Pattnina platana ▼ gotovini.
amm tožilstvo v ljubljani
*H*I°	?3.X,
*wj
TZHAJA VSAK TORRK, ČETRTEK IN SOBOTO.  prilog, ---------------------—
Cena posamezni Številki Din 1*50.
TRGOVSKI tIST
Časopis za trgovino, industrijo £n ©tort.
t1 /** ►**.-**<••• i r-nww»wKT«««*»wt.wi
Naročnica za Jugoslavijo : letno 180 Din, za V-> leta i)0 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, •»•edništvo in npravoištvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
(JUTO XIII.
Telefon St. 2552.
LJUBLJANA, v četrtek, dne 23. oktobra 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. m
•jM/KMMKvvmanatnrttMHtffc is. wr • ;mt
Inozemski kapital na Balkanu.
Zadnje konference agrarnih držav, posebno pa (konferenca balkanskih držav v Atenah, so obrnile pozornost sveta na novo na velike probleme balkanskih dežel. V novem delu znanega poznavalca Balkana, dr. Scha-cherja, ki bo izšlo te dai pod naslovom »Der Balkan und seine wirt-schaftlichen Kriifte« v založbi Ferd. Enke v Stuttgartu, so našli ti problemi prvič v moderni nemški literaturi aktualen in zelo zanimiv opis. V knjigi beremo tudi sledeče (po zagrebškem »Morgen'blatt/-u): Kakor vsem industrijsko še malo razvitim deželam se je obrnil mednarodni velekapital, ki ne dobi doma zadostne udej-stvovalne možnosti, zmeraj bolj tudi v balkanske države, v dobi njih zbujanja; do nove- samostojnosti. Krediti, ki so dotekali v balkanske dežele v prvih desetletjih iz raznih evropskih držav, so bili pač pretežno politične narave in prav malo pomembni. Da se tu doli na Balkanu dajo razviti velika bogastva, da bi mogli ti inteligentni in delavni narodi ob zadostni 'glavnični podpori svetovno gospodarstvo zelo obogatiti in vsekakor naloženo glavnico dobro obrestovati, na to pri investicijah na Balkanu v začetku ni nihče pomislil.
Pozneje pa moremo ugotoviti, da so prav ii*z teh političnih subvencij nastali polagoma pravi gospodarski krediti z izrecnim naložbenim značajem. V povojnem času se je pridela potem v balkanskih deželah velika in splošna investicijska doba. Povzročena je bila ne samo po sedaj močneje razširjenem poznavanju ugodnih predpogojev, temveč v najmanj enaki izmeri po potrebi, ki se je v svetovnem gospodarstvu zmeraj bolj javljala, da s ustvarijo nova ude jstvoval -na polja za kapitalije in za ljudi. Tudi velika blagovna in surovinska lar kota, 'ki je nastopila najprvo kot posledica svetovne vojne vojne, je dala pobudo za poiskan je zmeraj novih prodajnih trgov, zlasti še po izločen ju Rusije. A samo z agrarnim gospodarstvom, ki je bilo pretežno še zelo zaostalo, se zvišanje nakupne moči prebivalstva v balkanskih državah ne bi bilo dalo doseči tudi tedaj ne, če bi se bile uvedle v poljedelstvu tudi bolj racionalne metode. Oprijeli so se zato zmeraj bolj izkoriščanja rudarskih bogastev in pospeševali so nadalje izgradbo in izpopolnjeni e lastnih mladih ekspertnih industrij. V poznejšem stadiju kapitalističnega pronicanja v Balkan si je zagotovil nato inozemski kapital tudi monopol, proti posojilom, ki naj bi zopet vsaj deloma služila tudi investicijskim namenom. Dočim se Nemčija tega: tekmovanja v začetku ni udeležila in je šele pozneje prišla prav počasi zraven. so stopili v nasprotju s predvojno dobo Amerikanci v balkanskih deželah zmeraj bol j v ospredje, bodisi kcJt dajalci kreditov ali zakupniki itd. Sedaj se more kot karakteristi-kum investicij v balkanskih deželah ugotoviti zelo pogosto močno tekmovanje med Amerikanci na eni strani in evropskimi skupinami na drugi strani; pri tem so evropske skupine vsaj v konkurenčnem boju proti ameriškim interesom edine.
V	Jugoslaviji razpolaga francoski in angleški kapital že od nekdaj z važnimi pozicijami, pri čemer igrajo
pri francoskih skupinah vlogo tudii politične simpatije med obema državama še iz predvojne dobe sem. Ne-utajljivo je vsekakor dejstvo, da iščejo zlasti v rudarstvu Francozi, Angleži in Belgijci zmeraj novih koncesij in da se te kupčije, v 'kolikor se more to doslej ugotoviti, prav dobro izplačajo.
Slednjič moramo omeniti še najnovejša stremljenja Amerikancev. da se zasidrajo v Jugoslaviji. Prva posledica zmage Moirganove skupine v vprašanju romunske telefonske koncesije je bila ta, da je sledila razmerna po-
nudba od strani Morgana tudi jugoslovanskemu telefonskemu monopolu. V bodočih letih je računati s takimi sunki ameriških koncernov v balkanskih deželah povsod tam, kjer take koncesije niso še končno oddane, kot je to deloma v Romuniji in Grčiji.
Izvzemši Jugoslavijo se opaža v vseh balkanskih deželah, neodvisno od konkurence ameriških in evropskih veleinteresentov istočasno, vsaj v gotovi neodvisnosti od teh stremljenj, stalno in močno prodiranje italijanskega kapitala.
Priprave za nov železniški vozni red. Pismena anketa Zbornice za TOL
Početkom meseca novmbra se bo vršila pri ravnateljstvu Državnih že- i leznic v Ljubljani seja posvetovalne- J ga odbora, pri kateri se bo med drugim razpravljalo tudi o predlogih za izpremembo voznega reda posameznih vlakov. Sedanji vozni red, ki je bil uveljavljen dne 15. maja, je naletel v mnogem oziru na kritiko in že v prvih dneh so se pojavile mnogo-brojne zahteve za izpremembo.
Predlogi, ki jih je že tedaj sporočila ravnateljstvu drž. železnic Zbornica TOI, niso mogli biti upoštevani takoj, pač pa je sedaj nastal moment, ko se izdeluje načrt novega voznega reda, da se poleg že prijavljenih predlogov vpoštevajo tudi druge želje interesentov glede zboljšanja potniškega prometa.
Da bi mogla Zbornica po svojih za-
stopnikih v posvetovalnih odborih uveljaviti vse zahteve in pred očiti vse zahteve in predočiti vse potrebe, je poslala interesentom okrožnice s prošnjo, da najpozneje do 1. novembra t. 1. sporočijo konkretne predloge za izpremembo voznega reda, ki jih želijo uveljaviti za prihodnjo sezono.
Opozarjamo vse, ki imajo glede sedaj veljavnega voznega reda kako utemeljeno pritožbo, da jo takoj sporočijo Zbornici TOT, tla jo ho mogla
pravočasno uveljaviti. To naj velja za turiste, v še večji meri pa za trgovce in poslovne ljudi sploh. Na prepozno vložene pritožbe se nikdo' ne more ozirati. Zato je treba izkoristiti priliko, da ne bo neutemeljenih kritik in pritožb!
Avstrijske trgovske pogodbe.
Vsled krize in volitev je stopil trgovsko - politični program Avstrije zaenkrat popolnoma v ozadje. Glede žitnega monopola in bodočih trgovskih pogodb je sedaj vse tiho, pa so imeli lep program na vidiku. Predvidena; so trgovska pogajanja z Romunijo, Češkoslovaško in Švico in proti koncu leta tudi z Ogrsko in Jugoslavijo. Posvetovanja v trgovskem ministrstvu glede generalne revizije avstrijske carinske tarife pa trajajo naprej (razlikovanje v maksimalne in j minimalne tarife), in obstoji trdni j namen, da bodo načrti predloženi parlamentu takoj po njegovi otvoritvi. Seveda je veliko odvisno od izida
volitev. — Obrisi generalne revizije carinske tarife so postali v zadnjih dneh precej jasni. Gre za popolno strukturno spremembo dosedanje tarife. Prvotna avstrijska carinska tarifa je bila spričo ugodne geografske lege Avstrije mišljena kot trgovska zaščita, dočim bo pomenila nova tarifa industrijsko zaščito. Pri tem poudarja, da ne gre za visokozaščitno carinsko tarifo, temveč za enotno pogodbeno delo, ki bo upoštevalo potrebe posameznih industrijskih panog. Napram industrijskim zahtevam bodo stopile to pot agrarne želje nekoliko v ozadje, češ da se je na agrarne interese v zadnjem času itak preveč oziralo.
