DOGODKI BREŽICE: RADIO ŽE DESET LET v ponedeljek so se v Brežicah zbrali uredniki lokalnih informa- tivnih medijev iz Slovenije in člani upravnega odlH);-a združenja lokalnih tednikov in radijskih postaj. Govorili so o nedavno objav- ljeni škofovski poslanici vernikom, o devetmesečnem po.slovanJu zdru- ženja in o novem pravilniku ekonomskopropagandne službe pri zdru- ženju. Brežiška seja pa je imela delovno in slavnostno obeležje. Kole^^i pri radiu Brežice so namreč proslavili desetletnico obstoja in delo- vanja radijske postaje. Glavni urednik radia Vlado Podgoršek je ob tej priložnosti sprejel več čestitk in priznanj za devetletno pri- zadevno delo na brežiškem radiu. Brežiškim kolegom tudi naše i.skrene čestitke! CELJE: NOVINARJI S PRAVNIKI O DELU Višji aktiv društva novinarjev v Celju je pretekli teden organi- ziral razgovor o novi ustavi, seveda predvsem o tistih ustavnih pred- logih, ki govorijo o obveščanju, o sistemu informiranja, dolžnostih komunikacijskih in informativnih sredstev. Obravnavali so tudi za- ^kon o tisku in javnem obveščanju, vse skupaj pa soočili s stanov- skim kodeksom in konkretno pralcso. Na posvetu sta sodelovala tudi odvetnika Marjan Medved in Branko Verstovšek. SLOV. KONJICE: VOLITVE TELE podatke o poteku javne razprave v septembru in olrtobru. Celotno analizo so obravnavali na razširje- ni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL. kjer so sodelo- vali predstavniki občinskih vodstev ter drugih političnih organiza- cij. Splošna ugotovitev je bila. da .je razprava ugodno potekala, predloge pa bodo posredovali naprej. V. L. CFI IF: V SPOMIN PADLIM Ob prazniku dnevu mrtvih so bile povsod izvedene žalne kome- moracije, s katerimi smo počastili spomin na padle tovariše, svoj- ce .. . Ena izmed takšnih komemoracij je bila tudi pn TVD Parti- zan—Gal^erje Celje in sic« na dvorišču, kjer ima društvo svoj spomenik, katerega .je postavilo v spomin na padle člane. S kratkim programom v katerem so sodelovali godba na pihala Iz EMA, pevski zbor SVOBODA in člani društva z recitacijami, so poP-istili spomin na nekdaj vestne In dobre tovariše oz. člane dru- gtva. Komemoracija je bila zelo dobro pripravljena, kar gre vsa po- hvala društvu, posebej pa še gospodarju tov. Mirku Trebičniku. za izredno lepo ure,ienost okoli spomenika. Komemoracije so se poleg svojcev padlih in drugih udeležil; tudi Hani društva. DARJA GLANCNIK LAči/n. 7A5;pnFN TEDFN Nekateri občani, predvsem tisti, ki 90 na več pomebnih družbe- nih funkcijah, bodo ta teden nekajkrat sedli za konferenčno ali sej- no m'zo. V sredo bo namreč seja občinske konference ZKS. na kateri bodo ocenili družbeno-ekonomska in samoupravna gibanja v občini, dogovorili se bodo o predstoječih volivnih sej osnovnih or- ganizacij ZK ter ocenili delo občinskega komiteja in drugih organov občinske konference. Za četrtek sklicuje občinsko vodstvo sindikata plenarno sejo. Obravnavali bodo gospodarske rezultate, razpravljali o novi orga- niziranost? sindikata in analizirali razprave o ustavi v organlzaci.iah •dniženega dela V soboto pa bo ustanovna skupščina Temeljne telesnokulturne skupnosti za občino Laško. Kar precej za en teden! Stanovanjsko-komunalno in gradbeno podjetje Laško razpisuje prosto delovno mesto operativno-tehničnega vodje Pogoj: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik za visoke gradnje s strokovnim izpitom in 3 leta prakse. Nastop službe je mogoč takoj. Interesenti naj pošljejo svoje vloge do vključno 17. 