GDK: 0-010 Računalniški izziv gozdarstvu Mitja CIMPERŠEK* Izvleček Cimperšek, M.: Računalniški izziv gozdarstva. Gozdarski vestnik, št. 3/1991. V slovenščini, cit. lit. 12. Digitalna tehnologija prodira v slovensko go- zdarstvo z veliko zamudo in počasi. V razvitejših okoljih pri reševanju problemov množično uporab- ljajo računalniške modele. Sestavek podaja teore- tične vidike modeliranja in simulacije ter kot primer opisuje njuno uporabo pri območnih gospodarskih razredih. Ključne besede: Digitalna tehnologija, računal· niški model, računalniški program, računalniška simulacija, gozdarstvo. 1. UVOD Delo v gozdu že dolgo ni samo drvarjenje, temveč računalniško programirano »sodelovanje« z naravo. (M. Kmecl) že od davnine je poznana težnja po shranjevanju misli, idej in izkušenj. O tem pričajo ohranjene risbe po kamenodobnih jamah, sumerske tablice, egipčanski napisi in mnogo kasneje, zahvaljujoč Guttenber- gu, tisk na papirju. V zadnih desetletjih je vse postopke informacijske tehnologije prevzelo tiskano vezje na silicijevi ploščici, in to uspešneje, veliko hitreje in na manj- šem prostoru. Medtem ko je v preteklosti tisk obvladoval kulturo, danes pisana be- seda prevladuje v poslovnem svetu. Infor- macija je najpomembnejši dejavnik uspe- šnega gospodarjenja, zato lahko upravi- čeno trdimo, da je informacija denar. Kljub temu je še vedno 95% vseh informacij na papirju, kar je svojevrstna ironija. Ta masa papirja zavzema ogromno prostora in se vsako leto podvoji. Povprečen poslovnež v " Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, Tozd Boč, 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 19, YU Synopsis Cimperšek M.: Data Processing Technology - A Challenge for Forestry. Gozdarski vestnik, No. 3/1991. ln Slovene, lit. quot. 12. Digital technology is being introduced in Slove- nie forestry with great delay and tardiness. Advan- ced countries make great use of computer models in solving their problems. The article presents theoretical aspects of modelling and simulation and gives an example of its application in regional economic categories. Key words: Digital technology, computer mo- del, software, computer simulation, forestry. Ameriki tedensko porabi od tri do pet ur časa za iskanje založenih dokumentov; če jih ne najde, zgubijo njegovi podrejeni še enkrat več časa za to, da bi jih končno izbrskati na dan. časovna ali denarna vred- nost takega iskanja je resnično zapravljanje dragocenih človeških virov. Z običajno, že tradicionalno zamudo in s spremenljivo uspešnostjo lovimo tiste dru- žbe, ki so že čvrsto prestopile prag informa- cijskih tehnologij. Informacijski trg se vse bolj sooča z daljnosežnimi spremembami, ki se pojavljajo zaradi: - eksponencialne rasti količine informa- cij; - naraščajoče hitrosti, s katero informa- cije zastarevajo; - težnje informacij, da se širijo prek vseh meja in - prodorne uporabe novih informacijskih tehnologij; Če hočemo okrepiti sodelovanje s sve- tom, kar je pogoj za prehod iz beraške v bogatejšo družbo, moramo pospešeno osvajati in tudi širiti spoznanja drugih. Infor- matika postaja vsak dan pomembnejši de- javnik v prenašanju, izmenjavi in razvijanju novih znanj. Informatizacija proizvodnih procesov prinaša večjo delovno storilnost, smotrno izrabljanje surovin in energije ter G. V. 3/91 133 V zadnjem desetletju se je na računalniškem trgu odigrala revolucija, ki je spremenila svetovne tokove, miselne vzorce in celo kulturo. S pocenitvijo računalniških čipov ob