POLJSKI UVOZNI KONTINGENTI ZA j JUGOSLAVIJO.
Jugoslovansko - poljski dodatni dogo-V-otr od 31. avgusta t. 1. bo stopil v veljavo najbrž s koncem oktobra t. 1. Poljski uvozni kontingenti za Jugoslavijo, ki so veljali za tretje četrtletje, se razširijo na četrto četrtletje: ribje kon-serve 88 ton, čežana 250, vino 500, posušene slive 1000, orehi 150, sMvovic. 100 ton, jabolka v zabojih in vsak kos 1 «avit 250 ton:. Uvozna dovoljenja do/bijo ; kot doslej samo v Poljski 'registrirane importne tvrdke. Poljsko trgovsko in industrijsko ministrstvo -bo še te dni razdelilo uvozna dovoljenja po- razmerju kontingentov in prijav od Strani poljskih trgovskih zbornic. Dovoljenja veljajo za tri mesece. Po preteku tega roka se morejo če niso izrabljena, podaljšati za prihodnje tri mesece in je treba prošnje za podaljšanje vložiti v 14 dneh od ipreteka dovoljenja dalje. Poljaki večkrat pozneje kontingente nekoliko povečajo.
OPOZORILO PRED NESOLIDNO TVRDKO.
Tvrdka International Merchandi-sing Co. of Poland, — Warszawa, ul. Marszalowska 43, ki ima kot zastopnika nekega Wladyslawa Sobkow-skega, je z netočnim izpolnjevanjem obvez dala že toliko povodov za pritožbe, da se vsi interesenti prav resno svarijo pred sklepanjem kupčij s to tvrdko.
KONGRES MEDNARODNE TIMJOVSKE ZBORNICE.
Trgovske zbornice Zedinjenih držav so povabile jugoslovenski nacionalni odbor mednarodne trgovske zbornice, naj se udeleži 'kongresa, ki ho od 28. aprila do 1. maja 1931 v Atlantic Cityju v New Jeršeyu. Vršili se bosta istočasno konferenci trgovskih zbornic Zedinjenih držav in 'mednarodne trgovske zbornice.
Dr. C. Gregorič:
Naše gospodarstvo in konferenca v Sinaju.
Glede razprav in zaključkov konference v Sinaji je naša gospodarska javnost več ali manj desorieniirana, zlasti kar se lice usode naše industrije.
Ta desorienliranost izvira iz dveh razlogov.
Prvi je la, da so nam potek konference,diskusij in sklepi, kakor pota, po katerih se ima doseči njih uresničenje, znani samo v splošnih najširših konturah, brej zadostne konkretnostii.
Pa tudi pomanjkanje detajlov ne bi gospodarske kroge loliko desorientira-
lo,	če bi objavljene izjave in vesti bile kongruentne. Na eni strani se je čulo, da se bodo interesom poljedelstva žrtvovati interesi industrije, citati pa smo lujji izjave, da se bo industrijo obdržalo in ščitilo.
Da se dobi pregled o vzrokih, ciljih in sklepih konference v Sinaji, je treba pazljivo rekapitulirati vesli in izjave, ki so bite v zvezi s konferenco v Sinaji objavljene v teku zadnjih tednov v naših listih.
Kot izhod je treba vzeli vrlo markantno, obširno in pojasnjeno izjavo našega ministra za zunanje posle gosp. dr. V. Marinkoviča o novih pravcih v carinski politiki, ki jo je priobčil »Pri-vredni Pregled« v številki 29. z dne 13. julija t. 1. V istem zmiislu se je izjavil g. minister dr. Marinkovič tudi v »Politiki«. Neobhodnoi je treba poznati to izjavo, da se more v celoti razumeti memorandum, ki ga je naša vlada izročila Romuniji v potrebi ekonomske organizacije Male antante in ki je v glavnih črtah objavljen v dnevnem časopisju z dne 23. julija t. I.
Povod in svrha konference.
Industrijske države Evrope — prirod-na tržišča za izvoz agrarnih proizvodov iz agrarnih evropskih držav — se iz važnih socialnih in političnih razlogov prizadevajo pospeševati svoje poljedelstvo in ga obvarovati pred katastrofalnim padanjem cen agrarnih produktov vsted ameriške hiperprodukcije in ameriškega izvoza. Carinski in drugi ukrepi, ki jih store v korist svojega kmetijstva, zadenejo v prvi vrsli evropske agrarne države, kojih izvoz agrarnih produktov je vsled teh ukrepov postal nerentabilen. V zvezi s tem je padla kupna sila evropskih agrarnih ali pretežno agrarnih narodov na škodo industrijskih evropskih držav samih, za katere so evropske agrarne države eminentno važen konsument industrijskih proizvodov.
Konkurence izvenevropskih agrarnih produktov ne morejo evropskih agrarnih držav pobiti niti z izpopolnjevanjem lokalnega poljedelstva niti s pridobitvijo posebno povoljnega carinskega Iretmana od strani evropskih industrijskih držav, ker se s klavzulo največje ugodnosti vsaka pridobitev avtomatično razširi tudi na prekomorske države, pred: kojih konkurenco baš išče zaščito celo evropsko kmetijstvo.
Evropske agrarne države morajo priznati upravičenost agrarne države v evropskih industrijskih državah, morajo pa zahtevati, da obsega ta zaščita tudi njihovo poljedelstvo.
To bi se moglo doseči le tedaj, če bi se omislila klavzula nepogojne največje ugodnosti v trgovinskih pogodbah in prešlo na sistem pogojne največje ugodnosti, po potrebi s sistemom kon-tingenliranja, kar bi prineslo seboj tudi gotovo reguliranje trgovine.
Evropske industrijske države, ki morajo poleg lastne kmetijske proizvodnje uvažati znatne količine agrarnih produktov, bi morale svoja tržišča prvenstveno rezervirati za evropske agrarne produkte izven klavzule največje ugodnosti, medtem ko bi evropske agrarne države svoja tržišča za industrijske izdelke morale v prvem redu rezervirati za one države, ki bi osigurale njihov agrarni izvoz pod ugodnimi pogoji.
V	tem zmislu bi se morali sklepali specialni regionalni sporazumi med agrarnimi in ‘industrijskimi državami Evrope, ki bi mogli postati tudi osnova za panevropsko ekonomsko zajednico.
Evropske industrijske države bi morale stremeti za gospodarsko okrepitvijo evropskih agrarnih držav, ker so te tudi poleg lastne industrijske proizvodnje eminentno važni konsumentje evropskih in 'industrijskih proizvodov. Uresničenje tega načrta pa zahteva izmeno dosedanjih smernic v trgovinski politiki evropskih industrijskih držav.
Da bi se moglo to doseči, se morajo agrarne države združiti, iker bi združene predstavljale večje tržišče za uvoz industrijskih izdelkov in bi industrijske države imele večji interes za sporazum ž njimi.
Rumunija in Jugoslavija sta po identiteti svojega gospodarskega položaja v prvi vrši poklicane, da dasta iniciativo za sklepanje takega medsebojnega sporazuma in da se nato sporazumeta s svojo politično zaveznico Cehoslo-vaško kot znatno industrijsko državo.
Ta sporazum bi bil nato odprt vsem drugim, v prvi vrsti sosednim državam.
Pri tem je treba varovati princip, da mora vsaka država, ki vstopi v to grupacijo, v zadostni meri zaščititi svojo industrijo ali svoje 'kmetijstvo.
