SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXXII. (26)
Štev. (Nlo.) 47
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
22. novembra 1973
M ati, domivina, Bog
Misli iz govora MILOŠA STARETA na proslavi 8. obletnice sl '~ venskega dorr.a v Berazateguiju dne 11. novembra.
JVe govorite mi
o komunizmu
Argentinski katoliški tednik „Es-quiu" je v izdaji z datumom 4. novembra 1973 na strani 17 objavil pismo mladega mornarja na šolski argentinski ladji „Libertad", s katero so med drugi-gimi državami obiskali tudi Kubo. V -pismu ki ga je zaradi kubtmske poštne cenzure oddal v drugi državi, popisuje vtise o življenju kubanskega naroda pod Castrovim komunističnim režimom.
Že pismo samo je zadosti poučljivo. Za nas še posebej- zaradi velike podobnosti s Titovo Jugoslavijo. Morda s to pri-pobo, da je fant opazil bolj materialno revščino, Titov režim pa je v tridestib letij opustoši-1 in duhovno izvotlil Jugoslovane, med temi Sovence. Pismo hoče pokazati svetu žalostno fotografijo obraza kubanskega komunizma in svari svobodne ljudi -pred nevarnostjo rdeče Bučnosti:
„Skušal bom nepristransko opisati življenje Kubancev pod komunističnim režimom. Zbral sem podatke iz vsakdanjega življenja, ker ti včasih ljudi bolj prepričajo in odvrnejo od komunizma kot lepe besede.
Habana je staro mesto, kar ni nič slabega, a -slabo je to, da so stavbe zapuščene, vsaj delset ali dvajset let -brez popravila, barve izbrane- Avtomobili, kolikor jih je, so tiste stare sorte Chevrolet iz leta 1950, kar je pa modernejših so pa izključno ruski —• za vojaške častnike in za višje komunistične funkcionarje.
Castro je vpeljal, kakor Hitler, živilske knjižice. Karte določajo kaj in koliko smeš kupiti. Poglej nekaj primerov: eno- zobno pasto- za tri osebe na mesec, tri kose toaletnega in dva kosa pralnega mila na mesec, dva para čevljev vsakih pet let, ene hlače na leto, tri četrt kilograma mesa za eno družino na teden, -tri pakete cigaret na mesec, en zavitek surovega masla na teden.
Naj omenim tudi to, da ne spijo vsi na posteljah — to je precej pogosto — ker teh ni zadosti in ker jih ne smejo kupiti. Če hočeš kupiti eno steklenico kuhinjskega -olja brez kart stane okoli 70 tisoč starih argentinskih pesov. In ne misl-i, da imajo dobre plače. Povprečna delavska -plača je 80.000 argentinskih pesov in zdravniki z najboljšimi plačami ne presegajo 350-000 pesov.
Še hujša je duhovna revščina.
Stari ljudje so jokali, ko so poslušali, kako živimov v Argentini (kljub mnogim neurejenostim, in neredom). Ko so se pogovarjali z nami so se bali, da jih ne bi videli policaji in jim naredili znamenja v živilski knjižici in bi ® tem zgubili pravico do hrane, oblek ali celo življenja.
Na Kubi ne vidiš drugih propagandnih lepakov kakor za komunistično partijo. Barov skoraj ni, brezalkoholnih pijač ni, ni kioskov z revijami in s sladkarijami- Otroci imajo pravico do ene igrače na leto, in ne, da bi si jo sami izbrali, ampak uprava določi katero lahko — kupijo.
Če hočeš iti v kino, se moraš vpisati pri revolucionarnih komitejih, delati po eno naduro dnevno skozi štiri mesece in potem greš lahko v kino tisti dan, ki ga oni določijo in gledati film ki ga pač takrat vrtijo in — plhčati. Ista pravila veljajo za plese in obiske boljših restavracij.
Narod gospodarsko izkoriščajo. 84% državne produkcije izvažajo v druge komunistične države: v Rusijo 60%, v Vzhodno Nemčijo 10%, na češkoslovaško 14%. Orožje, ladje, novi avtomobili, letala, stroji, itd., je v-se izključno rusko.
Kubanski narod vzbuja sočutje do solz, vzeli so mu življenje, nasilno so ga -pokvarili, na vse načine izkoriščan je brez vsakega upanja na kakršnokoli zboljšanje.
Ko se bom vrnil v Buenos Aires, naj mi nihče ne govori o komunizmu, ker sem prepričan, da bi ga zadavil (oprosti krepki besedi)!
Ker bi bilo tega pisanja brez kon-
OB TRIDESETLETNICI
24.	novembra 1. 1943 se je končal boj med vaškimi -stražami in partizani v notranjski vasici Grahovo, ki ga je odločil italijanski top. Ta je zažgal in zrušil Krajčevo hi-šo, v kateri s-e je junaški, brania posadka pod vodstvom Franceta Kremžarja. Večina branilcev je zgorela v hiši, nekaj se jih je rešilo in vdalo, pa so jih partizani postrelili in vrgli nazaj v ogenj, nekaj pa se jih je rešilo podtalno v veliko tovorno tehtnico, ki so potem pričali o grozotah smrti teh novodobnih ,..mladeničev v ognjeni peči.“
Grahovo je bilo eden zadnjih tragič nih -porazov v vrsti Grčarice, Turjak, Kočevje... pred ustanovitvijo domobranstva, ki je začelo nastopati prav v tistih dneh.
Med tistimi junaki, ki so zgoreli v Krajčevi hiši pred tridesetimi leti, je bil tudi France Balantič, 22-letn-i slavist iz Kamnika. V ognju se je sesul kot vojak v pepel, dvignil pa se je iz njega — kot v antični bajki ptič Fénix.— pesnik in se uvrstil med najboljše pesnike slovenskega Parnasa.
Pesnik France Balantič. Le malo število njegovih pesmi se je ohranilo, samo za eno zbirko jih je — saj jih pri taki mladosti več biti ni moglo! -— toda v njih je zajel s tako intenzivnostjo življenje mladostnika in s takim živim, barvitim in nazornim jezikom, s tako pesniško ustvarjalno silo, da bo v njih ostal za vedno v zgodovini slovenske leposlovne umetnosti. V načrtih, ki jih je zasnoval v gonarski internaciji, pa je zamislil eno najveličastnejših slovenskih poetičnih vizij s slavospevi jeziku, rodni zemlji, ljubezni, bratstvu in Bogu, da bi smeli od njega pričakovati višek slovenske poezije, toda tragična smrt ga je iztrgala iz snovanja pesniških vencev in mu položila sama venec nesmrtnosti na sežgane sénci.
Balantič je pesnik. Velik pesnik. Morda največji tistih let. Od dneva smrti pred tridesetimi leti pa vse doslej smo v VAVW.V.-AVA".WAWAW.V ca, ti b-om povedal še več in bolj natančno, ko se vrnem v Buenos Aires.“
Zakaj skoraj dobesedni prevod pisma, ki bi ga vsak lahko sam bral (ali ga je že bral) v „Esquiú"? Ni -škoda uvodniškega prostora za pismo mladega argentinskega mornarja, ki je s šolsko ladjo „Libertad“ (svoboda!) obiskal Kubo pod Castrovim suženjstvom? Toliko je odgovorov in razlogov zaradi katerih ise splača dati to pismo v roke mladim (bodisi v slovenščini ali španščini). Bog daj, da bi tudi naši fantje in dekleta, ki gredo na obisk v Slovenijo s tako odprtim očmi, s tako zrelo presojo in s takim odvratom do komunizma hodili po zasužnjenem kraljestvu pod Triglavom. Naj občudujejo naravne lepote, ki jih je Bog iz polne roke stro-sil po Sloveniji, ko komunizma še ni bilo in bodo ostale, ko ga ne bo več- A naj tudi opazujejo duhovno stran slovenskega življenja. Naj iščejo stik z veroučnimi skupinami in s farnim življenjem in z dobromislečimi svobode željnimi brati in sestrami. A naj položijo prst tudi v rane, ki jih tridesetletno vsiljevanje materializma zarezalo v slovensko narodovo telo: mladinlski samomori, zakonske razveze, alkoholizem, splavi, pornografija... Da je tudi ra zahodu veliko tega? Tudi. A komunizem je hotel in h-oče načrtno izvotliti slovensko dušo in jo napolniti s praznoto. Mladini je vzel pravi smisel življenja, ji vzel vero v krščanskega Boga, je tudi zase ni pridobil — jo je pustil prazno- In iz strahu pred praznoto drvijo v samomor ali v življenjski materializem do zadnjih posledic.
Kakor je argentinski mornar videl kar je slabega v zunajem življenju na Castrovi Kubi, tako naj naši mladi z zgražanjem odkrivajo duhovno razdejanje v Titovi Jugoslaviji. Bog daj, da bi vsak njihov obisk prinesel tridelset let pVeizkušanim iskrico upanja na odrešenje izpod komunizma in jim dal moči v borbi za popolno svobodo!
J. Re-
BALANTIČEVE SMRTI
njem objokovali pesnika. Kot takega so ga pokazale štiri izdaje njegovih pesmi: dve -še v domovini (V ognju groze papolam, Sonetni venec, 1944) dve v emigraciji (Zbrano delo, Buenos Aires 1952 in Pesmi, Celovec 1967). še v taboriščih v Italiji so se ^bira’i emigracijski književniki na dan Balantičeve smrti ob „njegovem kresu ', kjer so prebirali njegove pesmi. To so nadaljevali -pozneje tudi v Argentini, ko so se zbrali v krožek z njegovim unenom, Balantičeva družina, ki je obstaiala vse do Slovenske kulturne- akcije. Odslej je ta prvzela skrb za Balantičevi- duhovno dediščino. Slikarji -in glasbeniki so se navdihovali ob njegovi ume+nosti, pesniki so hodili vidno v njegovo šolo p > navdih in izraz. Balantič je postal sestavni del emigrantske duhovne ku’ture, namenjene ne samo njegovim sodobnik -m, ampak predvsem bodočemu rodu, mladini, ki dorašča. Tako je -Ubila slovenska š )la v San Justu častno ime šola Franceta Balantiča. In ta se ga kot nosilka njegovega imena med nami, ob letošnji tridesete-tnici smrti spominja v imenu vse slovenske skupnosti v argentinski Zedinjeni -Sloveniji. Pesnik Balantič je naš, je emigrant.