koncu sedemdesetih let se je cena računalnikov znižala. Ameriško podjetje Apple je leta 1976 prvo ponudilo mikroračunalnik po dostopni ceni. Štiri leta kasneje je vodstvo IBM zbralo ekipo strokovnjakov z nalogo, da skonstruirajo podoben stroj, s kakršnim je Apple velikemu gigantu zmagoslavno odžrl tržno pogačo. V manj kot letu dni je nastal popolnoma nov model osebnega računalnika, t. i. Personal Computer (PC), ki je postal svetovni standard. Ekipa pri tem iskanju ni bila samo inovativna in vizionarska, temveč je presegla vsa zveličavna pravila IBM in dokazala, da poti k novemu ne usmerja samo geslo ••think«, dodala je še eno besedo: »think differently«. S tem se je začela valiti računalniška snežna kepa, ki se še dolgo ne bo ustavila. Leta 1982 je trg pogoltnil že poldrugi milijon osebnih računalnikov, strokovnjaki menijo, da njegovo današnjo planetarnost zastopa že več kot 60 milijonov izdelkov. številni azijski kloni PC-jev (krivooki kompatibilci) so »velikemu modremu« sicer začeli odžirati eksplozivne dobičke, toda računalniško tržišče še vedno obvladuje bolj premeteni ))Big blue«. Tako namreč poznavalci označujejo tvrdko IBM, ki v svetu zaposluje 400.000 delavcev. Toda po letu 1986 se je delež prodaje IBM kljub temu zmanjšal za več kot 50%. Veliki gigant je postal žrtev lastnega uspeha in predvsem odprtega sistema, ki je omogočil, da so se pojavili milijoni programov in še večje število kopij računalnikov. V ožjem smislu je UPRAVLJANJE odločanje v zvezi z načrtovanjem, pripravo izvajanja in nadziran jem. V širšem smislu pa je upravljanje reševanje problemov. če s problemom razumemo razliko med obstoječim in želenim stanjem, potem je izhodišče upravljanja v iskanju problemov. Če ni problema, potem se ni treba o ničemer odločati. Upravljanje je sestavljeno iz treh delnih procesov: - iskanja problema, iskanja možnih rešitev in izbora rešitve. Ti delni procesi so bolj ali manj strukturirani - lahko jih programiramo. Če tak delni proces izrazimo z algoritmom, z odločitvenim pravilom, potem pravimo, da je strukturiran. Pogosto pa so procesi upravljanja nestrukturirani, saj gre neredko za odločanje o neznanem, za reševanje problema, kakršnega še nismo srečali. V takih primerih algoritma ni mogoče določiti in je odločanje odvisno do navdiha odločevalca. racionalizacijo vseh storitev. Svet, ki je spoznal te prednosti, naravnost drvi v infor- macijsko ero. Poznavalci napovedujejo, da se bo cena osebnih računalnikov zmanjševala do 500 $, ko bo stroj postal navaden kos pohi- štva, podobno kot je to televizor ali pralni stroj. Drugi pa menijo, da se bo to zgodilo šele takrat, ko bo računalnik med drugim znal sesati tudi prali. Morda imajo slednji celo bolj prav. Toda neizpodbitno je dejstvo, da vlaganja v računalništvo že presegajo dvesto milijard dolarjev letno. Revolucionarne spremembe je povzročil mikroračunalnik, ki je postal najzvestejši 134 G. V. 3/91 spremljevalec vseh poslovnih ljudi in izo- bražencev. Na ameriških univerzah je la- sten računalnik nepogrešljiv, tako kot je bilo pred desetletji >>logaritemsko računalo«. Dr. P. A. Bushby z Mississipi State University pravi: )) Informacije se vsakega dva in pol leta podvojijo in od študentov ne moremo zahtevati, da bi bili kos tem izbruhom. Zato jih moramo naučiti urejati to množico infor- macij.« Znana je njegova misel, ki je v velikem nasprotju z našim šolstvom: »Ne nagrajujte nas za to, kar vemo, kajti ni mogoče, da bi vse vedeli; plačajte nas za to, kar znamo narediti!