Konferenca v Sinaji se je vršila v ta namen, da bi rumunski in jugoslovanski ministri načelno pretresli celo gornje vprašanje, looje je načel naš minister za zunanje posle g. dr. Marinkovič.
Sklepi konference.
Na konferenci v Sinaji, ki je Irajala ” ■dni (30. in 31. julija ter 1. avgusta 1930), so se določila splošna načela za ekonomsko sodelovanje Rumunije in Jugoslavije. Storjene sklepe se more grupirati v naslednje točke:
1. Sklenjena in podpisana je začasna trgovska pogodba med Rumunijo in Jugoslavijo na bazi brezpogojne največje ugodnosti, ki vsebuje poleg raznih običajnih odredb sličnih odredbam preje sklenjenih provizomih trgovinskih aran-žmanov, tudi odredbo, da se bo še v teku letošnjega leta sklenila na širši bazi definitivna trgovska pogodba z aneksi, ki bo uredila vsa gospodarska vprašanja med obema državama. Zlasti se 'ima skleniti tudi železniški in rečni sporazum, kakor tudi veterinarska konvencija. Nova definitivna pogodba se ima uveljaviti 1. januarja 1931 (začasna trgovska pogodba je stopila v veljavo z zakonom z dne 26. avgusta 1930, Službene novine dne 198).
Ta začasna pagodba vsebuje po izjavi g. ministra Demelroviča v »Pravdi« z dne 7. avgusta 1930. tudi odredbe, ki naj inspirirajo tudi bodočo defijirtivno pogodbo.
Ta pogodba zajamčuje največje ugodnosti v vprašanju tretiranja Obojestranskih podanikov, podjetij in prometa blaga. Prinoipielne važnosti je, da poleg običajnih diskriminacij, odstopi-tev, predvideva tudi slučaj carinskega sporazuma, pa ne samo carinske unije, kakor je to običajno v dosedanji trgovski politiki.
To je prvi pojav specialnih klavzul, ki jim odgovarjajo v drugih državah skan-didavska, iberska in baltiška klavzula. Z drugimi besedami: to je klavzula, s katero se osigurajo specialne ugodnosti dvema državama, spojenima po ožjih ekonomskih sporazumih, od teh ugodnosti pa se izključujejo ostale države.
2. Ekonomske zveze in sodelovanje Jugoslavije z Rumunijo se bo postopoma krepilo do zaključka carinske unije.
Zelo markantna je v tem pogledu izjava gosp. ministra Demetroviča v »Pravdi« z dne 7. avgusta 1930:
Gre za to, da se naši dve državi, Jugoslavija in Rumunija, z ozirom na enako strukturo svojega gospodarstva, svoje izvozne ali uvozne trgovine, združita potom ekonomskega sporazuma, s katerim se poječa njuno skupno stali-
šče napram drugim v pogledu zaščite njunih agrarnih interesov.
lesno ekonomsko sodelovanje se naj razvija v pravcu carinske zveze ter naj vodi do carinske unije.
Carinska zveza znači nepopolno carinsko unijo, ki ne predstavlja edinstvene carinske tarife in skupnega carinskega teritorija, nego se zadovoljuje z unificiranjem carin za gotove najvažnejše produkte. Pa že na ta način se doseže razširjenje dosedanjih posameznih tržišč v eno razširjeno tržišče, ki ima kot večji konsument za inozemstvo daleko večji pomen. V lem času je treba, da se izvrši izenačenje in dosežejo potrebni sporazumi med posameznimi gospodarskim strokami in stori taiko korak dalje na polu k popolni carinski uniji.
Brez dvoma je, da se naše industrije medsebojno izpolnjujejo in da bi carinsko področje obsegajoče Rumunijo in Jugoslavijo, to je približno 550.00 knr' z 32,000.000 konsumentov, dale večji razmah razvoju produktivnih sil v naših državah.
Potrebno bo, da stopijo predstavniki posameznih 'industrijskih strok, naši in romunski, v zvezo 'in da s skupnim sporazumom omogočijo zaželjeni razvoj v pravcu carinske unije«.
G. dr. Frangeš pravi o tem pogledu v dunajski »Neue Freie Presse« z dne
5. avgusta 1930: »Carinska unija v najširšem pomenu besede si zamišljamo kot končni cilj, kot končni rezultat vrste etap, ki bi se mogel doseči, vendar pa se ne mora brezpogojno ustvariti v vseh svojih poslednjih konsenkvencah«. Jugoslovanskim novinarjem je g. dr. Frangeš izjavil naslednje (»Politika« z dne
6. avgusta 1930):
» S carinsko unijo bi se za sedaj ne vezalo vseh naših industrij in produktov. V unijo ne pridejo vse one industrije, ki predelujejo domače sirovi-ne, te industrije naj se v prvi vrsti nudi nadalje samostojno razvijajo tako v Ru-muniji kakor v Jugoslaviji. To so v kmetijstvu tovarne sladkorja, piva, špirita, mesnih 'konserv, mlečnih proizvodov itd., nadalje vsa lesna industrija in vsa rudarska industrija. Druga skupina ih-' dustrije, ki ne prihaja v unijo, so industrije narodne obrambe.
(Dalje prihodnjič!
Anketa o sadnih izborih v Kranju.
Anketa za kononoveljavno določitev sadnega izbora za kranjski okraj se je vršila v (Kranju v dvorana Ljudskega! doma v ponedeljek, dne 20. oktobra t. 1. ob navzočnosti zastopnika kr. banske uprave g. inž. Skubica, okrajnega kmetijskega referenta S u s 't i č a, strokovnega pomočnika Z d o 1 š e k a, ravnatelja g. Janka Žirovnika, gosp. Viktorja Omerze, zastopnikov sadjarskih in kmetijskih podružnic in občinskih kmetijskih odborov, kakor tudi drevesničarske zadruge v Dorfarjih. Anketo je obiskal tudi predsednik Kmetijske družbe g. Oton Detel a. Zborovanje je vodil sreski kmetijski referent, strokovno razpravo pa gosp. zastopnik kr. banske uprave. V debati je zlasti temeljito razpravljal g. Omerza. Mnogo zanimivih podatkov in pojasnil glede posameznih sadnih okolišev so dali tudi zastopniki iz selške doline, iz Dorlerjev, Predoselj in od drugod.
Po tri in pol-urnem razpravljanju iin izmenjavi (različnih mnenj se je določil sledeči sadni sortiment:
A. Jabolka: I. Poletne sorte: Šarla-rnovski. II. Jesenske sorte: Pisani Kardinal. III. Zimske sorte: 1. Za splošno uporabo: Baumanova reneta, Ontario, Boilkovo jabolko, Bobovec, Besniško jabolko (voščenka); 2. za preizkušnjo: Jonathan.
B. Hruške: I. Jesenske: Avranška. II. Zimske: Pastorovka. III. Moštne: tepka in vinska moštnica.
C. Črešmje: Dunajska ‘in debela črna hrustavka. Višnje: Lothovka.
C. Sljive: Zelena Rinklota; č e š -p 1 j e : domača češplja.
D. Orehi: podolgasti, tenko lupinasti, domači.
E. Kostanj: izbrani, debelo plodni, domači.
V	teku razprav ni bilo opaziti mnogo različnosti v mnenjih in presoji sort, temveč so bila tozadevna mnenja z malimi izjemami sikoro enaka. To je dokaz, da so prišli delegati na anketo pripravljeni. Stavljeni predlogi so bili dobro premišljeni in pretehtani. Zato je skoro z gotovostjo pričakovati od določenega izbora, da bo ustrezal tako domačim potrebam da domačemu trgu, kakor tudi za izvoz.
NBMiČ/IJA IN JUiGtOiVZHODiNI EVROPSKI TRG.