11. 1973. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do 22. 11. 1973. FMJVC KRAŠEK O USOD!SVOJEGA STANU TUDI FRANC KRAŠEK NI IZJEMA... V Rečiški dolini so se knapi rekmtirali s kmetij. Pravzaprav bi lahko na prste prešteli kmetije, ki si to Ime zaslužijo. Zveči- ne so tod mali kmetje, še več kočarjev, ki so že generacije sem knapi. Knapovski kočarji, ali pa kočarski knapi. Saj je vseeno! Kjer je bilo pri hiši več otrok, je eden preveze! zemljo, drugi so šli za knape in knapovke. Pot- lej so tisti, ki so odšli, dobili za doto kos travni- ka, grmovja ali frate. Po- stavili so si hiške, včasih tudi hlev za šeko, praši- čka in kure. Tako je bilo v tej dolirri deseletja — in je še tako. Tudi Franc Krašek, ru-' dar-rušač v laškem rudni- ku ni izjema. Njegov oče Alojz je bil 35 let rudar. Rudaril je v Hudi jami, v Trbovljah in Kočevju. Nazadnje spet v Hudi ja- mi. Imel je hišo in pol hektarja zemlje. »Izuči se kaj,« je oče večkrat dejal sinu Francu, »da se ti ne bo treba martrati po jami, kot se moram jaz!« Franc je tako tudi ho- tel, pa je vseeno prišel med knape. Pri rudniku so namreč leta 1947 usta- rK)vili rudarsko šolo. Dva letnika sta bila kar v Re- čici, zadnji pa je bil v Zagorju. Franc se je vpi- sal, misleč da bo klju- čavničar ali mehanik, no, pa so ga pretentali, da je šel med rudarje, češ, to je dober, spoštovan in dobro plačan poklic. Tri leta je bil šolar in knap. Vsak drugi dan so se spMJŠčali v jamo, kjer so imeli svoje očne odko- pne številke, svoje izvo- zne proge, celo svoj ja- šek. No, pa se tam spo- daj niso igrali. Kopali so, varovali, odpirali nova od- kopna mesta. »Zdaj si lahko tri leta zataknem za klobuk. Ne štejejo mi niti za pokoj- rvino, niti za dopnjst. Ko- pač ali »hajer« bi bil vse- eno lahko. Tri leta bom moral delati dlje in kdor ve, kaj je jama, bo že ve- del, da ne morem reči: Tri leta gor ali dol!« [>oma so bili trije. Franc, ki je bil knap, se je oženil in šel od doma. Žena je dobila pol do- mače hiše in nekaj zaplat zemlje. Nekaj zaplat je Franc še dokupil, pa ima zdaj na plečih ravno tako pol hektarja kot oče. Kra- vo redijo, prašička, za konjička pa si je Franc Krašek ornislil še čebele, kar 20 panjev jih ima. In trte je nasadil, da ima nekaj vina. Rdeče je. Res malce kislo, vendar dobro in zares po grozdju di- ši... KAR NI IMEL ON, IMA SIN če si je Franc Krašek kaj želel v življenju, je bilo to, da bi imet kak instrument. Pa ni in ni šlo. Šele ko se je rodil drugi sin, je kupil har- moniko. Majhno, klavir- sko. Pri tridesetih letih letih se je naučil igratf sam, da je igral na treh svatbah, najmlajši sin, Zdenko mu je ime, pa je znal igrati, preden se je dobro naučil govoriti. Če bo le kako mogoče, bo fantu omogočil, da bo naredil tudi glasbeno šo- IQ. Če bo šlo, naj bo glasbenik. Ne knap. Ka- kor bo vedel in znal, mu