<< (»Moj mikro, 5/86, p. 40). Računalnike so na ameriških tehniških fakultetah poznali že več desetletij, toda šele osebni računalniki so zaradi enostavne uporabe v temeljih spremenili študijski pro- ces. Osnovno znanje o elektronskem obde- lovanju podatkov postaja del splošne izo- brazbe. Dr. Ines Wesley Tanaskovic, profe- sorica na beograjski in tokijski univerzi, nekdanja prva dama svetovne informatike, je že pred več leti izjavila, da bo najbolje, da se čim prej naučimo množično uporab- ljati računalnike, tako kot smo se morali naučiti hoditi, pisati in voziti avto (Delo, 7. 1. 1986). V vseh dejavnostih je gonilna razvojna sila naraščajoča zahteva po informacijah. Množica informacij (ne podatkov!) zahteva njihovo vse hitrejše premikanje in obdelova- nje (Data Processing) ter, ne nazadnje, tudi shranjevanje. Največji računalniški stroji - superračunalniki - so velikanski prežveko- va!ci številk. Najmočnejši med njimi, znani Gray X-MP in Hitachi S-820, so že sposobni opraviti več kot 200 milijonov računskih operacij v sekundi. To so hitrosti in zmoglji- vosti, ki presegajo človekovo razumevanje. Kljub temu ostajajo topoglavci, ki razumsko niso na prav nič višji ravni kot navadna električna žarnica. Njihov spomin, natač­ nost in hitrost vzbujajo pri enih občudova­ nje, pri drugih pa odpor in celo strah. Prednosti osebnih računalnikov: - mikro (PC) je samostojna računalniška enota, ki se lahko poljubno sestavi in prila- godi potrebam uporabnika ter celo poveže v mrežo (Local Area Network-LAN); - uvaja decentralizacijo in s tem pospe- šuje množičnost, inovativnost ter kreativ- nost; - rešuje lahko najrazličnejše naloge, za kar Je na razpolago ogromno število pro- gramskih orodij; - je poceni in zavzema malo prostora, je enostaven za prenašanje in potrebuje malo energije. osnovno strojno opremo mikroračunalni­ kov (hardware) običajno sestavljajo: - PC, združljiv z IBM stroji (vsaj AT, s 16-bitnim mikroprocesorjem in 40 Mb di- skom); - monokromatski ali barvni monitor; - lepopisni (LQ) ali laserski tiskalnik; - risalnik, miška in drugi dodatki. Pri nabavi še bolj kot drugje velja pravilo, da je poceni nakup vedno drago plačilo 1 Pogoj, ki ga mora izpolnjevati računalnik, je združljivost (kompatibilnost) programske opreme in razširitvenih kartic z računalni­ kom IBM-PC. Za resno delo se ne smemo zadovoljiti s skromnimi računalniškimi pri- pomočki. V razvitejših gozdarskih okoljih se že uveljavlja GIS (gozdarski informacijski si- stem), ki zahteva kakovostno in zmoglji- vejšo opremo. Na letošnjem. lnterforstu v Munchnu je največ razstavljalcev reklami- raJo tovrstne izdelke, ki prinašajo revolucio~ name novosti v gozdarsko načrtovanje in neslutene možnosti v poslovno odločanje. S programsko opremo ali softwarom označujemo že pripravljena navodila in pro- grame, ki usmerjajo in nadzorujejo delova- nje računalnika. Poleg programov, ki si jih lahko izdelamo sami, je ena od značilnih prednosti PC-jev, da so zanje narejeni iz- redno mnogovrstni programi, ki nam olaj- šajo naporno in zamudno programiranje. Toda največji čar in izziv tega medija je ravno v oblikovanju lastnih programov. Ve- čina programiranje doživlja kot igro z mi- slimi in idejami. Pri tem delu se nam odpira nov svet, v katerem preverjamo pridobljeno znanje in izkušnje. Računalnik ni samo »metafizičen<(, temveč tudi »psihološki« stroj. S svojo tehnologijo spodbuja razmiš- ljanje in s tem globoko posega v naš notranji psihološki svet ter tako posredno