Na zborovanju nemške 'veletrgovine in prekomorske trgovine v Rreslavu je 'opozarjal (predsednik tamošnje trgovske zbornice dr. Grand na pomen vzhodnega 'in jugo vzhodnega evropskega trga, kjer so možnosti razširjenja nemške trgovine same na sebi podane, a (trpijo sedaj vsled gospodarske stiske v dotič-nih deželah. Priporočal je, naj se nemška trgovska politika na to ozira ter naj glede teh dežel revidira svojo neomejeno največjo ugodnost v prilog omejene največ je ugiodnosti.
* * *
RUSIJA SE BRANI.
Moskovska agentura Tass poroča: Ljudski komisarji so izročili komisarju za trgovino spomenico, v kateri se priporočajo proti državam, ki na gospodarskem polju nastopajo proti sovjetom, sledeče odredbe:
1. Ali popolno ukinjenje nakupov raznih predmetov, ali pa znižanje na najnižjo mogočo izmero.
2. iNobena uporaba parnikov teh dežel.
3. Omejitev izvoza predmetov, ki so tem deželam namenjeni, ter omejitev tranzita teh dežel skoz Rusijo.
4. A11^ popolno ukinjenje ali najskrajnejša omejitev v porabi pristanišč, železniških prog, prometnih točk in tranzitnih prog teh dežel.
*	* *
ŽELEZNICE IN CESTE V JUGOSLAVIJI.
V	zadnji Številki »Trg. lista« smo poročali o bodočih železniških in cestnih zgradbah v Jugoslaviji in o ofertah zanje. Danes prinaša zagrebški »Morgen-blatt« imena onih ponudnikov za zgradbo železnic, ki so do 15. t. m. vposlali gradbenemu ministrstvu pravilno o-premljene oferte. So tale: Inž. Dukič, Ljubljana, za progi St. Janž - Sevnica in Koprivnica-Varaždin; Julius Berger. Berlin, za proge Priština - Peč, Veles -Prilep, Bihač - Zumarija in Koprivnica -Varaždin; E. Bonair, Angers (Francija), za progi Priština-Peč in Bihač - Zrma-nja; Francosko-srbska industrijska dražba, Beograd, za vse proge; Morin, Ponče
i-	dr.., Lyon, za vse proge. Za cestne gradbe so došle ponudbe od Strassen-baugesellschaft, Koln, od Societe gčnč-rale des Routes Economiques, Pariz, in od Varnes Bros, Newyork.
3i iu3ili omniudi
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani se je s vojim tajništvom preselilo iz dosedanjih prostorov v Dalmatinovi ulici št. 7 v nove prostore v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica št. 27. Društvena pisarna je zavzela v zadnjem času tak razmah, da so dolgoletni dosedanji prostori postali pretesni in je bila zato preselitev v nove prostore nujno potrebna.
Velesejem r. z. z o. z. ima občni zbor
4. novembra v prostorih Zveze industrijcev v Ljubljani ob 11.
Naša konzularna agencija v Kairu. Kr. vlada je imenovala za častnega Konzularnega agenta v Kairu gosp. Djordja Voj vodica. Ker mu je egipt-ska vlada že podelila eksekvaturo, je naša nova konzularna agencija začela te dni s svojim poslovanjem.
Nov češki konzul v Ljubljani, češkoslovaška vlada je imenovala na flieslto dosedanjega gen. konzula gosp. dr. Františeka Resla za konzula češkoslovaške republike v Ljubljani g. Josefa Sevčika.
S^dvetti
C Sarajevu je bila 19. t. m. otvorjena prva (kmetijska razstava.
Jugoslavija je poslala v Švico v mesecu 'septembru 25.000 met. stotov blaga v vrednosti 1,210.000 šivic. frankov, dolbita je pa od tam 1335 met. stotom v vrednosti 1,370.000 švic. frankov. Ves uvoz Švice v septembru je Izkazan z 221-8 mili), fr., izvoz pa s 143-8 milij. fr.
Pšenice v Donavski banovini so pridelali 'letos 9,514.648 stotov na 843.482 hdktarih, povprečno torej 11-39 stotov na 1 ha.
Trgovina s konopljo v Vojvodini poroča o nizkih cenah Ln o velikem zastoju v kupčiji.
Učne tečaje za obrtnike bosta vpeljali TiOI v Zagrebu in v Osijeku, in sicer že to zimo. Tečaji 'bodo veljali tako za mojstre kot za vajence.
Kvalificirano državno gozdno osobje za vodstvo gozdnih obratov predpisuje dopis generalnega direktor,ja' gozdnega ministrstva na 'banovinske uprave.
Sladkorna tovarna v Čupriji za poslovno leto 1929/30 ne bo razdelila nobene dividende. Ves čisti dobiček bo porabljen za izredne 'odpise.
Sladkorna tovarna v Červenki (Vojvodina) 'bo dvignila dividendo od 20 na 30 Din, to je za 15 odstotkov. Veledel-nioar 'prve tovarne je praška Kreditna banka, ki je udeležena tudi pri drugi tovarni.
Ek šport lesa iz Češkoslo vaške je v prvem letošnjem poilletju prav tako padel kot v drugih lesnoeksportni h državah. Ruski diumiping se pozna tudi tuikaj.
Sladkorno produkcijo Evrope oeni dr. Mikusch na 5,490.000 ton; lani je mia-šala 5,500.000 ton. 'Glej članek.
Ginkovi kartel, iki se je pred kratkim razdražil, nameravajo obnoviti.
Zveza producentov cina naznanja, da je bala produkcia v tretjem letošnjem četrtletju proti isti dobi lanskega leta omlejena asa 7900 ton.
Med Francijo in USA se bo sklenila v najbližjnjem času carinsko - tarifna pogodba.
Proti imiportu ruskega premoga se je izrekla Kanada in ga kanadski imipor-terji ne smejo več uvažati, razen tistega, ki je bil ob času izdane prepovedi že <ia potu. >
Češkoslovaška železna industrija je usled trajne prodajne krize v železu in jeklu znižala cene za obe vrsti, tako v domači prodaji toot v eksportu.
Število insolvenc v Avstriji je v septembru napram avgustu -padlo, a je bito še vedno visoko nad lanskim septembrom; poravnalnih postopanj je bilo 192, ikonkurzov 49.
Za romunske kmete je dobila vlada posojilo 8 milijonov dolarjev, ki ga bodo porabili za konvertiranje dolgov malih kmetov.
Zahodnoevropska zveza surovega železa je znižala ceno za (lito železo zopet za 10 frankov (pri toni, na 560 frankov. Proti angleški konkurenci so izvedli tudi odredbe glede, cen.
Češkoslovaškemu papirju kartela bo pnstopilo več doslej izven kartela stoječih tvrdk. Sili jih k .temu zlasti huda konkurenca kanadske papir, industrije.
Romunska konvencija mehkega lesa se je razšla. Konkurenčni boj doma im v inozemstvu je postal v zadnjem času tako oster, da so člani delali kupčije na lastno roko, da so sploh mogli vzdržati. Po novem letu bodo poskušali konvencijo pod drugimi pogoji zopet oživiti.
Položaj nemške strojne industrije se je v septembru nadalje -znatno poslabšal. Naročila so se kljub že dosedanjemu nizkemu številu znižala tako doma kot v inozemstvu.
Kartel cina hoče uporabiti se ostrejše odredbe kat doslej, da prepreči nadaljnje padanje tečajev. Hočejo plačati visoke premije onim rudnikom cina, ki se 'bodo odločili za popolno ustavitev produkcije.
45. Mednarodna razstava perutnine in golobov se bo vršila na Dunaju od 15. do 17. novembra t. '1. Prijaviti <se je do
3.	nov. t. 1. na naslov: Erslter Oesterrei-ohi9cher GeJlugelzucht-Verein, Vereins-kanzlei, Wien II., Strasse des 1. Mai • 25 (Prater).
KONKURZI.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo ‘okrožnico o otvorjenik in odpravljenih konkur-zih in prisilih poravnavah izven kon-kurza za čas iod 11. do 20. okt. 19301:*
A. OTVORJENI KONKURZI:
Dravska banovina: Hvala Fani, Ljubljana.
Savska banovina: Magdič Josip, Gjur-gjevac.
