Ivan Breznik Božič drugod Ne pmznujejo povsod božiea tako *Ii vsaj približno tako kakor pri nas. Vsak naroj ima svoj poscben način praznovanja tega velikega praznika. Na zelo svojevrstcn način ipraznu-jejo božič v Španiji. Tam ne poznajo starega nemškega obiČaja, da bi po-stavljali in krasili božično drevesce. Imajo pa skuraj v vsakern stanovanju boij ali manj bogato okrašene jaslice. RazUka jc pa tudi v bv>žvčrnh daiovih. Običajno posiljajo samo dobri znanci drug drugemu koša:rc s stesklenicami vina, kolači in sadjem- Šelc po božic-nih praznikih se zaČnč v Španiji veliki božičm semenj. kjer prodajajo pred-vscm raznovrstne otroške igračke; za-kaj dan otroške :radosti ni sveti večer, tcmveč šclc jutro Sv. Treh kraijc.v. Tega dne zjutraj prinese Jezušček pridnim otrokom darove v čevlje. Paše cno posebnost imajo Spanci v božic-nih praznikib. Prvi april, dan bxirka-stih potegavŠČin, pmznujejo že 28. de-ccmbra, na dan nedolžnib otročičev. Tudi novo leto slavi španski narod na poseben način. Vsak Španec ima na SUvestrov ve^er v iepu grozd; ko udari ura polnoč, poje dvanajst jagod, da bo imel srečo vseh dvanajst me-secev v prihodnjem letu. Najbotj znacilne za italijansko bo-žičevanje so otroške pridige, ki se vrše v ceTkvi Ara-Cocli v Rimu. Tam sc zbere mladina različnih verskih udru-žunj in bratovščin in posluša kratke prrdige, ki jih govorc dečlki in deklice. V Italiji praznujejo samo prvi božiČni praznik, to je Sveti dan. K polnočnici ne jemJjejo otrok in se po masi ra-dujejo ob čaju, jninču in poticah do ranega jutra. Sveti dan je namenjen obiskom. Ravno tako kakor v Španiji ta dan ni praznik ot- Angleži božiča ne praznujejo tako globoko kakor novo Iett>. Najvažnej^a jed angleških božičnih praaniktn^ fita boži^ni puding in puranova >pe^enka. Na Francoskem je še pred kratkim veljalo za zclo Čudno in nepomembno. če si je kdo postavil v stanovanje bo-žično drevesce in ga okrasil. Otrokom pa tudi ne prinesc JezuŠček božiČSnih daril na božični vecer, temveč na sveti dan zjutraj. V Holandiji pred vojno niso poznali božičnega drevesca. Holandcem so pri-nesli ta običaj Šele nemški vojaki med svetovno vojno. Otroke pa tam obda-ruje samo sv, Miklavž. Amerikanci so hoteli božično dre-vesce nekaj časa modcrnizirati, zato so ga deiali iz vsega mogočcga gradi-va, ccto iz železnih drogov. Drevesca so prepletli s plinsktmi gorilnLki. ki so goreli namesto sveč. Toda izprevideli so. ila tako ne gre, ker eo se Evropcjci norčevali iz njibovih amcrikanskih drevesc. Vmili so se zopet k smreko-vemu drevescu, ie da ga niso okrasili z vosčenimi svečicami. tcmveč z elck-tričnjmi žarnicami. Amerikancu pa eno sanio drevo nc zadostuje; prav pogosto jc videti v mesČanski družini eno drevesce na vrtu, drugo na balko-nif in tretje, ki je seveda najveČje in najlepše, v stanovanju. Zelo dolgo trajajo božicni prazniki na Švedskem. Tam voščijo ljudje drug dTugemu vcsele praznike že meseca novembta. BožiL\\o drevesc-e pa igca na Svedskem bolj vlogo reklame za privabljanje kupcev v trgovinah. Do-ma pa postavijo Švedi namesto božič-nega drcvesca raje svecnikc s prižga-nimi svečami. Na prometnih cestah in trgovskih križiščih v Stockholmu vise med hišami girlande iz smrekovih vej, na katere so obešene električne žta-nice in zvončki. Tudi v drugih dcželah, kjer dolgo nSso poznali božicnega drevesca. ka-kor na Japonskem. Kitajskem in v Is-landiji, se je ta obicaj že zelo razširil. Samo ta dan nimajo ne smrekovega ne jelkovega drevesca, temveč uporablja-jo v ta namen jerebiko. ruševje in diugo gTmiČcvie^ kar pac pri njili do-ma uspeva. Običaj božičnega drevesca je sta? kakih tristo Iet in je prišel k nam i* NeniČije. 82