Drzno je zapisati to belsedo, -pa je resnica, kajti pesnika Balantiča so ofi-cielno izgnali iz domovine-, nima tam svojega groba, cvetje, položeno na skupni grob grahovskih telesnih ogorkov, izginja čez noč, prav kot da je vedel že, ko je pisal:
•>moj god n-e bo nikoli praznovanj'
Polagoma — od 1. 1968 — prodira pri duhovnih izbrancih s -svojo pravo vrednostjo velikega pesnika, uvršča se v literarni zgodovini in v slovstvenih esejih v red Prešernovih najvrednejših dedičev, njegov glas je ujet v liro slovenskega Orfeja in poje v anfr.g'-jah iz časa „slovenske pomladi“... toda na drugi strani je nanj nametan-ega toliko dračja, da ptič Fénix ne more razpeti pesniških kril, bleščečih v -svoji lastni pesniški vedi, nad Slovenijo v d -movini. Sam je danes štet med naj-gnusnejše izdajalce, ki bi ga bilo treba še enkrat ubiti; padla je izjava, da bi bil, če bi -bil v vrstah narodnoosvobodilne vojske zaradi defetizmi likvidiran od njih samih... Ne živ ne mrtev bi ne služil tistim totalitaristom, ki ne morejo, ne znajo in nočejo videti v svojem bližnjem ne človeka ne umetnika, temveč le „pristaša". -In v primeru, da ni politični pristaš, mu je usojena likvidacija: v revoluciji telesna, po njej duhovna. Balantiča je zadela ena kot druga usoda: kot vojaka smrt, kot pesnika „molk zasutih ust.“ še do dane-s ni izšla v domovini zbirka tega. od kritikov, pisateljev in literarnih zgodovinarjev priznanega slovenskega modernega klasika, dasi je že pred leti bila dotiskana zbirka Balantičevih pesmi v redakciji Mitja Mejača, pa je menda našla konec v vevški papirnici. Roke mogotcev drže meč nad pesnikom, ki je šel „duše iskat tja, kjer jih ni.“
In ta meč visi nad Balantičem še- de-nes in dvomim, da bi bil v domovini kdo, ki bi opozoril na 30-letnico smrti tega pesnika, ljubljenca tudi njihova mladine, ki ga na skrivnem prebira. Vemo namreč za najnovejši skle-p Aktiva Zveze Komunistov, ki zahteva, da so „fta j a vrta priznanja pesnikov treba tudi družbeni vidiki". To se pravi do--slovno: „da ni mogoče v sedanjem političnem trenutku podeljevati javnih priznanj ljudem, ki so bili vseiskozi nasprotniki današnje družbene ureditvijo in z njenim nadaljnjnim razvojem". Toda ta „trenutek1' traja že 30 let in se še „nadalje razvija" — v tem smislu, da še ni misliti na javno priznanje velikega pesnika, kajti „poleg strokovnega vidika velja tudi širši politični vidik, na katerega se mora gledati, če se noče počastiti delovanje kake osebnosti. Ta sklep je bil sprejel v Mariboru septembra meseca (Večer, 15. 9. 1973) in javljen v upoštevanje tudi Socialistični zvezi delovnega ljudstva najvišji nosilki oblasti v Sloveniji, ki naj ga uzakoni-
8.	obletnica Slovenskega doma v Berazateguiju sovpada z letom, ko mineva četrt stoletja odkar smo prišli v Argentino. Že tedaj smo se zavedali, da naša emigracija ni navadna emigracija. Nismo šli v svet le zato, da si uredimo novo in udobno življenje v svobodi. Spremljale so nas dolžnosti in to velike dolžnosti do naše izseljenske skupnosti, njene bodočnosti, do novih rodov, ki prihajajo, in do vsega našega naroda v domovini. Kakor smo se zavedali pred 25 leti, tako se moramo zavedati danes in vedno, da moramo nadaljevati boj za svobodo našega naroda, ki smo ga začeli z brati, ki so omahnili, v smrt, predno je bil dosežen cilj našega skupnega boja.
Vaš dom nosi ime Ivana Cankarja. Tudi šolo ste krstili po njem. Prav zato vam kličem v spomin besede, ki jih je zapisal Cankar v svojih Podobah iz Sanj. Kakor v preroškem videnju na komunistično revolucijo v naši domovini govori Smrt po Cankarju: „Žela sera veličastno žetev, na brezmejnih poljanah sem jo žela, kjer je bil človek sam sejal. Tako dolga je bila ta žetev od jutra do večera in še od večera do jutra, da mi je roka že obnemogla, da se je kosa že skrhala..." In še nadaljuje Smrt:	.pomislil nisi, da je smrt
Mati in da teše nebeški tesar mrtvaško posteljo in zibel obenem..
Ali nam ni nebeški tesar tesal tisoče in tisoče mrtvaških postelj? Po kraških jamah, množičnih grobovih in brezmejnih gozdovih jih je tesal, te nenavadne mrtvaške postelje. Toda ne pozabite! Stesal nam je nebeški tesar tudi zibel v katero je položil tisočletne korenine čistega, v trpljenju in bolečinah preizkušenega slovenstva. To zibel je izročil nam, da jo ponesemo v svet, da bo tako slovenstvo živelo naprej, živelo z nami in med nami. Da mu z našimi žrtvami in deli omogočimo tako rast, da nikdar ne bo usahnilo. Na nas vseh je, da bo slovenstvo živelo in rastlo svobodno v svetu, ker tisto, kar je bistvo slovenstva in mu daje vsebino, doma ne sme in ne more živeti.
Kadar oče umre v družini ali bratje in sestre ali celo mati je hudo. Toda če družina drži skupaj, če je res družina, potem ostane dom, življenje gre naprej, otroci se. imajo radi in ljubezen do dragega pokojnika jih veže. Danes morem reči, da vsi, ki smo šli v svet smo ostali družina. In tudi vi ste del te družine, ki ste zgradili ta dom kljub vašemu majhnemu številu, ga zgradili tako domačega, tako prijaznega, res vašega.
Vaša mala berazateška skupnost je lepa. častno izpolnjujete dolžnosti, ki vam jih nalaga poslanstvo naše emigracije. Toda ne pozabite da ste del naše slovenske skupnosti v Argentini. So naloge, katerih izpolnjevanje je predvsem vaša dolžnost. So pa tudi naloge, ki jih zmore le naša celotna skupnost. Izpolnjevanje teh je dolžnost nas vseh. Nihče se ne more odtegovati. Kadar gre za našo celotno skupnost, odpade vsaka krajevna ozkost, ker gre za čast in ponos ne samo naše slovenske emigracije v Argentini, ampak celotno „Slovenije v svetu", ki živi po vseh kontinentih. Niti posameznik niti skupina, nobena krajevna skupnost ali organizacija naj ne stoji ob strani, kadar
To je sklep komunističnih kulturnikov izpred nekaj meisecev, toda v spominu nam je še pisanje pesnika Cirila Zlobca pred desetletem, ko je zapisal, da „se k slovenski književnosti ne more prištevati... tista manjšina, ki ni šla v revolucijo ali se je postavila na nasprotno stališče“... Tako je torej pesnik France Balantič bil že tedaj izvržen iz slovenske književnosti in je zdaj nasute še več prsti na njegova pojoča usta.
Tako -so Balantiča sami opahnili v — -emigracijo, in emigracija je sprejela odgovornost za njegovo -pesem. Buenos (Konec na str. 2)
gre za skupne naloge. Samo tako ho uspevala naša kulturna rast, samo tako bo tudi slovenska knjiga, slovenska pesem, slovenska šola mogla biti v čast in ponos „Slovenije v svetu".
25 let je za nami. Rane so zaceljene. Ostale so le brazgotine. Pogled v preteklost je jasnejši, čimbolj se oddaljujejo dogodki. Naš odnos do domovine je jasen. Nikogar ni med nami, ki bi verjel, da morejo slovenstvo reševati tisti, ki gradijo na marksistično komunistični teoriji. Danes nas več ne more razdvajati ne pogled v preteklost niti v sedanjost in tudi ne v slovensko bodočnost. Kakor smo že v domovini postavili zahtevo po slovenski narodni državi, tako danes ugotavljamo, da ni nikogar, ki ne bi želel svobodne slovensko države. Saj to je naravno. Toda kadar mislim na ustvarjanje slovenske države, se mi zdi, da je najbolj verna primerjava z gornikom, ki si je zastavil cilj, da prepleza strmo steno in pride na vrh gore po poti, kamor še ni stopila človeška noga. Previdno se vzpenja v steni in večkrat zabije klin, da se opre in nato napravi varen korak navzgor. Če ga doleti neurje, se umakne v steno in čaka, da gre vihar naprej. Nato zopet nov klin in se potegne višje, počasi z vso previdnostjo, da ne pade v prepad. Pot do vrha je težka in nevarna. Le z vtrajnostjo in previdnostjo ho zrna gal. In tako moramo delati mi prt ustvarjanju slovenske države. Večkrat moramo zabiti klin varnosti, da nam omogoči nadaljni vzpon. Umaknemo se v zavetje, kadar prihrumi vihar, nato nadaljujemo pot, strmo in težko, do cilja, do svobodne slovenske države. Ko ho cilj dosežen, naj Slovenci v svobodni slovenski državi svobodno odločijo, kako se bodo povezali z narodi Jugoslavije v tako skupnost, da bo temeljila na svobodi, enakopravnosti in suverenosti narodov in držav. Samo skupnost, zgrajena na teh temeljih, more prinesti srečo in mir.