Drinska banovina: Jakovljevič Cvetko, Draginac; Kotič Muhamed, Sarajevo.
Dunavska, banovina: Bernhard Lovro, Bačka Palanka; Landgrai Anton, Jaša Tomič; Mojzes Svetana ud. 'rodj. Macuš Katarina, Bajumok; Vujin Sava, Mokrin.
Moravska banovina: Jovanovič Stanuje, B/račin.
Beograd, Zemun, Pančevo: Uroševič Petar, Rušanj.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina: Zeisler Adolf, Zagreb.
Drinska banovina:	Slinič Ibrahim,
Sarajevo.
Dunavska banovina: Barjaktarov Milivoj, Titel; Hipfel Jovan, Jasa Tomič; Levaj Samdor i Terezija, Novi Bečej; Nikolič Joca, Viršac.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**)
Dravska banovina: Franzi Jožef, Kresnice; Kuhar Pavel, Maribor; Kveder Vincenc, Žalec; Traun IPavla, Maribor.
Savska banovina:	Betelheim Milan,
lastnik Betelheim Pavao, Zagreb; MioJ-nar Ignjo, Zagreb.
Drinska banovina: Milosavljevič Sre-ten, Užice; Solupovič Jovan, Požega.
Zetska banovina: Pijalovič Mehmed, Plevlje.
Moravska banovina:	Markovič	Ale-
ksander, Zaječar; Stefanovič Bonivoj, Niš; Zivič Stojan, Zaječar.
iVardarska banovina: Asdm Mehmed, Skoplje.
D.	ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**)
Drinska banovina: Finci M. Lenka, Tuzla.
*) Datum za imenom tvrdke pomeni rok, do katerega je treba sodišču prijaviti terjatev. Ostali podatki n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
BELGIJA IN RUSKI LES.
Rusi pošiljajo v zadnjih mesecih neobičajno veliko lesa v Belgijo, in sicer vseskoz po cenah, ki so za 10 do 20 odstotkov pod domačimi belgijskimi. Po poročilih časopisov je prišlo letos v Belgijo že 320.000 m3 ruskega lesa v vrednosti ca 600 nnilijonov belgijskih frankov; več kot 100.000 kub. metrov je pa še na potu. Te lesne dobave Rusije bodo morda vplivale tudi na revizijo trgovskih pogodb Belgije s Poljsko, Finsko in s Skandinavskimi deželami. Dalje trdi belgijsko časopisje, da eksportirajo sovjeti pod imenom belgijskih tvrdk večje množine lesa v Francijo, s čimer se hočejo ogniti francoskim importnim prepovedim. Pisali smo tudi že, da so osnovali v Belgiji poseben odbor, ki bo študiral ruski dumping in razmišljal o odredbah proti njemu.
*	* *
RUSKI PETROLEJSKI DUMPING V ANGLIJI.
Ruski sindikat nafte je sklenil preiti k praktičnim korakom za stabilizacijo svojega stališča v Angliji- Ti koraki naj se po običajnem ruskem vzorcu javijo predvsem v znižanju cen. Potem ko so angleške družbe znižale svoj cene v mali trgovini, naj sledi za ruski petrolej v mali trgovini znižanje do 20 odstotkov. Ta 'odredba naj' se porabi hkrati kot temelj za nove ruske oferte angleškim mestnim upravam, ki so šele pred kratkim odklonile neko rusko dobavno oferto. Pričakujejo, da bo ruski sindikat obenem s tem sklepom razvil intenzivno propagando za nakup ruskih Petrolejskih produktov.
NOVOSADSKO POROČILO 0 ŽITNI TRGOVINI.
Novosadska borzna agentura D. Fa-rago poroča: Domača žitna trgovina je minimalna, a v primeri z mednarodno kupčijo zelo zanimiva. Nekateri kraji in okraji v Bački in Banatu se zdijo kot da so že popolnoma izpraznjeni, in ne samo mlini v večjih prodajnih središčih kot Subotica in Novi Sad, temveč tudi manjši krajevni mlini morajo dovažati svojo potrebo iz oddaljenejših postaj.. Če pomislimo, da se moramo oskrbovati celih deset mesecev iz zadnjega pridelka, mislimo nekote na one zasebne statistike, ki so v nasprotju z uradnimi izkazi mnenja, da bo naš zadnji pridelek kril komaj našo domačo potrebo. Previšek imamo v slabših kvalitetah (srbska, slavonska in sremska pšenica), v finejših vrstah so pa zaloge vsak dan bolj pičle.
Koruza je večinoma pod streho. Bati se je, da bo kvaliteta iz niže ležečih predelov ob Donavi in Savi bolj slaba. Glede na to, da gredo zaloge v Avstriji, kakor se zdi, h koncu, je pričakovati kmalu boljše kupčije v posušeni in sveži koruzi.
HAMBURG NA ČELU KONTINENTALNIH PRISTANIŠČ.
Večkrat že smo pisali, kako tekmujejo Hamburg, Rotterdam in Antvverp glede prometa za prvo mesto med evropskimi kontinentalnimi pristanišči. Sedaj je Hamburg na prvem mestu. Ladijski promet v prvih devetih letošnjih mesecih v hamburškem pristanišču je izkazan s 15.324 ladjami z vsebino 16 milijonov 800.000 brutoregisterton, promet Antwerpa z 8249 ladjami in ca 15 milijoni ton, promet Rotterdama z 9289 ladjami in 15,380.000 tonami. Vidimo, da je število prihajajočih in odhajajočih ladij v Hamburgu skoraj še enkrat tako veliko kot v ostalih dveh pristaniščih, da je pa njih povprečna tonaža veliko manjša. Za primerjanje nam navaja statistika še Bremen, kojega promet je izkazan v prvih devetih letošnjih mesecih s 5487 ladjami in 6,800.000 tonami.
Svetovni pridelek pšeiiice. Iz Londona poročajo: Angleški kolonijalno-sta-tistični urad ceni svetovni pridelek pšenice za leto 1930 na 4.470 milijonov bušlov proti 4204 in 4709 milijonom v letih 1929 in 1928. Izvozni previšek je cenjen na 1272 milijonov bušlov, od koje vsote pride 264 milijonov bušlov na Kanado, 48 milijonov na Rusijo itd. Svetovna potreba je cenjena na 752 milijonov bušlov, to je samo 58 odstotkov previška.
Mednarodni Donavski velesejem v Bratislavi. Letošnji mednarodni Donavski velesejem v Bratislavi je kljub ostri krizi uspel najlepše. Prihodnji velesejem, ki se bo vršil od 23. avgusta do 3. septembra 1931, bo združen s špecijal-no vinogradarsko in vinsko razstavo, nakar sc še posebno opozarjajo interesenti.
Količek za knjige.
Pavao čulič: Uspjeh poduzeča. Prejeli smo na ogled knjigo, katero je izdal gospodarski strokovnjak in organizator gosp. Pavao čulič. Avtor zasleduje namen, da nam prikaže podjetje in poslovanje, kakor je danes v resnici in da prikaže gospodarju to, kar mu more biti koristno za uspešno vodenje poslov. Knjiga je sestavljena na podlagi dolgih preizkušenj, praktičnega delovanja in proučevanja inozemskih priznanih praktičnih organizatorjev, ter je neprecenljive praktične vrednosti za vsakega našega privrednika in vsako poslovno podjetje.
Gosp. Čulič nam daje v knjigi jasne smernice za poslovanje v današnjih časih gospodarske krize. Knjiga je lahko pregledna, vsakemu razumljiva in obsega naslednja poglgvja: 1. organizacija;
2.	upravljanje, 3. fabrikacija; 4. reklama-prodaja; 5. knjigovodstvo; 6. dopisovanje; 7.) registratura; 8. čitanje bilance.
Knjigo je izdal avtor v lastni založbi in se naroča v Zagrebu, Primorska ulica 23; Cena znaša Din 44.
Devizno tržišče.