vpliva na celotni družbeni razvoj. Cena strojne in programske opreme je navadno komaj dve tretjini investicije. Naj- pomembnejša tretjina vložka je znanje, kajti koristniki se morajo novo orodje naučiti uporabljati. Samo učenje je poceni samo na prvi pogled. Za uvajanje porabimo namreč veliko časa, čas pa tudi stane. Bistvo raču­ nalniškega delovanja je v formuliranju, al- goritmiranju, simulacijah in reduciranju na enopomenskost. Najbolj zapletene opera- cije zmore računalnik z uporabo samo dveh stanj, ki jih označujemo z O in 1 ali + in -. Vsako stanje ima en bit informacije. To je enota za merjenje količine informacij. Zato je računalnik v bistvu zelo neumen, vendar G. V. 3/91 135 narekuje pogoje komuniciranja, ki se jim mora človek prilagoditi z določeno vrsto mišljenja. Osebni računalnik je močno oro- dje, ki ni tako zahtevno, da se ga ne bi naučili uporabljati. V poplavi računalnikov, ki jih je že več kot 3 milijone in pokrivajo vsa področja od pridelovanja korenčka do simuliranja vesolj- skih poletov, so se ustalile določene sku- pine programskih orodij . Njihovo poznava- nje in uporaba sodita v osnovno računalni­ ško kulturo vsakega potencialnega uporab- nika. Urejevalniki besedil ali word processing so programi, s katerimi lahko pišemo naj- različnejše sestavke. Računaln iška tipkov- nica ima tipke razporejene tako kot pisalni stroj, zato računalniki nadomeščajo stroje- piske in pisalne stroje. Toda urejevalniki besedil imajo še številne druge prednosti, ki se ne kažejo samo v enostavnem shra- njevanju, popravljanju in razmnoževanju tekstov, temveč lahko v mrežni povezavi sporočila hitro prenašamo na velike razda- lje. Med množico urejevalnikov besedil je najbolj popularen wordstar. Ocenjuje se, da kroži po svetu že prek pet milijonov kopij ·tega paketa. Z njim je bilo napisanih več tisoč knjig. V nekaj urah se ga vsakdo lahko navadi tako, da napiše besedilo brez napake. V Ameriki ga mora obvladati vsaka tajnica. V znanstvenih krogih so priljubljeni še drugi urejevalniki: Word 2000, Chi Writer in razni scienfific text procesorji. Vrhunec v tovrst- nih obdelavah so urejevalniki besedil v povezavi s posebnimi laserskimi pisalniki, ki posredujejo grafične »umetnine« v različ­ nih barvnih odtenkih. Razvoj je dosegel stopnjo namiznega založništva (desktop publishing). To pomeni, da ima lahko vsakdo doma svojo tiskarno. Druga skupina programskih orodij so programi za delo z bazami podatkov. Na vrhu top lestvice je popularni dBase, ki omogoča vpisovanje, iskanje, pregledova- nje in obdelavo podatkov, torej vse tisto, kar je neqbhodno za sodobno poslovanje. Programsko orodje dBase ima tudi svoj jezik, s katerim lahko sestavljamo lastne programe. · V tretji sklop softverskih pripomočkov uvrščamo programe za delo s tabelami. 136 G. V. 3/91 Tak program je npr. Lotus-123. Z njim razvrščamo podatke v preglednicah, ki so matrike velikosti 240 x 8200 celic. Podatke lahko obdelujemo z 250 matematičnimi funkcijami in tudi grafično oblikujemo. Temu programu so podobni Supercalc, Sympho- ny, Multiplan in še mnogi drugi. Zelo zahteven je programski paket za statistične izračune SPSS*, ki je bil leta 1965 narejen za velike računalnike in nato ·v enakem obsegu prilagojen za osebne računalnike (PC). Autocad je program za tehniško risa- nje. Poznavalci menijo, da je njegova uve- ljavitev rekviem za risalno desko. Za pro- jektno vodenje je zelo priročen program Super project, s katerim lahko rešujemo probleme z metodami linearnega