Pa pojdimo zopet k Cankarju. Kadar ste v težavah in vas moti ta potrošniški svet, to vrvenje, hlastanje po spremembah zaradi dolgočasja, materializem v katerem se danes utaplja svet, vzemite v roke Cankarja, katerega ime nosi vaš dom. Podobe iz Sanj, Moje življenje in še mnogo, mnogo iz njegove zakladnice. Stopili boste v svet, ki vas bo pomiril in vas pripeljal v globine duha in misli. Ta veliki pisatelj je ustvarjal v trpljenju — duhovnem in telesnem — mojstrovine, ki so nepre-kosljive. Iskal je smisel življenja in ga našel. V Podobah iz Sanj ga vpraša mati Smrt: „Ko pridem k tebi, da poj-deš z menoj na poslediljo pot, koga boš klical na pomoč, da ti bo v trpljenju stal ob strani, da bo tvoj besednik pred pravičnim Sodnikom?"
Iz bolečine umirajočega srca je vzkliknil: „Mati." Nato je zaklical v predsmrtnem strahu: „Domovina." In končno se mu je v bolesti razklalo srce, da je dalo, kar je še imelo, in je zaklical : „Bog."
Mati! Domovina! Bog! In komunisti trdijo, da je bil Cankar njihov. Kakšna laž in potvorba. Komunistom sta mati in materinstvo brez duhovne vsebine. Domovine nimajo in je ne priznajo drugim. Boga zanikajo. Cankar pa je zaklical: „Moj besednik bo Bog!" In to Bog, z veliko začetnico.
Mati, domovina, Bog, naj bo zapisano na vašem domu in v srcih vas vseh. Pa še besede, katere je zapisal Cankar, ko se je prebudil kakor otrok od težke bolezni, in je sedela ob njem svetnica odrešenica, kateri je bilo ime: Življenje, Mladost, Ljubezen.
Mati, Domovina, Bog, naj bo geslo vas in vaših otrok. Polni življenja, mladostnega ognja in medsebojne ljubezni čuvajmo zibel, ki smo jo prinesli s seboj v svet, da bo slovenstvo v Sloveniji v svetu rastlo tako mogočno, da bo dalo upanje na lepšo bodočnost tudi našim bratom v domovini in zamejstvu.
NEMIRI V GRČIJI
VOJSKA VZPOSTAVILA RED
Grška vladh, kateri načeluje upokojeni polkovnik Georges Papadopulos, je zadnje dni prestala eno isvojih najtežih preizkušenj, ko so študentovske manifestacije naenkrat postale prava protivladna vstaja. Le oster poseg vojske je zaenkrat rešil situacijo, ki pa lahko ¡pusti dalekosežne politične posledice.
Celotetn potek dogodkov se ja začel v torek 13., ko so univerzitetni študentje, po pouličnih manifestacijah zasedli Politehnični Inštitut atenske univerze ter se tam zabarikadirali. Povod za manifestacije je bilo kaznovanje petih študentov, ki so se aktivno udeležili žalne proslave za pokojnim prvim ministrom Georgesom Papandlreujem, katerega vlado je strmoglavil vojaški udar.
Študentje so najprej postopali mirno. A počasi so manifestacije pričele dobivati vedno bolj udarno lice. Nad tri tisoč študentov ise je zbralo v Politehničnem inštitutu, na katerem ¡so razobesili plakate z zahtevami da naj se umaknejo amerikanci, naj preneha Paphdo-pulosova diktatura in podobno, študentje so v institutu prav tako montirali podtalno radijsko postajo, skozi kateri so pozivali grški narod k stavki, uporu in vstaji.
Istočasno pa iso se na ulicah porajale nove manifestacije. Zlasti ob večerih so te narastle na deset in nazadnje petnajst tisoč udeležencev. Vlada je v za-
Počaseia mir na
Premirje, ki vlada v zadnjih tednih na Bližnjem vzhodu, se le počasi spreminja v mir. Motijo ga nesoglasja glede razlage pogodbe, ki so jo podpisali tako Arabci kot Izrelci, pa tudi sporadični spopadi in obstreljevanja vzdolž mirovne črte.
Mirno poteka na vsej fronti izmenjava vojnih ujetnikov, ki jo nadzira mednarodna organizacija Rdečega križa. Prav tako se izpolnjujejo druge točke pogodbe, ki predvidevajo dobavljanje
BO 30-LENICI BAANTMEVE .SMRTI (Nadaljevanje s 1. str.)
Aires — Celovec — Trst — Cleveland — München so kraji njegovega pesniškega kulta, izdaj njegovih knjig in radijskih prenosov. V Ljubljani je slej ko ¡prej pod „zaščito“ OZNE, ZK in SZDL še 30 tet po smrti. Ali je morda res Balantič tem oblastnikom namenil ¡svoj verz:
Ti veš, da sem samo ubog hudič..... Nam pa:
Naj bom še dolgo bakla 'nema, ki potrikom samotnim v noč gori.
Tine Debeljak
četku mirno gledhla ta postopek. Potem je organizirala policijski nadzor, a ne da bi skušala zaseči uporni Inštitut. Vendar je po štirih dnevih zasedbe položaj postal za vlado tako neznosen, celotna ¡situacijk tako „eksplozivna“, čot se je izrazil Papadopulos, da je vlada poklicala na pomoč vojsko. Po spopadih s policijo, v katerih so študentje prevladovali, je nastopila vojska. S thn-ki so vdrli v Inštitut nakar se je začelo preganjanje upornih študentov. Izgredi in spopadi so dolsegli neverjetno jakost. Po uradnih poročilih je bilo celotno število mrtvih devet. Končno je moč vojaštva in policije prevladala- Mir se je vrnil v Ateno, pa tudi v Shloniko in Patras, kjer so se dogajali slični izgredi.
Takoj po nastalem redu, je vlada razglasila vojaško stanje najprej za Atene, nato pa za vso državo. V Atenah Pa je še posebej uvedla obsedno Stanje od sedme ure zvečer pa do pete ure zjutraj. Obenem pa je zaprla tako vodje upora kot tiste, ki so, direktno ali indirektno z njim sodelovali. Thko dekana Politehničnega Inštituta dr. Konstantina Konofagosa in večje število levičarskih vodij.
Istočasno pa so se s strani raznih političnih strank ponovno začele oglašati zahteve za obnovo demokracije v Grčiji. Tako preti študentovski upor imeti še nepregledne, politične posledice.
Rllžnjem vzhodu
živil in drugih ¡potrebščin tako mestu Suez, kakor tretjem karpusu egiptovske vojske, ki je obkoljen na južnem delu sueškega prekopa, ne Siinaiju.
Teže pa je izpolniti ostale točke. Najprej so težave nastale, ker Izrael ni pristal na izmenjavo kontrolnih oddelkov lastne vojske z oddelki Združenih narodov. Nato p'a tudi, ker po mnenju Izraela, ni mogoče jasno določiti stanje fronte z dne 22. avgusta. Pogodba ravno ¡predvideva, umik obeh nasprotnikov na pložaje s tega dne. Judovska ministrska predsednica Golda Meir je ponu-dilk Arabcem, da bi ¡se oboji umaknili enostavno vsak na svoj breg Sueškega prekopa. Egipt pa na to noče pristati.
Napredek v celotnem poteku pa predstavljajo direktna pogajanja. Tako sta se pretekli ponedeljek 19 sestala na nevtralni točki ceste 101 iz ¡Sueza v Kairo (kjer je bilo podpisano premirje) podšef egiptovskega glavnega štaba general Abdel Ghany, in pa šef izraelskega štaba general Aharon Yariv. Izid razgovorov niso objavili, pač pa namen, da se ponovno sestanejo ta četrtek 22.
Medtem pa imajo Izraelci rešiti lasten problem. Kot znano, bodo imeli 31.
Tokio 1973	i
Član uredniškega odbora Svobodne Slovenije Pavel Fajdiga se je koncem oktobra več dni službeno mudil na Japonskem. Od tam je poslal sledeč opis življenja v Tokiu:
Lotung, 5. 11. 1973.
V poznih ¡popoldanskih urah se je veliko ietalo B747, Jumbo jet mu pravijo po domače, spusti.) na tokijsko mednarodno lethlišče Haneda, zgrajeno tik ob morski obali. Znašli smo ¡se sredi pravega človeškega mravljišča, 12 milijonov Japoncev ¡se gnete na majhnem prostoru, ki mu ¡pravijo Tokio. Po površini ni dosti večje, kakor Veliki Buenos Aires, prebivalstvo pa argentinsko prestolnico presega z‘a več kot tretjino. Nadvozi in ¡podvozi preprezajo mesto, več podzemskih in nadzemskih železnic, taksiji in tovornjaki, avtomobili vseh vrst, ¡skozi tunele in čez mostove prevažajo Tokijce v ¡službe, na trge, v Ogromne ¡tržnice, v ¡budistične templje in svetišča, v kine in teatre, v nočne lokale, v šole in univerze >— in na pokopališča. ¡Nihče mi ni vedel povedati, koiko pokopališč ima Tokio. Nima pa nobenega tako razsežnega, kakor je m pr. Chacarita v Buenos Airesu. Vsa so majhna, komaj nekaj arov površine, .sredi med ¡stanovanjskimi poslopji.
Sicer pa je mesto in življenje v njem povsem amerikanizirano. Zaradi velikega potrelsa leta. 1923 in pa ameriškega bombardiranja v drugi svetovni vojni , Tokio praktično že nima več ¡¡starih stiliziranih poslopij, temveč je ves moderen, podobno, kakor Buenos Aires. Vrstijo se visoka poslopja z nizkimi pri-
tličnimi, tako da o kakšnem tipičnem ¡slogu sploh ni govoriti. Sredi mesta so postavili 333 metrov visok železni razgledni stolp — Tokyo tower mu pravijo tudi Japonci — podben pariškemu Eifflovemu. Dvigalo dvigne radovedneže v višino, s katere je resnično lep razgled. Toda skoro stalna redka, megla, pomešana ¡s sajami iz neštetih ¡tovarniških dimnikov, ustvarja tkim. smog, ki moreče leži nad mestom in zadnji obronki mesta izginjhjo v medli kopreni. Onesnaženje zraka v Tokiju je resen zdravstveni problem za japonsko prestolnico. Mnogi Japonci z občutljivimi pljuči nosijo po cestah dihalne maske.