bo branil, če bi hotel v jamo. Pa najbrž ne bo, je drugih misli. Tudi starejši sin ne bo rudar. Med mesarje je šel, hči pa med gostince. Vsi so si boljše postlali. Privošči jim, saj so ven- dar njegovi. RUDARSKI POKLIC JE RAZVREDNOTEN »Včasih je bilo druga- če. V jami je bilo dovolj »puršev«, mladih, neože- njenih fantov, ki so bili vedno udarna moč jam- ske proizvodnje. Danes bi vse »ledig« rudarje mogel prešteti na prste obeh ro^<. Menda nas je še 150 v rudarski proiz- vodnji, za dve smeni. Nočna izmena je odpadla. Je že res, da zaloge na- glo kopnijo, res pa je tu- di, da bi zdajle presneto •prav prišli rudarji za fe- tjo izmeno, kajti premoga ni, saj ga še rudarji rti- smo vsi mogli dobiti, ta- ko gre po njem.« V rudniku v Laškem vztrajajo starejši rudarji, ki se približujejo pokoj- nini, tisti, ki se jim več ne da iskati prekvalifika- cije. Mlajših ljudi za ja- mo ni. Vse sili v boljše poklice, v novo tovarno. Zakaj? Zato, ker je rudarjenje težko in tvegano delo. Tu- di zato, ker so rudarji v primerjavi z drugimi po- klici slabo plačani. Kaj je pravzaprav 220 do 230 ti- sočakov, z dokladami za otroke vred? No, in tudi zato, ker je knapovstvo bilo porinjeno na stranski tir, ker je ta- ko dolgo bilo govora o brezperspektivnosti ru- darstva, da se je ljudi prijelo in zdaj rn več za- nimanja za ta poklic. »Če bi po naključju na- šli kakšno veliko zalogo premoga, ki bi jo bilo vredno odkopati, bi v re- čiški dolini težko našli mladih fantov, ki bi šli med rudarje. Edina vaba bi bilo dobro plačilo. Mo- rali pa bi pogledati tudi na nas, ki še nimamo več izbire, ki smo večino svo- jih moči FKistili v jami. Doma delajo žena in otro- ci. Še sreča, da imamo kravo in zakoljemo vsa- ko leto prašiča, da zra- ste nekaj krompirja, fižo- la, repe in zelja Tako je želodec vsaj poln, čerav- no ne kakšnih dobrot, poln pa vendarle. Na slabšem so tisti tovariši, ki morajo vsako malen- kost kupiti. Draginja pa kar narašča. To ni prav!« Potlej je Zdenko za- igral, da bi se rašla do- bre volje. Besedilo: Jure Krašovec Slika: Drago Medved Prva leta po vojni sta bila rudar in železar najpogostejša »manekena« čas- nikarskih fotografov. Ob prvem maju sta bila nepogrešljiva kot simbol za prvo stran. Potem sta se začela, rudar in žele- zar, sramežljivo umikati s prvih na no- tranje strani časnikov. Spomnili smo se jih le ob nesrečah v rudnikih ali ob Dnevu rudarjev. Ko je izbruhnila potrošniška era, so nosilce bazične industrije in rudarstva lezli V ozadje. Ljudje ne kupujejo že- leza, pač pa izdelke iz te kovine. No, premog, ta je še obdržal vez med po- trošniki in rudarji. In so se našli preroki. Rudarstvo je stvar preteklosti, so rekli. Iz Sovjet- ske zveze bomo raje napeljali i?emeijski plin, so rekli. Treba je preiti na sodobna, praktičnejša goriva, so priporočali. In tako se je pred nekaj tedni, nebo- digatreba, rudar spet pojavil. Kar naen- krat je postal spet pomemben, toliko- bolj pomemben bo, kolikor bolj bo mrzlo. Spet trapijamo knape po ramenu, spet računamo na njihovo zavest, na'solidar- nost, razumevanje Saj razumejo, so solidarni, a kaj, ko jih je vedno manj, teh knapov, in vse sta- rejši so...