in mrež- nega planiranja. Poleg teh najbolj razširjenih programskih orodij obstaja še množica najrazličnejših programov, ki so namenjeni ozko usmerje- nim področjem. Na univerzi v Arizoni so izdelali programski paket Plexsys report system, s katerim simulirajo elektronski možganski vihar. V posebni dvorani so v polkrogih razporejeni računalniki, ki so medsebojno povezani v mrežo. V nasprotju z navadno »možgansko nevihto«, pri kateri udeleženci podajajo ideje drug za drugim, jih lahko pri elektronskem viharju proizva- jajo vsi hkrati, obenem pa ima vsak dostop do vseh predlogov. Prednost tega ••brain- storminga(( je v tem, da ostanejo predlogi anonimni. Po končani seansi računalnik sam opravi analizo idej in prednostno izbiro. V Ameriki je že več deset takih dvoran, ki jih podjetniki zagnano uporabljajo. V IBM, kjer imajo tak center, so ugotovili, da pora- bijo za sestanke polovico manj časa kot prej, istočasno pa pridejo do veliko dobrih idej v krajšem času, kar je zanje pomembna konkurenčna prednost (Gričar). Prednost, ki jih prinašajo računalniki na področje knjižničarstva, so take, da si v sodobnem življenjskem ritmu brez njihove pomoči ne moremo več zamišljati hitrega in enostavnega dostopa do strokovnih in drugih referenc. Med številnimi tovrstnimi programi je cenjen Unescov knjižničarski program ISIS. Vse sodobne baze podatkov so grajene na geslih, samo gozdarstvo še vztraja pri okorni, nepraktični in zapleteni univerzalni decimalni oziroma Oxfordski klasifikaciji. 2. RAČUNALNIŠTVO V GOZDARSTVU Ne potrebujemo računalnikov, naš dezinformacijski sistem je dovršen! (Diareja v Mladini) Uporaba računalnikov ima v gozdarstvu spoštljivo začetniško tradicijo. že leta 1961 smo lesne zaloge in prirastka računali z računalniki. V začetku sedemdesetih let beležimo organiziran pristop slovenskega gozdarstva k Republiškemu računalni­ škemu centru. Po nekaj letih pa je dokaj enoten sistem gozdarskega poslovanja pri- čel razpadati. Posamezna gozdna gospo- darstva so nabavi la različno strojno opremo in osnovala lastne računalniške enote (AOP). Nesporno je dejstvo, da je večina velikih računalniških enot zašla v razvojno krizo. Mnogi računalniški strokovnjaki so iz tehno- logije napravili »fetiše<, s katerim obvladu- jejo množico ,,neposvečenih«. Razvojni trendi PC-jev pa so tako presenetljivi, da bodo že v kratkem izrinili vse srednje raču­ nalnike. Računalniška moč prvega takega stroja Eniaca, ki je zavzemal prostornino dvorane 8 krat 6 m, je danes spravljena na čipu, ki meri manj kot en kvadratni centime- ter. Zato nas ne sme presenečati razvojno zbliževanje PC-jev in superračunalnikov. Na srečo postaja informacijska tehnolo- gija vedno cenejša in s tem dostopna vedno širšemu krogu, na drugi strani pa tudi vedno manj zapletena in s tem laže obvladljiva. V kratkem bodo na trgu stroji z zmogljivostmi, ki se bodo merile v giga-, in ne več v megabajtih. Z ozirom na takšen razvoj in veliko decentralizacijo, kjer se poslovanje odvija razpršena po revirjih in obratih, je najboljša rešitev v mrežni povezavi PC-jev, ki varujejo svoje baze podatkov v osred- njem računalniku. Svet se vedno bolj obrača od velikih sistemov, ki jih obvladu- jemo od zgoraj in v katerih je človek pojmo- van kot izvajalec zamisli drugih, k organiza- cijskim oblikam, ki temeljijo na participaciji večjega števila sodelavcev, na njihovi us- tvarjalnosti, in kar je najpomembnejše, in- formacije se obdelujejo, ppsedujejo in upo- rabljajo tam, kjer nastajajo. V