K'upčyska živahnost na deviznem tržišču je trajala tudi še skozi ves minuli teden, kd je vsled tega zaključil z znatnim skupnim prometom od preko ‘24-967 mili j. dinarjev. Naravno pa je ibil očividen povod k tako močnemu prometu zlasti močan dvig devize Newyork in London na poslednean 'borznem' sestanku preteklega tedna; ker je bil 'baš tega dne, kakor razvidno iz teh-le prometnih številk:	dne	13.	oktobra	Din
4,554.891’25 Curih - Newyork, dne 14. oktobra Din 4,528.348-70 London-Praga, dne 15. oktobra 'Din 4,653.857-86 London - Newyork, dne 16. oktobra Din 2,741.006-51 Newyark - Praga, dne 17. oktobra. Din 8,489.795 34 Newyork-Pra-ga osobito velik promet v Newyorku in Pragi ter Londonu — in radi tega dosežen na jvečji dnevni promet tekom zadnjega tedna, dočim izkazuje borzni 'sestanek dan preje nasprotno — najmanjše doseženi —• dnevni promet od 'približno 2% rnilij. dinarjev. Od celotedenskega prometa' odpade na zaključke v privatnem blagu tokrat še veliko manj od predzadnjega tedna, t. j. komaj 9-315 milij. dinarjev, medtem ko je dala to pot Narodna banka izredno veliko deviznega blaga na razpolago in sicer nad 15-652 milij. dinarjev; intervenirala je predvsem v devizi 'Newyork, katerega je samo v zadnjem tednu plasirala na tukajšnji bortzi za 7-144 milij. Din, dalje Prage ;za 3‘633 milij. Din, za tem Dunaja za 1-701 milij. Din in Curiha za
1-634 milij. Din poleg Berlina in Londona, ki ju je prodala za dokaj manjše zneske.
V	pogledu višine prometa, doseženega tekom minulega tedna v posameznih devicah, je razvrstitev sledeča (vse v milijonih dinarjev):	Newyork	7-479,
London '5’505, Praga 4-302, Ourih 2-461, Dunaj 1-994, Trst 1092, Berlin :l-205, dokaj manje Pariza (0-106) in malenkost Amsterdama ter Budimpešte.
Devizna tečajnica je v primeri s predzadnjim tednom znatneje spremenjena posebno pri devizi London, ki je bila 'skozi vse borzne dneve pretečenega tedna trgovana po 273-98, izvzemši petka, dne 17. t. m., ko je beležila izredno visoko 274-11 ter končno pri devizi New-york, iker je od ponedeljkovega tečaja 56-28 — tekom 'zadnjega tedna porasla na 56-295. Na petkovem borznem' sestanku je došlo do znatnega zaključka — rsuzen v čekih — tudi v kablu in sicer po intervencijskem tečaju 66-405. Poleg prej omenjenih deviz so zabeležile devize Berlin, Dunaj in Trst manjši tečajni porast in napram ponedeljku notirale v petek 17. t. m. v tem-le razmerju: Berlin 13-4075 — 13-42, Dunaj
7-9508 — 7 9530 in Trst 295-05—295-10.
'Curih je nalik Pragi (167-35) ostal tekom preteklega tedna na isti višini, tudi Budimpešta je bila z dne 18. t. m. zabeležena' z 9*8795, dočim je njena notica na vseh ostalih borznih sestankih enaka in isicer 9-8796. Nasprotno' so Amsterdam, Bruselj in Pariz utrpeli tekom prejšnjega tedna manjše tečajne padce.
'Notic 'Ostalih deviz ni 'bilo.
Efektno tržišče.
Brez vsakoršnih bistvenejših izpre-imemb. Tudi tečaji so ostati skozi ves minuli teden neizpremenjeni in je od
16.	t. m. izostala edinole notica papirja »Šešir« tovarna' klobukov v Škof ji Loki.
Zaključkov ni bito niti v Blairovih posojilih, ki so od ponedeljka na četir-tekb beležila z močno tendenco navzdol in sicer 8% Blairovo od 92-— (13. t. m.) na 86-— (16. t. m.), 7% pa od 83-— (13. t. m.) na 79’— (15. t. m.), oziroma na 80-50 (16. t. m., medtem ko sta na petkovem borznem sestanku za malenkost presegala ponedeljkov tečaj (92-50, odnosno 82-50).
Tendenca in zanimanje sta bila v zadnjem tednu skrajno mlačna.
Lesno tržišče.
V	zadnjem tednu se je situacija na lesnem tržišču v toliko spremenita, da se je zanimanje za testene povečalo. Iščejo se večje .množine za takojšnjo, kakor tudi za sukcesivno dobavo v mesecih januar, februar in marec.
Opažati je nadalje zanimanje za ne-obrobljeno bukovino, tako v surovem kakor v parjenem stanju. Za Španijo se pa iščejo prvovrstni bukovi hlodi za izdelavo fomirja v dimenzijah od 4 m dolžine tar od 40 cm premera naprej. Suišačko tržišče, ki je v mehkem lesu favoriziralo gorski kotor, išče za izboljšanje kvalitete tudi našo gorsko smreko.
Stavbena sezona je pri nas radi pozne sezone popustila, v Italiji se pa radi pomanjkanja sredstev zelo malo zida. Vsled tega je povpraševanje v tramih popustilo.
Tudi trgovina z drvmi se še ni nič kaj poživela in cene se še vedno niso dvignile.
Prodalo se je 2 vagona tramov po noti, 1 vagon smrekovih desk, 2 vagona smrekovih hlodov, 2 vagona javor-jevih plohov, 3 vagone oglja in 1 vagon drv; eksekutivnim potom pa 2 vagona bukovih plohov.
Povpraševanja:
200 in3 jamskega lesa (bor), dolžina 2, 2-50, 3, 3-50 in 4 m, srednji premer v vrhu od 12/17 om.
220 im3 jamskega 'lesa (bor), debelina na spodnjem koncu od 20—30 cm, sestavljeno kot sledi: 200 komadov po 8 m dolžine, 400 komadov po 6 im dolžine, 200 komadov po 2-50 m dolžine, blago mora biti zdravo, obeljeno, ravno, po možnosti suiho. — Cena naj se glasi Iranko vagon Sušak pristanišče.
Smrekove deske: I., II., III., dolžina 44 m, debeline 12, 18, 24, 28, 33, 38, 48 mm, 'blago paralelno rezano, pravokotno očeljeno, lepo, suho. Cena naj se glasi franko vagon Sušah pristanišče.
Bukovi pragovi, rezani ali 'tesani na živ »Ob. Dimenzije so sledeče: 'Dolžina 2-20 ali £-60 m, širina 27, 28, 29 om, debelina 16,
17,	18 om. Rabi se tudi škart pragove (bukove) po uzuelnih dimenzijah. Cena naj se glasi franko vagon meja lali 'Sušak pristanišče.
Bukovi hlodi: Večjo množino, dolžine tod
2-20 do 4-40 m, mora pa biiti 59% samo I.
\ robe. Cena naj se glasi franko vagon meja i via Kranjska gora tranzit.
Hrastove remeijne, ostcorObe, prinia, brez srca in grč. Debelina 50X50 mm, dolžina 0-43 m ali mnogokratniki; debelina 80X80 mm, dolžina po želji prodajalca. Cena za m3 franko vagon meja via Postojna tranzit.
'Hrastove hlode, 'I., TI., enotna dolžina,
2-30, premer na sredi od 19 do 31 om. — Vsaka množina v iletu 1031. Cena franko vagon meja 'Postajna 'tranzit.
'1 vagon hrastovih plohov, Obrobljenih, !.,
II.	(za izdelavo sodov) od 40 nun debeline naprej. Cerna naj se glasi franko vagon meja tranzit.
300 m3 bukovih parjenih neobrobljenih plohov: debelina od 50 mm naprej, dolžina od 2 do 4 m '(stopnjevaije od 10 do 10 cm), širina od 26 om naprej. Kakovost: 60—70% čisto grč 'in srca, 40—150% II. iz nekaj srca. Dobava: od meseca marca 1931 sukcesivno naprej. En vagon kot vzorec takoj, kupec je voljan dati nekaj denarja po dogovoru kot na račun za siguren odjem robe. Cena naj se glasi za m3 franko vagon meja via Postojna tranzit.
