovini razodeva, kot smo že omenili, tudi slovenski jezik, v katerem so se ohranili nešteti nordiisko-ger-manski in morda tudi saški in lužiškosrbski elementi (če računamo, da je prišla beseda kosez v slovenščino iz nižjenemškega saške-ga narečja, ki je izmed vseh nemških narečij najbliže nordijskim; vendar je tudi možno, da je prišla s toliko drugimi besedam’ naravnost iz kakega nordijskega narečja) Nordijskih besed (korenov), četudi kamufli-ranih s slovenskimi predponami in končnicami ali glasovnimi prilagoditvami, je že po površni presoji vsaj tisoč, če ne še mnogo več. Noben slovenski jezikoslovec se do danes ni potrudil, da bi nam to razložil, razen s površno in nedokazano tujo teorijo, da so prišli ti jezikovni vplivi v slovanske jezike zaradi dozdevne nekdanje soseščine z Goti. Slovenci pa tudi še nimamo nobenega slovarčka kakega nordijskega jezika, četudi bi bil npr. slovensko-švedski slovar danes, krvavo potreben stotinam in stotinam slovenskih izseljencev in turistov, ki odhajajo na Švedsko Tako si povprečen Slovenec in zlasti izobraženec sploh ne more ustvariti prave podobe o tem, koliko sorodnih besed imata slovenščina in švedščina (in jeziki drugih skandinavskih narodov). Natančnejša in nova raziskava o tem, kako so prišle te skandinavske besede v slovenščino, pa postavi na glavo vse dosedanje hipoteze in teorije o izvoru Slovencev in odpira pred slovensko znanostjo, kar zadeva najstarejšo slovensko zgodovino, popolnoma nova in neslutena obzorja. Hkrati pa postavlja tudi zgodovinarje, arheologe in etnografe skadinavskih narodov pred izredno mikavna, zanje še čisto neraziskana področja, ki bodo morda v marsičem pomagala na novo osvetliti najstarejšo zgodovino in ljudsko kulturo njihovih lastnih narodov. Začnimo z našim narodnim imenom: Slovenci. (Dalje) Vreme v ] Letošnje septembersko vreme je marsikoga presenetilo. Po deževnem in muha stem avgustu smo prišli spet v skoraj poletno vročino. Vinogradnikom je kar prav prišla. Grozdje je zorelo, da je bilo veselje, čeprav se je ponekod poznala mokrotna plesnoba. Nato smo se sicer spet znašli v hladnem in mokrem vremenu, a zadnje dni se je vreme spet zboljšalo. Zanimivo je prelistati stare koledarje in pogledati, kako se je septemberski mesec obnašal v letih, ki so imela številko 66. Leta 666 je bila po vsej srednji Evropi in tudi pri nas zelo zgodnja zima. V septembru je pritisnil hud mraz in celo s snegom. Leta 766 so samostanske kronike zabeležile, da je v septembru padal krvavo rdeč dež. V letu 1066 je nastopil z uničujočimi viharji, zlasti po obalnih krajih. Vihar je lomil drevje in uničil velike gozdove. September v letu 1166 je tudi prinesel skrajno slabo vreme v vse naše kraje. Pač pa se je obrnilo na bolje v septembru 1266. Ves mesec je prevladovala prava poletna vročina, kakor smo jo imeli letos v prvi polovici istega meseca. Še hujša vročina je prišla v septembru leta 1466. Zaradi izredne suše so bili uničeni vsi pozni jesenski pridelki. September leta 1566 je bil pa popolnoma suh in brez kapljice dežja. Obrnilo se je pa v naslednjem stoletju. Dolgotrajno deževje je povzročilo 1. 1666 velikanske poplave. Pred dvesto leti so pihali iz Afrike peščeni vetrovi z rumenkasto deževnico. Leta 1866 je v septembru nenavadno dosti deževalo in je večina grozdja segnila. Kot vidimo, je september zelo muhast S TRŽAŠKEGA ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST Prejšnji petek so prišli v Trst, na povabilo Založništva tržaškega tiska, zastopniki knjižnih založb iz Slovenije. Njihov namen je bil proučiti skupno z našimi izdajatelji in knjigarnarji vse mo/.nosti in nove prijeme, da bi se mogla dobra knjiga razširiti med širše ljudske množice. Prvi uvodni sestanek, na katerega so bili povabljeni tudi nekateri književni delavci in profesorji iz Trsta in Gorice, je bil v prostorih študijske knjižnice v Trstu. Nad triindvajset navzočih