Prometna disciplina je v Tokiju stroga. Japonska je ena redkih držav, kjer še vozijo po levi strani. Pešci ne prečkajo ceste, dokler ne zasveti njihova zelena luč, tudi če je cesta v obe smeri popolnoma prazna. Množice šolarjev, dekleta večinoma v marinarskih modrih uniformah, dečki prav tako, vsi pa z rumenimi čepicami na glavah, v gručah prečkajo prometne tokijske ulice v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah. Delsetine osnovnih in srednjih šol je v Tokiju, prav ¡tako več zasebnih in državnih univerz. Med zasebnimi je posebno znamenita katoliška univerza So-phia, ki jo vodijo jezuiti. Tudi nhš rojak p. dr. Vladimir Kos deluje na tej univerzi. Na žalost se- nisem mogel sre-
Mednarodni teden
NASA je sestrelila pretekli petek 16 v vesolje tretjo ekipo astronavtov, ki bi preživela 84 dni na vesoljskem laboratoriju Slkylah- Odlet sa večkrat preložili zaradi okvar na raketi. Vendar je končno šlo vse po sreči in upajo, da tudi celotni program ne bo predstavljal težav za ekipo, katero sestavljajo Gerald Carr, Edvard Gibson in William ¡Pogue. Vsi trije iso prvikrat v vesolju.
PRINCESA ANA, iz angleške kraljeve hiše< se je poročila s kapitanom Mark Phillipsom. Si tem je zaključen nov škhndalček angleške družine, ki je morala oddati že tretjo princezinjo v roke .,plebejca“. ¡Prva je bila Anina teta princesa Marjeta, ki se je leta 1960 poročila s fotografom Armistrong-Jonesom. Slavnost so prenašali po televiziji in smatrajo, da je program gledalo 500 milijonov gledacev.
HENRY KISSINGER, ameriški zunanji minister, se je vrnil s (svojega dvanajstdnevnega potovanja, na katerem je obiskal deset držav. (N!a zadnjem delu poti je obiskal po Kitajski še Japonsko in končno Korejo. Takoj po svojem Prihodu v Washington pa se je Kissinger sestal z ruskim poslanikom v ZDA Amatolom Dobrininom.
V LIMI, Peruju, se je začelo tretje zasedanje posebne komisije Organizacije ameriških držav OEA, ki bo preučevala .spremembo, ali bolje modernizacijo medbmeriškega sistema. Udeležili se bodo zasedanja predstavniki 23 'ameriških držav.
S AUDI JE VA ARABIJA pritiska na Japonsko, da bi spremenila svojo prijateljsko politiko do Izraela. V ta namen ji je dalk ultimatum do 24. t. im Ko poteče ta rok, bodo Arabci smatrali Japonsko kot sovražnike in jih uklju-čili v program omejitve, dostavljanja petroleja. Kot znano japonska uvaža ¡skoro ves petrolej, ki ga porabi; 40% tega pa prihaja iz arabskih predelov.
decembra splošne volitve. Vlkdna dispozicija pa je, da vsi rezervisti, ki kandidirajo za razna mesta v židovskem parlamentu, morajo zapustiti vojsko ti petek 23. Med take rezerviste spada tudi general Yhriv in pa tudi polemični divizijski general Ariel Sharon, ki je vodil izraelsko jifenzivo, katera je v zadnji vojni prekoračila sueški prekop in začela prodirati proti Kairu. Rezervni generali so bili v izraelski vojni odločilni faktor za preokret celotnega vojnega ¡potekla. Vpoklicali pa so jih šele precej po začetku sovražnosti. ¡Predložen je sicer zakon, da bi taki vojaki-kandidati smeli še naprej ostati na fronti, a končna beseda še ni izrečena-
čati z njim, ker je moral prav tiste dni po opravkih na drugo stran otoka. Cerkev sv. Ignacija, nasproti železniški postaji Cučija, in univerza Sophia sta blizu središča Tokija, tako da je dohod do obeh prav prikladen za ¡slehernega domačina ali ¡turista. Tudi delavniške maše so v tej jezuitski cerkvi dobro obiskane. Za s 'b-otno večerno mašo, ki velja za nedeljsko, pa se cerkev napolni do zadnje klopi. Za primerjavo: cerkev po velikosti odgovarja sanjuški. Obhajilo delijo v roko, da se verniki sami obhajajo.
Turist iz zahodne civilizacije se. počuti ■" Tokiju kakor da bi bil analfabet. Povsem nerazumljiv jezik in absolutno nerazumljiva pisava. ¡Noben napis ti ničesar ne ¡pove. Dokler ne pogledaš v izložbo, ne veš, kaj tam prodajajo. Če ne znaš angleško,' tudi nobenih novic ne moreš izvedeti, ker poleg japonskih izhaja samo en angleški dnevnik Japan Times. Govori ¡pa angleško velik odstotek Tokiicev, toda šoferju taksija je najbolje pokazati v japonščini napisan naslov, kam naj te pelje, ker ,se lahko zgodi, da morda ne pozna latinskih črk. Tioda tudi tako je nevarno —. in to se je meni zgodilo — da šofer ne najde kraja, odn. ulice in številke, kamor bi te moral zapeljati. Mesto je namreč zidano brez načrta, vrsta ulic in cest je brez imen, orientacijske točke iso večje ¡stavbe ali spomeniki in šofer te le približa tistemu razpoznavnemu poslopju ali spomeniku, potem pa si moraš naprej sam pomagati po spominu, in peš, do zaželenega cilja- Vožnja s taksijem je poceni; toda taksijev jei vedno dovolj na razpolago, ker je vožnja s podzemsko železnico ali z avtobusom, pet do šestkrat cenejša.	(Bo . še.)
Tradición, anhelo y voluntad
Al suscribir el Acta de Confraternidad Rioplatense, durante su visita en el vecino país del Uruguay, el presidente de la Nación, teniente general don Juan Domingo Perón, pronunció entre otros los siguientes conceptos:
“Suscribir el protocolo de la fraternidad uruguaya y argentina, decía Sáen.: Peña, no es crear una política distinta de la que nos viene impuesta por nuestra tradición y el vivo anhelo contemporáneo, eso sencillamente confirmaría, refrendado con el sello de las cancillerías la voluntad superior de estos pueblos que alientan una misma alma sensible a los calores y al genio de la raza y representan una sola socialibilidad asentada sobre dos soberanías.”
Yo me permitiré otorgar a esas palabras la calidez de su vigencia, de su hondura y su valor trascendente.
Suscribir este tratado de hoy es consagrar, para siempre, la fraternida 1 uruguaya y argentina; es dar vigencia a una política que emana de la tradición, el anhelo y la voluntad superior de nuestros dos pueblos, informados de una misma alma y el genio de su raza, representantes de una misma sociabilidad asentada sobre sus dos soberanías.”
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Mirni potek in pozitivni rezultat sestanka predsednika Perona s političnim; voditelji, ki je bil v torek, 13. t. m., je vzbudil optimizem glede sodelovanja opozicije in vladnih koalicijskih zaveznikov pri delu obnove, katerega ima v načrtu vlada. INa tem sestanku se je ,prišTo tudi do praktičnih zaključkov, kot ta, da bo v vladni palači vedno na razpolago omenjenim političnim vodjem prostor, kjer bodo lahko razpravljali z vladnimi osebnostmi o delu in načrtih, katere pripravlja ali izvaja vlada- Političnim vodjem bo na razpolago tudi vsa dokumentacijh, ki je v zvezi s temi deli. Naravni most med politiki in vlado pa bo glavno tajništvo predsedništva, katerega vodi dr. Solano Lima, bivši podpredsednik. S tem je, po mnenju opazovalcev in politikov samih, storjen prvi korak za konkretno ustanovitev že večkrat debatirhnega „Državnega sveta“ (Consejo de Estado), v katerem naj bi bile udeležene vladne in opozicijske stranke.
Optimistično vzdušje sodelovanja pa, ki je na sestanku vladalo, se je razblinilo v kongresu, ko je bil v debati zakon federalne intervencije v provinco For-mozo V tej provinci, katere konflikt sm j v naših komentarjih že omenili, je prišlo do spora med guvernerjem in provin-cijskim kongresom. Kongresniki so obsodili guvernerja potvarjanja fondov, ideološke oddaljitve, neumestnega nastavljanja oseb itd. Guverner Gauna pa se je branil, zanikajoč obtožbe in zago varjajoč sv-oj® dosedanje delo. Spor je prišel tako daleč, da je kongres odstavil guvernerja in na njegovo mesto postavil podguvernerja dr. Ortiza. Guverner Gauna se ni uda.1. Pi vrhovnem sodišču je vložil tožbo o neustavnosti odstavitve, ter iskal zaslombo pri zveznem notranjem ministru. Podpirala, ga je tudi provincijska policija in „ljudske množice“. Vse skupaj ¡pa je ostalo, ko je kongresna peronistična večina v Buenos Airesu, kljub masivnemu nasprotovanju opozicije, ki je branila federalna načela, izglasovalo zvezno intervencijo v vse tri provincijske org’ane obasti; vlado, legis-laturo in sodišče. Tako bo Formoza po-
novno vodena, iz Buenos; Airesa. Krajevni konflikti, ki se pojavljajo pri vseh vladah, pa še: naprej nerešeni.