300 m3 bukovih naravnih neobrobljenih plohov: debelina: 20, 38 mm 20%, 60, 70, 80, 100, 120 in 150 mm 80%; dolžine: od
2	im naprej (stopnjevaje od 10 do 10 cm); širine: pri 20 'in 38 mm od 18 cm 'naprej, pri 00, 70, 80, ,100, 120, 150 mm od 26/27 om naprej. Kakovost: lepi rnonte, I., III., III. (iz »redilne knlja bi bilo najbolje 'testorne rezati). Dobava: od meseoa marca 1931 suk-cesivno naprej. — Cena naij se glasi za m3 franko meja Postojna, kupec je voljan dati nekaj denarja po dogovoru kot na račun la siguren odjem irobe.
Bukove frize: parjene, suhe, prima, z običajnimi nadmeramii. /Dolžine: 30, 35, 40, 45, 50, 55 'in 60 cm. Širine: 5, 6, 7, 8 om, največ 5 in 6 om. Debelina: 2.7 mm. Najnižja cena za m3 Iranko vagon meja -via Postojna tranzit. Dobava itakaj. Vzorec je zaželjen.
500 do 600 komadov brzojavnih drogov, smreka, jelka, 'po možnosti sama smreka, suhih: od 8m, v vrhu najmanj 11 om, 1 m od ta'l 18 cm; od 9 m, v vr,hiu najmanj lil cm, 1 m od itail 20 om; ©d 10 m, v vrhu najmanj 11 om, 1 m od tal 22 cm; od 11 m,
I v vrhu najmanj 1,1 cm, 1 m od tal 23/24 cm;
i	od 12 m, v vrhu najmanj 11 om, 1 im od tal J 25 cm. — Cena naj se glasi Iranko vagon meja 'Postojna oili Sušak pristanišče.
1 vagon neobnoibljeinih bukovih plohov, I., brez grč, 27 mim. Cena franko vagon meja Postojna tranzit.
Veletrgovina 0
Sl. Šarabon
v £jubijani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
<? rudninsko vodo.
£astna pražarna za kavo in mlin za dišave x električnim obratom.
Ceniki na razpolag*, ‘telefon it. 2666.
R®bi se tudi ,bukovim) v debelinah 33 im 38 mm, I., brez grč, kakor tudii 1., II., mešana roba. — Cene naij se glasijo franko vagon ineja Postojna tranzit.
Bukovii necb robljeni 'pJobi, ca. 150 m/, od
2	m dolžine naprej, debeline ‘27/40, 38/60, 60/50 mm.
Ca. 1500 m3 bukovih testanov, 60% od 9/.10" — 40% od 4/8".
Ca. 200 tari Skaint testanov. — Vse cene je treba navesti firaniko viaigon prihod Sušak ■pnistanišče.
20 vagonov lepega bukovega oglja za tedensko dobavo po 2 vagona do konca decembra tekočega leta. Plačljivo akreditiv. Ponudbe inaij se glasijo framko vagon imeja •<'iia Postojna tranzit.
Več vagonov oglja samega »caneiilo«. — Cerna naj se glasi Iranko vagon meja vda Pestcjna Hromit.
Borovi piiloti: 10 komadov dolžina 14-70 m, 5 komadov dolžina 12-50, 3 komadi dolžina lil-—, 2 komada dolžina 10-—, 2 komada dolžina 6’50, premen- v sredini 30 cm. Cena naj se gilasi frankio vagon nakladalna postaja.
3	vgoimi lepih lipovih plohov: 10% od 2 do 3 m, 90% od 3 m naprej, širina od 20 om naiprej, debeline od 50 do 100 mm. — Cena naj se glasu Iranko vagon meja Podbrdo.
[Borov ijamiskii iles, obeljen, raven in siceir: 300 komadov od 2 m, s srednjim premerom 18/20 om; ipod Jadjo.
Ponudbe:
Ca. 200—'220 m3 borovih brzojiavmih drogov, dolžine od 8—12 m, z nekaj komadi 6-50 m. Deibelina v virhu od 1,1—<16 cm. — (Blago je napoil suho. Cena se glasa Iranko vagon nakladata« postaja.
1 vagon desk, sama smreka, tepo belo ihlago, z medijo 22 oni. Cena ise glasi Iranko .vagon nakladalna ipostaja.
Hrastove frize ca. 100 ms, od 5 do 8 cm širine in od 25 do 50 cm dolžine. — Cena Iranko vagon nakladalna postaja.
Hrastovi plohi: ca. 30 m* obrobljenih plohov, debeline 60, 70, 80, 90, 100, 110, 120 mm; 50 m* neobrobljenih plohov, 60, 70, 80, 90, 100, 110, 120, največ je od 60 do 90 mm. Dolžina od 2 50 m, nekaj od 2 m naprej. — Blago je staro 3 leta 1., II., III. monte. — Cena se glasa franko vagon meja Postojna ali pa Iranko vagon nakladalna postaja.
1 vagon suhih jelševih plohov od 16 cm srednjega premera naprej, od 30 do 100 nun debeline, I., II., III.
1 vagon javorjevih plohov, blago suho, od 16 cm naprej, od 30 do 100 mm debeline, I., II., III.
1 vagon bukovih plohov od 16 cm naprej, od 30 do 100 mm debeline, I., II., III.
1 vagon hrastovih plohov, od 18 cm širine naprej, od 30 do 100 mm debeline, I., II., III. Cena se glasi franko vagon nakladalna postaja.
Žitni trg.
Tendenca na vseh žitnih tržiščih je bila v minulem tednu nestalna in opažati je bilo na Budimpeštanski borzi, kakor tudi na naših borzah razmeroma prav majhen promet. Vsestranska ne-OTijentitranjosit pospešuje stagnacijo v žitni trgovini in nestalnost cen odvrača ■konzumenta od večjih nakupov. — Cela žitna kupčija se tedaj giblje le v mejah vsakdanje potrebe in vsak 'trgovec, stremi za tem, da zmanjša svoj engagement na 'minimum. — Upoštevati je pri vsem tem 'vendarle treba, da se vsaik dan zaloge pšenice tudi pri sedanji slabi kupčiji manjšajo, da so dovozi od strani producenta malenkostni in se ne more popolnoma izključevati možnost, da se ibo cena pšenice po porabi sedanjih zalog im pri nekoliko bolj živahnem mednarodnem gibanju v zimskih mesecih popravila, še prav posebno tedaj, ako letina v Angemtiniji in Avstraliji ne bo izpadla tako, kakor se pričakuje. — Kupčija is koruzo se ravno tako vrši v mejah najnujnejše potrebe, vseeno je pa cena za staro koruzo zelo stalna in ludi za novo umetno sušeno ni pričakovati posebnih sprememb, ker je cena nizka in je pri tej ceni tudi nekaj1 interesa za inmetno sušeno koruzo od strani inozemstva. — iPšenična moka se trguje po neizpremenjenih cenah in ker je fconzum meseca avgusta in septembra zaključil precejšne količine še po dokaj visokih cenah za termin oktober, november, december, ni kupčija tako živahna za promptno blago, kot hi bilo želeti.
Na ljubljanski borzi je bilo v minulem tednu zaključeno 2 vagona koruze.
Tečaj 22 oktobra 1930.	Hovpi >i-še vanje H ir\	Ponudbe Din
M V 1.21*5		
lUUltKlMD 1 h. (tUtCl.	.t		-22-73')
B»rtin 1 M 			- •—	
UruM»!j 1 btlg* .		7-874
BuilmpeAu 1 psugA .	■' — •	9 885
Sum.b 100 tr		1094-40	109 7-40
1 kiiia*			7-966
UiiMloo i ....	— •	274-32
<«wyork 1 ilolaj		■		56:33
Ptru UK) fr			221 '59
PtTifu 100 Icjma . . , .	167 0(5	167:86
C rai t«) 11*	294 30	2^-30
PRIDELEK AVSTRIJE.