si je izmenjalo zelo plodne misli o bodočem usmerjanju knjižnih založb tako o primerni vsebini, kakor tudi o cenejši izdaji knjig za ljudstvo. Prevladovalo je mnenje, da ne sme nobena meja ovirati proste izmenjave knjig in da mora dobiti knjiga možnost dostopa v vsako hišo, kot temelj kulturnega in narodnostnega razvoja. Po večurnem razgovoru, kateremu je predsedoval dr. Oblak, so bili udeleženci povabljeni na prijateljski večer v Devin. Gostom je izrekel dobrodošlico na devinskih tleh pooblaščenec nabre-žinskega župana Legiše. Naslednji dan so zastopniki književnih založb nadaljevali strokovne razgovore. Na posvetovanje so bili povabljeni in so se ga udeležili tudi predstavniki slovenskega katoliškega založništva. VEČER ODPORNIŠKIH PESMI Mladinski krožek na Opčinah bo priredil v petek, 23. t. ir. zvečer ob 20.30 v Prosvetnem domu večer odporniških pesmi. ČESTITAMO! V soboto, 17. t. m., sta si v župni cerkvi v Rojanu obljubila večno zvestobo gdč. Gabrijela Trobec in g. Ivan Bole. Ženinu in nevesti, ki oba izhajata iz znanih rojanskih družin, ob tej priložnosti iskreno čestitajo njuni številni prijatelji in znanci ter jima želijo mnogo sreče v novem življenju. etih ,,66” mesec. Možna je velika vročina, pa tudi obilne padavine in mraz. Marsikoga pa bolj zanima, kakšno vreme se obeta letos do konca septembra. Vremenoslovci so napovedali: od 11. do 19. septembra spremenljivo, a še vedno zmerno toplo. Od 20. do 23. bo pa bolj hladno, nekoliko deževno in vetrovno. Od 23. dalje do konca meseca se bo spet spremenilo na lepše s toplim in sončnim vremenom; le v jutranjih urah bo nekoliko megle. Obeta se nam torej še lepa zadnja tretjina septembra. Ce je pa ne bo, navite vremenoslovcem in pratikarjem ušesa. —0— GENERALE V POKOJ Zahodnonemško obrambno ministrstvo je naznanilo, da je bilo upokojenih zaradi dosežene starostne meje 12 generalov in 2 admirala. Nadomestili jih bodo mlajši častniki. Med krizo, ki je nastala prejšnji mesec v nemški vojski zaradi odstopa treh generalov, je obrambni minister Von Hassel najavil »priliv sveže krvi v nemške oborožene sile«. Na splošno pa so ljudje po svetu mnenja, da bi bilo najbolje, če bi v vseh državah upokojili vse generale. Svet bi si precej oddahnil. Seveda, če bi potem ne gospodarili podčastniki. Da ti niso nič bolj naklonjeni miru, je dokazal — bivši feld-vebel Hitler. ILSE KOCH ŠE »SEDI« Ministrstvo za pravosodje bavarske deželne vlade je zanikalo, da bi bili amnesti-rali vdovo bivšega poveljnika nacističnega koncentracijskega taborišča v Buchemval-du, lise Koch, imenovano »buchemvaldska hijena«, ali da bi ji bili dovolili, da se izseli v Avstralijo. Ministrstvo pa je pojasnilo, da so vzeli v pretres, kot določajo predpisi, nekaj prošenj, s katerimi bi Use Koch rada dosegla pomilostitev. Pred kratkim je objavila sovjetska revija »Novi časi« govorice, češ da se je lise Koch že izselila v Avstralijo. lise Koch prestaja zdaj svojo kazen dosmrtne ječe, na katero so jo obsodili po vojni, v ženski kaznilnici v Aichachu na Bavarskem. Smrtni kazni se je izognila s tem, da je — bogve kako — v ječi zanosila. Po humanih zakonih zaveznikov si je tako rešila življenje, ni pa se rešila obsodbe na dosmrtno ječo. Njenega moža pa so obsodili na smrt in obesili. Bil je eden najhujših okrutnežev v nacističnih taboriščih, toda njegova žena lise ga je bila »vredna«. Dokazali so ji med drugim, da je imela senčnik na svetilki iz človeške tetovirane kože — seveda iz kože nesrečnika iz taborišča, ki je moral verjetno dati življenje prav zato, ker je komandantova žena opazila na njegovi koži vtetovirane podobe, ki so ji bile všeč. SONČNA URA Uradno štetje dnevnih ur se bo končalo opolnoči med soboto, 24. septembra, in nedeljo, 25. septembra. Zato bo treba v soboto opolnoči pomakniti kazalce na urah za eno uro nazaj, to je na 11. uro. Kot je znano, je bil novi čas vpeljan v Italiji 