gozdarstvu računalnike že dlje časa uspešno uporabljamo v računovodskih in komercialnih službah ter na področju ureja- nja gozdov. Takšna uporaba človeka na- mreč osvobaja od ubijajočih rutinskih opra- vil, s tem pa računalniških zmogljivosti še daleč nismo izrabili. Gozdni ekosistemi so kompleksni in nedeterminirani sistemi, ki jih brez računalnikov ne moremo uspešno ob- vladovati. Danes obstaja že množica pro- gramskih rešitev, s katerimi lahko napove- dujemo razvoj gozdov za več stoletij vna- prej. Izdelani so naravnost dramatični sce- nariji za nadaljnji potek umiranja gozdov (Bossel, 1985). 3. TEORETIČNE OSNOVE MODELOV IN SIMULACIJ Programi za računalniško odločanje so usmerjeni v tri osnovne smeri: prvi obravna- vajo napovedi, drugi nam dajo vpogled v različne scenarije možnega ravnanja, tretji pa nam lajšajo razumevanje tistih sil, ki vplivajo na določena dogajanja. Med števil- nimi možnimi aplikacijami računalnika zav- zema posebno mesto modelna tehnika. To so programi, ki vsebujejo pravila, metode, tehnike in postopke, s katerimi posnemamo neki pojav in ga z njihovo pomočjo progno- , zi ramo. Modeliranje in simulacija sta dva različna postopka. če imamo zadan realen ali samo zamišljen sistem, tedaj z modeliranjem ra- zumemo postopek gradnje podobnega si- stema - modela, s katerim želimo posne- mati, to je oponašati tak sistem. Tako kot vsak sistem ima tudi model svoje objekte, ki jih opisujemo z lastnostmi in spremenljiv- kami. Modelov ne oblikujemo zato, da bi bili čim bolj podobni originalu, temveč zato, da poustvarimo določena dogajanja, ki se bodo predvidoma (načrtovano) odigrala z originalom. Modeliranje nam torej omogo- ča, da se približamo originalu oziroma cilju. Spreminjanje začetnih vrednosti in drugih lastnosti predstavlja proces simulacije, to je preverjanje in potek modela. Zakaj simu- lacija? Z gradnjo modelov in simuliran jem želimo spoznati delovanje nekega sistema, katerega strukture ne poznamo. Pri iskanju G. V. 3191 137 Shema 1: Prikaz realnega in modelnega stanja optimalnega funkcioniranja naravnih siste- mov imamo pogosto opraviti z modeli, kjer stanja ne moremo spremeniti v živo. Včasih je potrebno simulirati razdejanje sistema, česar v resnici ne želimo (scenariji za ujme ali procesi umiranja gozdov). Tudi čas je dejavnik, ki nas navaja na simulacije. Lahko ga s~rajšamo (120-letna obhodnja) ali po- daljšamo, če se v naravi razvija preveč eksplozivno. Identifikacija izvora variacije oziroma izo- lacija samo enega vplivnega faktorja je mogoča samo s simulacijo, le redko jo lahko dosežemo v realnih sistemih. Pri eksperimentiranju se vedno srečujemo z napakami meritev, pri simulaciji teh napak ne poznamo. Včasih želimo ustvariti posto- pek simulacije, da bi ugotovili stanje soude- leženih spremenljivk in drugih lastnosti si- stema. V naravnih poskusih je zaustavitev lahka, toda nadaljevanje postopka je na- vadno povsem izključeno. Pri postopku si- mulacije je v nadaljevanju procesa končno stanje spremenljivk ponovno njegovo za- četno stanje. če uporabimo jezik simbolov in oznak, potem lahko matematični model definiramo 138 G. V. 3/91 ~ . ·. · ... . . opazovanja korelacijel regresije kot funkcijo cilja, množice omejitev in siste- matično zbiranje, urejanje in preverjanje vhodnih podatkov, s ciljem, da bi oblikovali eno ali več variant modela, ki vzdržuje povezavo med spremenljivkami sistema, ki ga želimo optimirati. Po definiciji modeliranja in simulacije (Pe- tric) "x« simulira »y«, če: - sta »X« in >>Y« del sistema; - ))Y« predstavlja simulirani sistem; - "X« predstavlja aproksimacijo modela; - pri čemer ni nujno, da je veljavnost »X« v odnosu do ••Y« popolna. Simulirani sistem se pogosto pojmuje kot realen, čeprav včasih simuliramo namišljeni sistem, kakršen sploh ne obstaja. Ker se pri simulaciji najpogosteje uporablja raču­ nalnik, pod modelom razumemo zaporedje ukazov (program), s katerim sprožimo po- snemanje sistema. Simulacija torej ni nič drugega kot eksperimentiranje z modelom Reševanje problemov z modeli poteka običajno po sledečih korakih: 1. spoznavanje in razumevanje proble- ma, 2. postavitev domneve - faza zasnove modela, BAZA PODATKOV SIHULI- RANJE VREDNO- TENJE BAZA MODELA t----1 SPREMEMBA MOOELA IN PODATKOV Shema 2: Shematski potek modeliranja in simulacije 3. preoblikovanje problema v matema- tični okvir, 4. rešitev problema (zgradba modela). 5. interpretacija rezultatov modela, 6. vrednotenje, 7. uporaba modela. 1. Problem spoznamo tako, da analizi- ramo vhodne količine, razpoložljivo znanje in željene rezultate (cilje). V tem delu mo- ramo podrobno proučiti problem in definirati rezultate, ki naj predstavljajo njegovo reši- tev. Najprej določimo cilje, to je tisto zami- šljeno, pričakovano ali bodoče stanje, h kateremu težimo. Vsi naši načrtovani po- stopki in ukrepi so ciljno usmerjeni, zato je osnovna naloga vsakega odločitvenega procesa poiskati, definirati in sistemizirati cilje. Baze modela in baze podatkov pred- stavljajo razpoložljivo znanje. 2. Če so vhodni in željeni podatki jasni, lahko preidemo k definiranju postopka, to je sestavimo algoritem kot organigram ali blok-diagram, po katerem bo računalnik razreševal posamezne korake. 3-4. Progam se sestavi na osnovi prej določenega diagrama poteka in pravil posa- meznega programskega jezika. Na osnovi tako definiranega programa računalnik pre- računa vhodne podatke ob sočasnem upo- števanju vgrajenega znanja v programskih pravilih in datotekah, ki ga interpretira kot novo znanje. Izgradnja modela v bistvu ni nič drugega kot sistematičen pristop k reše- vanju problema. 5. S simulacijo sproži mo oponašanje mo- dela. Rezultate nato primerjamo in po po- trebi model modificiramo, tako da se stanji čim bolj približata. 6. Testiranje programa je proučevanje njegove pravilnosti. Mišljena je predvsem njegova logična kontrola, medtem ko se »Sintaksa« računalniškega programa razre- šuje sproti. Ker za preverjanje pravilnosti programa nimamo splošnih pravil, si pri testiranju pomagamo s sledečimi načeli: - Statistična analiza izhodnih podatkov. Vhodne podatke nadomestimo z zapored- jem slučajnih številk, ki imajo enake srednje vrednosti variance. Če dobimo na izhodu velike vrednosti variance, upravičeno podvomimo o zanes- ljivosti rezultatov. - Poenostavitev modela. Z zmanjša- njem števila spremenljivk oziroma z njihovo zamenjavo z determinističnimi lahko model prevedemo v matematično obliko, kjer se rezultati lahko uporabijo kot groba aproksi- macija. - Primerjava z obstoječim sistemom. Model primerjamo s tistim, ki smo ga že uporabljali in preizkusili. - Razdelitev na podmodele. Sistem raz- bijemo na posamezne enote in vsako od teh neodvisno preverimo. Analiza občutljivosti. Postopoma spre- minjamo vhodne podatke in z analizo izhod- nih odkrivamo učinke posameznih spre- G. V. 3/91 139 no RF: HI, Or, Ob, Pom V% 1,3'zx,,J ,Er%,,3 ~Eg%,,3 C 1 -z , K 1 -z , Z vp Vol, Zv SORT: V 11 z 11 Er 11 Eg,l v 23 z23 Er 23 Eg 23 ZO, KO D