Pridelek ozimne pšenice v Avstriji ceni avstrijsko zvezno ministrstvo na
2.980.000 met. stotov (98-7 odstotkov lanskega pridelka), pridelek jare pšenice na 118.000 stotov (92-3), ozimne rži
5.040.000	(103-3),	ozimnega	ječmena
2.360.000 (92-4), ovsa 3,870.000 (85-9), zgodnjega krompirja 2,110.000 (86-1), drugega prompirja 21,400.000 (83-8 odstotkov). Pridelek sadja je trpel vsled pogostega dežja, tudi grozdje je vsled slabega vremena precej trpelo, a kar ga je, je izredno dobro.
SAMO TISOČ BREZPOSELNIH V FRANCIJI.
Tardieu je govoril v Delle pri Bel-rfortu o svetovni gospodarski krizi in je izvajal med drugi m.sled oče: Gospodarski položaj v Franciji je popolnoma zdrav, kar nam dokazuje poleg drugega stalno naraščanje kritja v zlatu in hranilnih vlog, trdni položaj francoskih državnih vrednot in majhno število brezposelnih, iki je znašalo v letošnjem juliju samo 1000. Da se ohrani ta ugodni položaj, je treba Franciji, da je še bolj kot prej edina.
EMIGRANTOM IZ JULIJSKE KRAJINE, KI SE ŽELIJO NASELITI V JUŽNI SRBIJI.
Savez agrarnih zajcdnic v Skopljn nudi Primorcem, priseljenim v Jugoslavijo, priliko za naselitev v Južni Srbiji, zlasti v bližini Skopi ja, v srezu nogotin-skem ob reki Vardaru in ob glavni železniški progi in cesti Beograd—Solun. Zemlja je prvovrstna. Voda izvirna. — Podnebje milo, z redkimi in izginjajočimi slučaji malarije. Savez agrarnih za-jcdnic odstopa zemljišče proti takojšnjemu odplačilu ene petine kupne cene (ki je prav nizka), ostalo na amortizacijo tekom desetih let. Poštene, dela-zmožne družine naj se takoj prijavijo z navedbo članov družine in drugih okol-nosti, ki so važne, na naslov: »Informativni biro, Beograd, Pasteurjeva (Miloša Počerca) ulica 23a«, kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
%yu poročili
Tržne cene v Ljubljani dne 15. oktobra 1930. Govedina: V mesnicah po mestu 1 kg I. vrste Din 22, II. vrste 20. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. Din 18 do 20, II. 16—18, III. 12—16, jezika 17 do 20, vampov 8—10, pljuč 6—10, jeter 16—20, ledic 18—24, možganov 20—25, loja 5—12. — Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. Din 24—25, II. 20—25, jeter 25 do HO, pljuč 20—22. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 25, II. 20—24, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 16—17, slanine ribe in sala 20, slanine mešane 18—19, slanine na debelo 18, masti 22, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II. 25—28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 30. — Drobnica: 1 kg koštruno-vega Din 14—15, jagnjetine 18—20, ko-zličevine 25. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 10, II. 8. — Klobase: 1 kg krakovskih Din 42, debrecin-skih 42, hrenovk 30—34, safalad 30—34, posebnih 34, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 24. — Perutnina: Piščanec majhen Din 15—20, večji 20—30, Kokoš 30 do 40, petelin 20—30, Raca 25—30, ne-pitana gos 50—55, domači zajec, manjši
8—12, večji 14—20. — Divjačina: divji
zajec Din 45—60, poljska jerebica 15 do 20. — Ribe: 1 kg karpa Din 25—30, ščuke 30—35, postrvi 60, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10—15. — Mleko maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 35—40, čajnega masla 44—52, masla 40—44, bohinjskega sira 30—32, sirčka 8—10, eno jajce 1.50—1.75. — Pijače: 1 liter starega vina Din 18—22, novega vina 14 do 18, 1 čaša piva 3—3.50, 1 vrček piva 4.50—5, 1 steklenica piva 5.50—6. — Kruh: 1 kg belega Din 5, črnega 4.50. rženega 4.50, 1 kos navadnih žemelj 0.50, mlečnih žemelj 0.50. — Sadje: 1 kg luk-susnih jabolk Din 10, jabolk I. 8, II. 6,
III.	3—5, luksusnih hrušk 12, hrušk I.
9, H. 7—8, III. 5—6, ena limona 0 75 do 1, 1 kg rožičev 8—10, fig 10, dateljnov 48, mandeljnov 48, navadnega kostanja 4—5, orehov 10—12, luščenih o-rehov 32—34, češpelj 4—5 suhih češpelj
9—12, suhih hrušk 10—14. — Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 80 do 84, Santos 52—54, Rio 36—40, pražene kave I. 100—110, II. 80—90, III. 66—70, kristalnega belega sladkorja
12.50, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega 17, vinskega kisa 4.50, navadnega kisa 2.50, 1 kg soli morske 2.50, kamene 2.75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7.50, 1 kg testenin I. 10,
II.	9, pralnega luga 3.75, čaja 80. — Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 Din
4.50, št. 2 4.25, št. 4 4, št. 6, 3.50, kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenjčka 10—12, otrobov 1.75—2, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4.—4.50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6, ržene moke 4. — Žito: 1 q pšenice Din 210—220, rži 190—200, ječmena 180 do 190, ovsa 190—215, prosa 190—210, koruze 160—185, ajde 190—210, fižola rib-ničana 380, prepeličarja 380, graha 8 do
10, leče 8—10. — Kurivo: 1 tona premoga Din 460, m3 trdih drv 160, mehkih drv 80. — Krma: q sladkega sena Din 100, pol sladkega 85, kislega 75, slame 60—70. — Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate Din 4—5, štrucnate 4—5, aj-serice 4—5, endivije 4—5, zgodnjega zelja 1, kislega zelja 3.50—5, ohrovta 1.—2, karfijol 5—10, kolerab 4, špinače 4—5, paradižnikov 4—5, kumar 1—2, 100 kumaric za vkisavanje 10—12, 1 kg buč 1 do 2, fižola v stročju 2—4, luščenega 3 do 4, čebule 1—1.50, česna 8—10, krompirja 1—1.25, repe 3—4, kisle repe 2.50 do 4, jurčkov 10—12, korenja 2—4, peteršilja 2—4. zelenjave za juho 3—4, zelene paprike 4—6, malancan 6—8.
TRG SVILE.
O jesenski seziji na trgu svile se ne more nič posebno ugodnega poročati, pravi poročilo z Dunaja. Eksport postaja vsled vedno bolj razvijajoče se industrije v nasledstvenih državah zmeraj manjši. Vrhu tega postaja konkurenca zelo izpopolnjene industrije umetne svile čimdalje hujša. Pojenju joča nakupna moč občinstva sili konsum zmeraj bolj k nakupu cenejšega blaga. Tudi drugi znaki kažejo položaj svilenega trga v ne prav ugodni luči.
tovarna
vinskega kisa, d. s o. 2., Ljubljana
i?wtži najjffircaJšS in najokusnejši namizni kis iz pristnega m na. Tehnieno in &siigijen5šno nalmodierneje urejena Mišama w Ju> go$iavi|i.
Pisarna:
kjukJjares, O&majsžta cesta Da, 8!. nadstr. Zahtevajte posiudbo!
V-,1,..'; ' |,	■■■■
A
= IZDEUI3E SOLIDNO =
-VSEH-VP.ST- P0F0T06RAFI3AH-•AURISBflHV-EmfiUVEČ-BflRVflH-
= KONKURENČNE CENE =
KLIŠARNAŠTCEUIJUBLtAIIA
ORLMATINOVA UMCA ST. n
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
II.	NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE			mmmm			ODJEMALNE
STRACE						KNJIŽICB
JOURNALE						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						I. T. D.
Tnaici! Majte in širite JU USTI
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za TrgoT^k* - lnduitrijako d. d. »MERKUS< kot izdajatelja iu tlikarja: O. MICHALEK tjobllana.