22. maja. Po mnenju strokovnjakov je precej vplival k varčevanju z elektriko in tudi na tujski promet. Nekoliko motenj se je opažalo le pri mednarodnem prometu. Z Goriškega POLITIČNI PRIZVOK Prejšnjo nedeljo so imeli bivši bojevniki več sestankov in slovesnosti. Med drugimi je bilo na sporedu, na pobudo bivših bersaljerov, tudi odkritje doprsnega kipa pesnika D’Annunzia ob cesti, ki pelje na goriški grad. Slovesnosti so se udeležili predstavniki različnih oblasti, med njimi tudi goriški župan Martina. Kot glavni govornik je nastopil misinski zastopnik De Marsico, bivši pravdni minister v fašistični vladi. Po poveličevanju D’Annunzia se je spustil v mednarodno politiko in je ostro napadel vlado zaradi njenega zadržanja v vprašanju Južne Tirolske. Vpil je, da bi se zmagovalci ne smeli pogajati s premaganci in da je treba nastopiti z vojsko. Po teh izzivalnih besedah se je župan Martina odstranil v znak protesta. Spominska proslava, ki je dobila izrazit politični prizvok, je izzvala interpelacijo Zullianija in Sancina. V njej vprašujeta župana, zakaj se je udeležil svečanosti, zlasti še, ko je občinski odbor zavrnil zahtevo prirediteljev, naj bi občina plačala podstavek za kip. V NOVI FARI V novi fari v Stražicah, posvečeni papežu Piju X., so odkrili veliko oljno sliko svetega papeža. Podarili so jo vitezi svetega groba po prizadevanju papeževega pravnika. Slika je delo gluhonemega prof. Ezia Moiolia, ki je razstavljal portrete visokih osebnosti že na mnegih mednarodnih razstavah v Evropi in Ameriki. Pri postavitvi slike je bil navzoč tudi mojster z ženo in hčerko. Goriško mesto je pridobilo s podobo Pija X. eno umetnino več. števerjan: JAVNA DELA — KMETIJSKA TEKMA Danes teden je sprejel naš župan Klanjšček na daljši razgovor deželnega odbornika za finance dr. Tripanija. Skupno z domačimi odborniki so razpravljali o podpori deželne uprave za javna dela v števerjan-ski občini. Domačini so razložili odborniku, kje je treba najprej poseči. Predvsem čakajo še vedno na izboljšanje cest, katerih omrežje je v občini razvito na 30 km dolžine. Ceste so v tesni zvezi s turističnim razvojem in s tem tudi z gospodarskim dvigom goriških Brd. Druga zadeva je javna razsvetljava, ki je tudi zelo potrebna ojačenja. župan in odboxniki so razložili tudi potrebo, da se izboljša vodovodno omrežje, ki precej tlači občinske finance. Druga pobuda za dvig kmetijskega gospodarstva bo praktična preizkušnja strojev za obdelovanje briških vinogradov. V Gorici se je pred dnevi ustanovil poseben odbor pod predsedstvom kmetijskega strokovnjaka Marsana. Za soboto, 29. oktobra, ima v načrtu praktično preizkušnjo takih strojev. Sodelovale bodo različne strojne tovarne in tudi domači uvozniki. Hkrati je napovedana tekma v oranju s traktorji po vinogradih. RUPA: POROKA V soboto je v naši cerkvi sklenil naš župnik nov poročni par. Zakonsko zvestobo sta si obljubila domačinka nevesta Erminija Ferfolja in ženin Emil Vriz iz Mariana. Mlademu paru želimo obilo sreče na novi življenjski poti! ‘IW Lažnivi PO BURGERJU — RIŠE: BORUT PEČAR Besedilo prevedla in priredila: BMBsaa———MiW V B 1MJJ 1 M GB Van olga ratej ss/ * O OD'| 3>-Ej9 |l-a| 5- ^ 0 P-t o . M S 2 rt GO O S ^ N a ■M N . 1> rp m > rt t/J t)fi '£ c š .Si, -I rt u •r;i TJ >7) D ••—» hf -£ S o n X> •-I Hg s D C £ g-S 3 'o D ^ ^ -s G 'i l 8.1 as8 sf *" 3 M - - u £ o -s “ - • '3 & ^ ^2 o1^ •"‘S in tJ g j <-■ o. S > e g i ftj o # S o «Sl« .!=, h o aa c , A 4 J« p- J . -M r§3 .= I| S -S o 9 lil o ' "3 . 8 S k ai rt O JD O >0 ^ ^ \a rt rt p,-*-* 3 rO __ "5 d) -r- 'IIS S C ^ p, ^ g W m „ E 5Ž -5 S> S »N IPg. aS is S§Sfl 3 »N 1 (3 O o’’* E o M .„ "V V3 _ - £ 2 8'ga.S a« 3 rt\ ’rt ••“I j.2t,SB_ ?.3 ~ s.g»i 3 « o O .j -C rt D •r 3 'S 8>->0 -o _ S EI -s d) P. r" S - m u O < rt X3 "d -o T3 (U Z, 1*4% S, * 1-Si, c p > s "° s ' & M ■“ B -n ! 'ra O s5 g P "§ | J_ 73 M > (-, -M o LU*<. ^ * ŽZ-fČ£