Drug važen činitelj sporov v Kongresu je zakonski osnutek o sindikatih. Spremembe, ki jih sedanjemu zakonu predlaga vlada, so za opozicijo nesprejemljive- Vendar jih je senat na tajni seji kljub temu sprejel. Predvidevajo pri težji postopek pri paslancih. Da prepreči razk 1 v Ustnem bloku, je peronističnn vodstvo pretekli teden pozvalo k disciplini vse poslance, ki so člani ne preveč pokorne Peronistične mladine (JP>-Prav tako je -odvzelo vso Zaslombo delavski peronistični mladini (JTPj, ki ostro in borbeno nasprotuje predloženemu zakonskemu osnutku. 'Poslanci iz vrst mladine so opozorilo vzeli na znanje, in se baje z njih Istrani ni bati nasprotnega glasovanja. Bo pa debata zelo ostra in zakon bo še bolj oddaljil opozicija od vlade, kjub Peronovim naporom. Že sedaj je videti, da se del radikalnih poslancev z dr. Perettejem. na čelu (ki je bil podpredsednik strmoglavljene Illi-jeve vlade) oddaljuje od uradne radikalne linije prijateljstva s peronizmom.
Na mednarodnem področju pa je Argentina dosega zmago ¡s podpisom dokumenta, po katerem se reši stoletni spor z Uruguayern glede mej na reki La Plata. Ta zmaga vsaj nekoliko omili neuspeh ob obisku bolivijskega preds. Ban-zerja. Argentina od njega ni mogla doseči p .dpisa pogodb glede bolivijskega plina in železa. V tej igri Bolivija šahira na dve strani: na Argentino in pa na Brazil. Verjetno nobeden od obeh tekmecev ne bo dosegel izključne kupčije, pač pa bo Bolivija še naprej skušala od obeh dobivati ugodne ¡pogodbe.
Zbornik Svehodsie Slovenije z L 1971-1972 je po vsebini najbogatejša slovenska knjiga v svetu, po obsega majobšfr» nejša In tudi majeenejša Zato Zbornik w vsako slovensko družino!
Tisočletnica Škofje loke v Mendoza
V ponedeljek, 29. oktobra zvečer, smo se mendoški Slovenci, v sklopu proslav narodnega praznika, zopet zbrali v domu. Bil je delaven dan, a vendar nas je bilo mnogo navzočih.
G. dr. T. Debeljak nam je ta večer predstavil v skioptičnem predavanju Škof j i Loko — ob tisočletnici njene ustanovitve.
Seznanil nas je najprej s publikacijami, ki so izšle v domovini za to zgodovinsko priložnost; nato pa smo ob njegovi neizčrpni zakladnici podrobnega poznanja politične, gospodarske in kulturne zgodovine prehodili vso 'tisočletno dobo njegovega rojstnega mesta, zlasti seveda iz starejših stoletij. Predavanje je bilo nadvse zanimivo in pestro vprav zato, ker je predavatelj znal vse dogodke, podatke in opise predočiti z najrazličnejših vidikov, vise pa seveda z lastnimi ¡osebnimi doživetji, ko je škofjeloško življenje ne samo kot domačin živel, ampak tudi postavljal temelje za ¡ohranjevanje in odkrivanje preteklosti svojega rodnega mesta (npr. mestni muzej) ter poživ-1 jan ja njegovih kulturnih stvaritev (n. pri. pasijonske igre).
Poleg orisa škofjeloškega mesta pa smo se ob predavanju seznanili tudi z višem teritorialnim področjem nekdanje brižinske škofijske posesti. Obiskali smo vse znamenite in pomembne kraje (Vis >ko — Tavčar, Sorica — Gro-
har,	Selca — Krek, itd.) in užival prirodno krasoto tega gorenjskeg; raja.
Predavanje je spremljalo nad sto sili zanimivih diapozitivov. Tudi ob njih S! je v marsikaterem mlajšem poslušalci zbudila misel in želja: to moram pa re, osebno videti in spoznati.
Po predavanju je govornik žepe ostal v Domu med udeleženci pri dru žabni večerji, ki mu jo je pripravi društveni odbor.
Ni nobenega dvoma, da so za sta rej še, ki jih še vedno — do smrti! — vežejo blagi spomini na domačo zemlje ki jim je dala življenje, in jim sr® polni grenko domotožje, ker so svoji rodno grudo morali zapustiti, vsi tri j dnevi pomenili močno kupo življenjsk sile; mlajšim, katerim ,so bile misli pre davanj prvenstveno namenjene, so p; prav gotovo zbudili in ponožili spozna nje, da je vredno biti sin slovenskeg, naroda, in zanetili željo po bližnjem ii globljem spoznanju slovenske domovini v njenih kulturnih vrednotah ter pri rednih krasotah.
Predavatelju dr. Tinetu Debeljaki smo pa iz vsega srca hvaležni, da se j za te naše velike dni odtrgal iz Bueno Airesa in se odrekel navzočnosti pri ta mošnjih proslavah, pri katerih je bi pa vendarle vsaj duhovno navzoč s svo jimi prispevki.	Bb

CELJE- — Trio Lorenz je sredi oktobra priredil kar osem mladinskih koncertov. Bratje Lorenz so gostovali v Celju, Štorah, Rogaški Slatini, Zrečah, Slovenskih Konjicah in v Šentjurju. Poslušalo jih je več kot 3000 mladih, ki 'so jih bratje Lorenz pritegnili z glasbo pa tudi s primernimi komentarji k izvajanim delom.
MARIBOR. — Letošnje „Borštnikovo srečanje1* slovenskih gledališč je bilo v Mariboru- Občinstvo je pridno obiskovalo predstave, vendar nekatera dela niso vžgala gledalcev. Menda so najslabši vtis naredili člani Slovenske Drame iz Ljubljane, ki z Goldonijevo „Krčmarico Mirandolino1* v režiji Paola Magiellija niso ogreli občinstva, ki je najbrž od osrednjega gedališča le pričakovalo kaj več.
LJUBLJANA. — 'Slovenska filharmonija je pod taktirko svojega dirigenta Oskarja Danona in Uroša Lajovica ob sodelovanju violinistov Igorja Ozima in Acija Bertoncija izvedla 26- oktobra koncert štirih novih stvaritev skladateljev Trifunoviča, Petriča, Sakoša in Slovenca ‘Darija Božiča. Vsa štiri dela spadajo v „sodobno avantgardno glasbeno tvornost“.
ŠOŠTANJ- — Ljubljanski kipar Tine Kos je Napotnikovi galeriji v Šoštanju podaril več svojih del. Napotnikova galerija pa je eno teh del „Mati reže kruh“ dala odliti v bron in ga je postavila v park pred galerijo.
POSTOJNA. — V Stranah pod Nanosom raste najstarejše zrfano slovensko drevo: leipo raščena in razvejana tisa, ki je še vedno plodna; sredi oktobra so jo krasili lepi živordeči plodovi. Starost tega drevesa je Karel Dežman leta 1839 cenil na 950 let, po najnovejših strokov -nejših meritvah pa so ji merilci priznali le 500 let. Kljub temu pa je še vedno „rekorder1* med slovenskimi drevesi.
ST. LEbJART v Slovenskih goricah. Podjetje Mariborska livarna je v tem kraju z republiško pomočjo zgradilo tovarno, v kateri bodo izdelovali aluminia-ste radiatorje. Tovarna, ki bo ob polni zmogljivosti zaposlila precej osebja, je
25.	oktobra pričela s poizkusno proizvodnjo.
LJUBLJANA — Ljubljanski avtobusni šoferji po novem posnemajo bue-nosaireške „kolektiverje11 — vozijo in izdajajo vozovnice. Pravijo, da so Ljubljančani novost sprejeli še kar brez negodovanja; nekaj nevšečnosti pa je le bilo z iskanjem kovancev in z menjavo večjih bankovcev, ker vozniki največkrat nimajo drobiža...
PTUJ — Beli srnjak je največkrat predmet potegavščin med zeleno bratovščino. Toda lovec Rudi iz Ptuja je res ustrelil belega srnjaka. Korošec je član lovske družine iz Kidričevega in je belega srnjaka opazoval v lovišču več kot en mesec, vendar ni nikomur po-
vedal, da bi se lovski bratje ne norčevali. Končno pa mu je prišel na strel in sedaj je enoletni beli smjaček spravljen v hladilnici ptujske Perutnine, kjer čaka na odločitev lovske družine. Menda ga bodo nagačili v dokaz, da so včasih lovske pripovedke le resnične.
KOPER — Tudi letos je primanjkovalo v -slovenskih gostiščih na obali kuharjev in natakarjev, menda jih je manjkalo okoli 1000. Pa tudi nekateri zaposleni niso bili bili dovlj pripravljeni za ta dva poklica. Da bi odpomogli vsaj nekoliko tem težavam so odprli v Portorožu šolski gostinski center, ki ima zaenkrat prostora le za 40 oseb, ki bodo po opravljenih študijah dobili diplome kuharjev in natakarjev. Pripravljajo tudi vse potrebno za povečanje tega centra, kjer naj bi se šolali še vratarji, receptorji, sobarice teh kuhinjski in natakarski pomočniki. Teoretični del pouka bo zaenkrat v portoroški osnovni šoli, praktičen pa v hotelu Phlace.
TOLMIN- — Na Tominskem imajo veliko preglavic s šolanjem mladine. Od 2800 učencev se jih kar 780 vozi v šolo. Zaradi tega so nekateri tudi po 9 ur zdoma, v šoli pa jim dajo le skromno malico. Razen tega, da je stiska s šolskimi prostori v Tolminu, Breginju, Dre-žnici, na Grajovem in v Dolenji Trebuši, manjka učiteljev z ustrezno izobrazbo. Šola v Kobaridu je že nekaj let nestrokovno zasedena s predavatelji za matematiko, fiziko ter slovenski in angleški jezik. V Mostu na 'Soči so letos odpovedali predmetni učitelji za zgodovino in zemljepis ter slovenščino in odšli drugam, tudi tu sedaj 60% učiteljev nima ustrezne izobrazbe. Kraji na Tolminskem so odročni, plače pa nevzpodbudne, da bi učitelji vstrajali v gorskih krajih, ko pa v neučiteljskih poklicih	¿.asuz^t
Umrli so od 20. do 25. oktobra:
LJUBJANA — Rudolf Deržaj, biv-trg., koroški borec; Filip Ernest, up.; Ivana Kunaver r. Vilfan (Košarnikova mama); Marija Klatzer, pošt. ur. v p.; Viktor Korenčan, borec za sev. mejo; Rajko Ogrin, up.; Andrej 'Pečnik, elek-troinženir Frančišek ‘Mele, premikač; Zlata Zupančič r. Jezeršek; Marija Pengov r. Flerin; Marija Arnež, up.; Alojzija Košiček r. Koščak; Alojz Lukner, žel. up-; Slava Grašič r. Kramer; Franc Cesar, up; Franc Lunha, up. 83; Anton Habič, učit. v p.; Rudi Ivanjko, mizar.
RAZNI KRAJI —- Ivan Kobalj, Zg-Kašelj; Ivana Tišlarič r. Tomšič p, Vič; Franc Brečko, okr. sodnik v p., Celje; Polde Krašovec, klepar, Brezovica; Ignac Vidrih, Željne; Angela Sterle, Kamnik; Božena Opresnik, Kranj; Jože Deleja, zobotehnik v p., Celje; Jože Krmelj, Škofja Loka; Terezija Benedik r. Špehar, Kranj; Silvester Čop, up., Jesenice; Stanislav Seražina up. (66), Kranj; Ana Bevc, Gor. Mokronog; Neža Ahtig r. Košenina, Vojnik; Francka Rauh, Semič; Frančiška Plajbes, up., Križe; Veronika Počep, up., Brežice; Dragica Božič, up., Celje; Frane Jerala, up., Dravlje (63); Ana Ažman, Vrhovci; Marija Razpotnik — Bratetova mama, Brise; Tone Škulj, sprevodnik, Rob; Ven Sešek r. Skaoej (77), Maribor; Katarina Doltar r. Kure«, Črnomelj; Ivan Stritar, up., Šmartno pi Litiji; Lado Mole, Žiri.
Koncert Slovenskih mladenk v Slovenski hiši
Naša glasbena prosveta vstopa v svojo cvetočo dobo. Čhsopisni oglasnik, ki je pred leti grozil, da se bodo domovi omejil na prireditve dobičkano-snih pojedin, sedaj še komaj razporeja koncerte vseh vrst. Že moremo izbirati med njimi.
Med naše vrhunske zbore se uvršča-, jo Slovenske mladenke. INjihov večerni koncert v isoboto 10. novembra v veliki dvorani Slovenske hiše je bil elitni nastop.
Program je obsegal petindvajset pesmi izključno umetne zgradbe. Tudi one vzete iz narodne tematike, so bile v umetni priredbi. V dva dela jih ni ločila vsebinska razdelitev, izmenjavale so se v pestri razvrstitvi, ki jih je povezovala v prijetno enotnost.
Kratka „Zapojmo pesem“ je bila prolog k ‘svečanem večeru- Bučarjeva „Da te ni“ je že prav v začetku pokazala vrline dekliškega zbora, ki ume najti velik učinek v mirni ubranosti, ne da bi se poslužil cenenih kontrastnih sredstev. Takoj za tem pa je zbor preskočil z Adamičevo „Na Jurjevo“ v samo razgibanost. Naša folklorna snov se je pristno pokazala v njej. Zajamčila je, da koncert ne bo enoličen. Zelo zah-
tevna Simonitijeva ,/čriček na vrtu“ je razkrilh zborovo veliko zmogljivost v pianisisimih, ki jih otežkočajo dolge harmonije s kočljivimi prestopi. Stara Volaričeva navihanka v zelo posrečeni ši-jančevi priredbi „Prekasna tožba11 je dala dvorani smehljaj na lice. Dvogovor med srednjim sopranom in globokim kontraaltom. je bil v povezavi ostalih glasov mojstrsko izpeljan. Zatem je mirna Tomčeva „Ena ptička priletela“ potrdila popolni stik zbora s poslušalci, ki so zadržali dih, da bi do konca užili podano milino. Jožica Kopač je s svojim naravnim, prijetnim, glasom v Bučarjevi „Vse rožic,, rumene11 odpela pr vi sol°. Mrmrajoča spremljava ostalega zbora je ubrano slikala harmonično ozadje. S prožnostjo se je zbor uspešno skusil v ritmični igri velikega glasovnega obsega Tomčeve ,,K’ sem še mihna bva“ in istega skladatelja „Dobro jutro, buotra.1* Zbor ima dobro dikcijo, da je moči razumeti poslednji zlog. Čemu je zamenjal trdi slovenski „videla11 z mehkejšim eksplozivnim „bide-la?“ -r- Draga šijanca „So še rožce tam v vrtu“ je bila dobro prestani dihalna izkušnja. Dihalna izvežbanost nekaterih in dobro uporabljena vzajeem-nost ostalih sta omc-gočili, da so dolge
Osma obletnica Cankarjevega doma v Berazategui
Osmo obletnico blagoslovitve doma smo praznovali v nedeljo 11. t. m. Lep pomladni dan je privabil mnogo rojakov v prijetno zelenje.
Dopoldanski program smo pričeli z državno in slovensko himno ob dviganju zastav, nakar je sledila sv. maša z ljudskim petjem, ki jo je opravil direktor dušnih pastirjev, msgr. Anton Orehar. V pridigi je podčrtal uspešno prizadevanje in doprinos doma, ki je sicer najmanjši po številu članstva, za našo skupnost, pa vendar procentualno presega svoje moči.
Po maši je zastopnik odbora izrekel dobrodošlico rojakom, posebno zastopnikom domov in organizacij, nakar je sledila pozdravna beseda predsednika doma Jožeta Vidmarja. Zahvalil se je gostom ter vabil rojake iz vsega vel. Buenos Airesa, da naj nam bodo v oporo tudi v bodoče s svojim številnim obiskom.
Sledilo je kosilo v prijetnem senčnem hladu ob slovenski glasbi in dobri postrežbi mladine.
Popoldanski program smo pričeli ob 16 s slavnostnim govorom predsednika Narodnega odbora za Slovenijo g. Miloša Stareta, katerega glavne misli objavljamo na 1. strani.
Navzoči so govornika — predsedni-
SLOVENCI V
Osebne novice
Krščen je bil 18. novembra 1973 Andrej Močnik, sin Franca in ge. Tilke roj. Grošelj. Botra sta bila Oskar Pregelj in ga. Katarina Gukjati. Krstil pa je delegat msgr. Anton Orehar. 'Čestitamo!
JAKOB ROZMAN — UMRL
Dnel4. novembra t. 1. je v Buenos Airesu — zadet od -srčne kapi — umrl bivši bohinjski župan Jakob Rozman. Z njim je preminul zopet eden tistih mož, ki so v polpretekli dobi gradili našo domovino in jih postavljali trdne temelje.
Pokojni Rozman ge je rodil v Bo-hihjsji Bistrici pred 71 leti. Že v svojih mladibTTetih se je udejstvoval pri Orlu. Želel je napredovati in je zato šel na Kmetijsko šolo na Grmu. Po povratku iz šole je postal vodilna osebnost v svoji občini. Bil je rojak nekoliko starejšega pokojnega dr. Mihe Kreka in nekaj mlajšega ing. Jožeta Sodje, ki pa sta svoje delovno področje našla v Ljubljani- Pokojni Rozman pa je ostal doma in ljudstvo mu je zaupalo odgovorno melsto župana v Bohinjski Bistrici. Izvoljen je bil na listi Slovenske judske stranke, kateri je ostal vse življenje zvest- V begunstvu je spadal — kot bivši župan — med stalne zaupnike SKD-SiLSl.
Med vojno se je moral tako p.red nacisti kot pred komunisti zateči v’ Ljubljano. Želja po napredku ga je pripeljala tako daleč, da je v Ljubjani položil maturo. Ob -koncu vojne se je umaknil na Tirolsko in leta 1949 j-e emi-griral v Argentino. Njegova žena gospa Frančiška je prišla za njim iz domovine leta 1958. V Argentini je opravljal več služb, nazadnje j-e- bil uradnik pri podjetju Petroquímica. Bil je član raznih društev, posebno rad je obiskoval politične sestanke SKD--SLS in zborovanja, romanja in izlete Družabne pravde.
-Pokopan je bil na pokopališču na Chacarriti. Pogrebni -sprevod je vodil msgr- Anton Orehar, ki -se je od pokojnika tudi poslovil pri odprtem grobu.
melodične fraze ostale neprekinjene. Tomcev „Oglar11 je pomikal, da bi ga vsi zapeli. S Simonitijevim „Plovi, plo-vi11 so pevke prestopile slovenske meie in s-e -podale v melodijo sosednjih Slovanov. Srednji sopran Alenčke Jerebič je lepo podal melanholijo sosednjega vzhoda. Tomčeva „Ko mi na Ojstrk pridemo,11 v ka-teri je prednjačila Anica Rode, nais je- popeljala na Koroško in zaključila prvi del.
Drugi del je ožigosal navzočnost go sta Janeza Mežnarja 'Po zaslugi šijan-čeve ,,'Slepčeve tožbe“, in „Mrtvi ljubici pod okno“ je z mimo vlitostjo z ženskim zborom dovršeno zmogel zahtevni partituri. V drugi sta uspešno sodelovali Mhruška Batagelj z mehko donečim altom, zavidljivih globin r čisti sopran Lučke Pavšer. Zbor se je postavil s poisebej -prirojeno Volarič-ši-jančevo „Hrepenenje na planini11. Izzvenela je v duetu bariton-sopran iz grl Mežnarja in. Pavšerjeve. V isiti priredbi in Mežnarjev!.glavni vlogi je bila pevska recitacija „Domotožje11.. Gobčeva „Pomladna“ je zopet podčrtala veliko zmogljivost altov. Tomčeva „Na vrtu mi javor zeleni11 je dala koncertu naslov. Simonitijeva ,,Sonatina v soncu“ je bila lepo prestana -skušnja sopranov L. Pavšer in Nade Kopač. Spoznali smo dekliško verzijo Devove „Soči11. Predstavljamo ‘si jo za spoznanje energič-
ka Stareta nagradili z dolgotrajnim odobravanjem.
Sledil je pevski nastop tria „‘Spomin11, kateri je pod vodstvom pevovodja Jožeta Omahna zapel tri pesmi v njegovi priredbi.
Za tem so nastopili prvošolski otroci doma in posrečeno izvajali igre po va-rijantah melodij.
Rudi Dolenje nas je to pot spet zabaval s šaljivimi popevkami ob spremljavi kitare.
Kot zadnja točka programa pa je bilo rajanje deklet in fantov Cankarjevega doma v pestrih izvajanjih narodnih motivov.
Sledila je prosta zabava v lepem -sončnem popoldnevu, prisrčnega razpoloženja gostov in domačinov.
Pod večer je bilo žrebanje velike košareč polne izbranih dobrot v jedači in pijači, katere srečni dobitnik je bil msgr. France -Novak iz Ituzaingo. Toda košara je -ostala v domu, kajti vedno dobri in darežljivi „gospod Novak“ jo je podaril domu. Občinstvo mu je izkazalo močno priznanje in zahvalo s krepkim aplavzom.
„Prijetno in domače je pri vas,11 je dejal prijatelj iz onkraj Buenos Airesa. „Tako žegnanje se splača vam in nam in še bomo prišli, prav zares!“
ARGENTINI
Načelstvo SKD in Družabno pravdo je pri pogrebu zastopal Rudolf Smersu.
Vsemogočni naj najloni pokojnemu Jakobu Rozirianu večni mir in pokoj, gospej Frančiški in -ostalim sorodnikom pa izražamo globoko sožalje.
BUENOS AIRES
X. kulturni večer SKA je imel obliko izleta kot obisk v Državni Institut za kozmično fiziko v prostorih ColegUi Maximum v San Miguelu. Priredil ga je Prirodoslovno-tehnični odsek, organiziral pa p. dr. Kukoviča. V lepem popoldnevu se je zbralo nad 30 obiskovalcev, katere so nato povabili v glavno predavalnico instituta. Tam je predstavnim Zavoda gdč. Marta Gismondi predvajala izredno zanimiv audiovizualni film o razvoju človeka od ustvarjanja vesoljstva in začetkov življenja na zemlji pa do njega najmodernejših oblik sedanje atomske dobe. Resnično kozmično-priro-doslovni pogled vsega razvoja na zeml;i v raznih prerezih: v boju za življenje z živali, v gradnji bivališč, pridobivanju živeža^ obdelovanju zemlje, v razvoju družinskega življenja itd. vse do današnje industrijsko-atomske dobe in stratosferskih poletov.
Izredno zanimiv je bil nato obisk V zbirki insektov v prirodoslovnem muzeju, kjer nas je gotovo naj večji južnoameriški strokovnjak za žuželke p. Wi-liner pokazal vse vrste metuljev in žuželk, razložil njih lastnosti in pomembnosti. ter njih pomen za narodno gospodarstvo, kajti — majhna žuželja napravi lahko milijonske škode v kmetijstvu in sadjarstvu, pa tudi na zdravju človeka. Iz prirodoslovne zbirke p. Wilinerja je vodila pot v astronomski oddelek, kjer je aparate za opazovanja vesolja razlagal g. Martinez ter nam dal tudi priložnost gledati skozi velike daljnoglede sonce in luno z občasnim njegovih razlaganjem. „Izlet11 je bil gotovo izredno uspeli „kulturni večer11 ter so udeleženci izrazili veliko hvaležnost tako organiza-zatorju p. Kukavici, kakor tudi Instituta
nejšo. Dev je v „Stoji Hartelc11 razdelil pevke v dva zbora vodilnega in odmevnega. Dirigentka je bila tudi tej zahtevi brezhibno kos. Simonitijeva „Micka bi rada Jurka dobila“ je bil posrečen kratek vložek. Zbor je nato in-toniral zah-tevno koroško „Pojdem u Rute“ Tomčeve harmonizacije. Poslušali smo občuteno interpretacijo jasnega soprana 'Paviše-rjeve, ki je pokazala lep tehničen napredek. Zelo skrbno vodeni mrmrajoči zbor je bil hvaležno ozadje. Bučar je z „U livadi pod javorom11 pokazal hrvaški kontrapunkt. 'Pevke so ga razumele in dosledno -podale. Z Volarič-Šijančevo „Slovenske mladenke“ iso si Slovenske mlhdenke zapele himno in z njo energično ter prepričano a vendar dekiško zaključile koncert. Zaključka pa ni dovolila dvorana, ki je izsilila dodatek. Z „Domotožjem“ smo dobili zadoščenje.
Zbor je vodila njegova ustanoviteljica Anka iSavelli—©aserjeva. Že na mnogih doisedanjh nastopih -srna občudovali njena sposobnosti. Menda jih je danes še bolj .uveljavila, 'čestitamo. Za dvorano je prikupna ‘skromnost njenega nastopa — za pevke najbrže osvajujoča,- Z neznatnimi vodilnimi gibi obvlada ’ pevsko skupino, ki-jo je 'sama tudi izoblikovala. Tu in tam bi se -smela — za podčrtavanje ekstremnih karakteristik — poslužiti pravice do malo obsežnejše poteze, v kolikor bi to ne kršilo njenih pravih
Po športnem svetu
Hokejisti ljubljanske Olimpije so v svoji skupini v tekmah za alpski pokal v četrtem kolu dosegli četrto zmago. V Bolzanu 'so premagali istoimenski klub z 10:4 ter so si s tem že skoraj zagotovili prvo mesto in s tem finalno tekmo za riaslov prvaka z zmagovalcem druge skupine. Poleg Bolzana je Olimpija premagala še klube ^ Augsburg iz ZRINemčije in Davos iz Švice.
Večkratni državni prvak v gimnastiki Janez Brodnik, ki je bil po Cerarjevem odhodu najboljši slovenski in jugoslovanski telovadec, ise je tudi poslovil od aktivnega udejstvovanji. Brodnikovo najljuhše orodji© je bil drog, kjey je žel tudi največ uspehov v mednarodnih -tekmovanjih. Dosegel je niz lepih uspehov: bil je zmagovalec na sredozemskih igrah 1972, finalist evropskega prvenstva v 'Madridu, zasedel j-e 23. mieisto v mnogoboju na olimpijadi v 'Mehiko ter
29.	mesto na svetovnem prvenstvu v Ljubljani.
Nogometna zve.a Sovjetske zveze je potrdila Svetovni nogometni organizaciji, da ne bo nastopila proti Čilu. Tekma bi morala biti 21. novembra v 'Skn-tiagu; Sovjetska zveza je ko.t razlog odpovedi navajala, da so v Čilu koncentracijska taborišča in še poisebej, da je Stadion v ghavnem, mestu spremenjen v zapor. To je sicer res, toda čilska vlada je izjavila, da bo stadion pripravljen za nogomet vsaj 14 dni pred tekmo, ‘čilska nogometna zveza je izjavila, da se nikakor ne misli odpovedati domačemu igrišču. Med tem je tudi že potekel čas, ko je treba predložiti listo igralcev, česar Sovjetska zveza ni storila in tako je Čile postal finalist za svetovno nogometno pjrvenstvo v Miiinchnu, ki bo leta 1974. Zlobni jeziki v Evropi pa pravijo, da ni glavni razlog sovjetske odpovedi nastopa položaj v Čilu, ampak le bolj strah, da bi jih Čilci v Santiagu premagali. V prvi tekmi — Čilci so šli y Moskvo kljub sovjetskim koncentracijskim taboriščem — so ¡Sovjeti komaj izvlekli neodločen rezultat 0:0.
Luis B. Barrionuevo je postavil 11. novembra nov argentinski rekord v -skoku v višino s 210 cm na turnirju, ki ga je pripravil klub Gimnasia y Esgrima. Izboljšal je svoj prejšnji rekord za 1 cm; tudi prejšnji reko-rd je novejšega datuma. Tako je Barrionuevo eden redkih sedanjih argentinskih atletov, ki sodijo v vrh južnoameriške lahke atletike. .Strokovnjaki menijo, da bo v kratkem mogel ta lahkoatlet še izboljšati -svoj rekord.
Od vsepovsod
UMETNI DIAMANTI. — Kitajci pravijo, da so tehniki in delavci ter znanstveniki kitajske akademije znanosti izboljšali in predvsem pocenili izdelovanje umetnih diam'antov za industrijske potrebe. Običajni postopek za izdelavo umetnih diamantov ie zelo drag; Kitajci pa so za izpopolnitev pocenitve izdelave opravili okoli 200 raznih eksperimentov. Niso pa poročali, če so Se pri tefh posluževali tudi Mao Ce Tungovih izrekov...
Cape* Cañaveral. ‘Po desetih letih je ameriški odbor za zemljepisna imena sklenil dati staro ime Cape Cañaveral, ki iso ga prekrstili po umoru Johna Ken-nedyja v Cape Kennedy. Za to so se odločili, ker je to ime, ki ga je dal pred 400 leti španski raziskovalec temu kraju Vendar pa se bo vesoljski center, odkoder pošiljajo Amerikanci vesoljske ladje v vsemirjie še vedno imenoval po tragično umrlem ameriškem predsedniku Johnu Kennedyju.
Manj ljudi v mestih — Povsod po svetu se opaža selitev prebivalstva z dežele v mesta. Toda v Švici so ugotovili, da se število mestnih pre-bialcev že deset let nenehno niža- Zuerich ima sedaj že 6-5% manj prebivalstva, Ženeva 4, Bern 3.8, Basel pa le 0-9% manj kot pred desetimi leti.
pojmovanj: dirigent zaradi zbora in ne obratno.
Dobila je v znak zahvale šopek rož — še drugega od Slovenskega buenos-aire-škega okteta v znak spoštovanja in pevskega bratstva.
Okrasitev sta izvirno in prikupno uredili Maruška Batagelj in Lučka Pavšer. K uspehu je pripomogel akustični reflektor, ki ga je izdelal in posodil Gallus.
Obleke so bile svečane.
Zbor sme biti ponosen na dosežen uspeh. Mi smo ponosni na zbor. Vlitost je bila popolna. IDIrekcijonalnost ženskih glasov omejuje možnost zožitve pevskega polkroga. Vendar v dvorani ni bilo mrtvih točk in med glasovi ni bilo v nobenem primeru intonacijskega kolebanja.
Imel ie zbor izbrane in hvaležne poslušalce. Med odličniki smo opazili dirigenta Draga Šijanca z go. soprogo. Občinstvo ga je nagradilo z navdušenim ploskanjem.
Koncert je imel zvišeni namen: „za cerkev Marije Pomagaj.“ Mons. Orehar se je pevovodkinji, pevkam in poslušalcem zahvalil zanj. Imenovhl ga je „praznik slovenske pesmi in praznik slovenske dobrote. S spoštovanjem poslušam vaše petje.11
Čutili smo, da je govoril to v imenu vseh.
P. B.

Izšel je
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leti 1971-1972
Obsega 440 strani; skupaj z umetniško in gorniško prilog)
— 456 ¡strani in 88 ilustracij.
Vsebinsko je Zbornik tako bogat, da je znova potrdil, da so Zborniki Svobodne Slovenije najbolj reprezentativna slavenska knjiga v svetu-Avtorji so iz Evrope, Kanade, Severne in Južne Amerike-V Argentini imajo v prodaji Zbornik: Buenos Aires. V Slovenski hiši uprava Svobodne ¡Slovenije in Dušnopastirska pisarna; Naš drm San Justo: Filipič Marijan; Slomškov dom: šifrer Marijan; Slovenski dom v San Martinu: ga. Potočar Milena, Dimnik Ivan (Villa Libertad) in Obržan Stanko (Chuirruca); Slovenski dom Carapachay: Žnidar Ivan, Šenk Franc (Olivos); Slovenska pristava: Kopač Ivan; Berazategui: Cvetko Anastazija; Bariloče: dr. Vojko Arko; Mendoza: Rudolf Hirschegger.
Cena Zbornika je izredno nizka; samo 80 pes|ov. Za po-šiljatev po pošti je doplačati 5 pesov.
Pohitite z nakupom! Ne bo Vam žal! Vsakdo bo našel v njem zanimivo branje!
Za dobro voljo
V norišnici- Dva igrata igro „človek ne jezi se!“
Prvi vrže kocko, vstane in reče: „Šah.“
Drugi ga debelo pogleda: ,„Kdaj so pa še pri taroku streljali enajstmetro v-ke?“
OD DOMA
Čudno je da nekateri, ki so že dolgo časa pii koritu, sploh ne opazijo, da faradi njih dirugi ne morejo blizu.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO
Proletarci iz vseh evropskih dežel, vrnite se!
Tudi čebele potrebujejo trote, le da se jih znebijo kadar ¡so odveč.
DRUŠTVENI OGLASNIK ...Radijska oddaja v nedeljo, 25- novembra po posvečena 30-letnici Balantičeve smrti.
Učiteljska seja bo v sredo, 28- novembra, o b 29.
ZAHVALA
Vodstvo Vaditeljskih tečajev se zahvaljuje g. Nacetu Groharju za znesek 10.000 pesov, ki jih je daroval v sklad-Prirločnika za vaditelje telesne vzgoje v osnovnih šolah.	......
V nedeljo, 2. decembra vsi v Slomšhov dom, hjer se bo vršila ob 15
Vseslovenska tombola
za izdajo slovenskih učnih knjig
Več kot 50 bogatih tombol, nad 200 kvatern, 200 činkvlnov
Prvi dobitek: krasen estereofonski aparat Columbia Drugi dobitek: pohištvo za dnevno sobo (living)
Vabi Zedinjena Slovenija
VELIKA IZBIBA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
MUEBLES
Podružnice
CARLOS SPEGAZZIN1 jL&Ma» Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Frente Estación EZEIZA Ruta 205 T. E. 295-1197
LUKA MILHARČIČ
Električni aparati
Izključni zastopniki: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall
O B V E S TIL A
SOBOTA, 24. novembra 1973:
V	Kreditni zadrugi „Sloga“ ob 20
predavanje Adolfa Škerjanca o upokojitvi.
V	Slomškovem domu ob 20 veseloigra „Dva para se ženita“.
V	Slovenski hiši ob 19-29 spominski večer literarnega odseka SKA posvečen Francetu Balantiču ob 30-letnici snu k.
NEDELJA, 25. novembra 1973:
V	Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9-30 sveta birma-
V	Slomškovem domu ob 19 veseloigra „Dva para se ženita.“
PETEK, 30. novembra 1973:
V	Našem domu v San Justo ob 20 občni zbor deklet iz San Justa.
SOBOTA, 1. decembra 1973:
V	Slovenski hiši ob 19 sklepna prireditev Jegličeve šole ¡s sv. mašo, akademijo in Miklavževim, obiskom.
V	Našem domu v San Justu sklep Balantičeve šole ob 16.30.
Na Pristavo pride ob 20 sv. Miklavž za mladino in odrasle.
NEDELJA, 2. decembra 1973:
V	Slovenski hiši ob 9-30 mladinska
sveta maša ter sestanek združen s proslavo Brezmadežne. Vabljeni vsi fantje in dekleta.	,
SOBOTA, 8. decembra 1973:
V	Našem domu v San Justo prihod sv. Miklavža, ob 20.
NEDEJA, 9. decembra 1973:
V	Slovenski cerkvi Marije Pomagaj prvo sveto obhajilo.
V	Zavetišču škofa dr. Gregorija Rožmana celodnevna prireditev.
NEDELJA, 16- decembra 197v:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
ob 12 skupno kosilo, čigar dobiček je namenjen slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
DR. JUAN JESUS BLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. José E. Uribnru 285, Cap. Fed
Zahtevajte določitev ure na
telefonu 49-5855 in 628-4188
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Antral (B) Argentino	FRANQUEO PAGADO Concesión N® 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N® 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 19/3 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—p ZDA in Kanada 13 USA doi'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošte. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7213
Dne 1. decembra 1973 pride ob 20
na
Pristavo SV. MIKLAVŽ
za madino in odrasle.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
Prodam zemljišče
200 kvatranih metrov v Ramps Mejia T. E. 659-1413
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■».'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«'■■■■■a
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
J. š.
Teatro Colón 1973
(5)
Hamburška opera ima že skoraj 300 let zgodovine. Od 1955 do lanskega leta jo je vodil Rolf Liebermann, ki je sedaj glavni vodja pariške opere. Pod njegovim vodstvom je hamburška opera postala kot zrcalo sedanjosti, ki z uprizarjanjem sodobnih del odseva težnje in iskanje današnjega človeka, istočasno pa skrbno in verno predstavlja najvišje in najznačilnejše dosežke klasičnega razdobja- Goji tudi instrumentalno glasbo, balet in pantomino. Izredno visoko poustvarjalno raven gledališča je lahko razbrati iz filmanih oper, ki združujejo prvovrstne umetnike in izkušene tehnike.
•Nia sporedu filmskih oper smo lahko gledali Mozartovo čarobno piščel in Fi-garovo svatbo, Wagnerjeve Mojstre pevce, Webroveiga Čarostrelca, Bergovega Wozzecka in Lortzingovega Darja in tesarja.
Vse izvedbe so bile odlične, odrsko in glasbeno neoporečne. Liebermann je opere enostavno filmal. Ni jih prelil v filmsko govorico, ampak zvesto spoštoval vse posebnosti operne predstave.
Poleg plošč in radia je moderna tehnika postavila v službo opernih predstav še kino in televizijo in s tem omočila do nedlavna neslutene perspektive za širjenje operne umetnosti, ki je med najpopolnejšimi, saj objema v neki meri slikarstva, kiparstvo, arhitekturo, literaturo, ples, teater in seveda pedvisem glasbo, instrumentalno in vokalno, med najširše občinstvo, ki zavoljo enega ali drugega vzrokh ne more obiskovati opernih gledališč. Opera upravičeno zavrača očitke tistih, ki so jo obsojali na skorajšnjo smrt kot nekaj preživetega in
dandanes nesmiselnega, kot potratno razkošje za maloštevilne sladokusce ali plretvezo za puhlo in sofistično družabnost izbrancev. Opera izpričuje še zmeraj čvrsto življenjsko silo, ki privlači ‘n osvaja tudi mlajši svet in postaja zmeraj bolj umetniški dogodek in užitek za vse širše plasti ljudstev po vseh deželah.
Simfonično-volkalni koncert
Deveta predstava letošnje lirične sezone je bila posvečena simfonično-vokal-nim odlomkom Wagnerja in Richarda Straussa. Obsegala je ¡Preludij in Izol-dino smrt iz Tristana in Izolde, Pet pesmi matilde Wesendonk, Mrtvaško koračnico in Brunildino žrtvovanje iz Somraka bogov ter Ples sedmih tenčic in sklepni samogovor Salome.
Zanimanje za to predstavo je bilo veliko, ker je občinstvo vedelo, da se je skoraj čudežno rešila nesrečnih razveljavitev pogodb tujim umetnikom. In uresničitev programa je presegla najbolj smela pričakovanja.
Med opernimi skladatelji je Wagner najboj samonikla osebnost. Po začetnih, nepomembnih delih (Vile, Prepoved ljubezni, Rienzi) se je ob Večnem mornarju dokopal do lastnega opernega izraza, ki označuje vse njegove naslednje stvaritve; Tannhauserja, Lohengrina, Nibe-unški prstan, Mojstre pevce, Tristana in Izold' ter Farsifala. ¡Snov za svoja dela, ki so bolj glasbene drame kot opere, je jemat iz starogermanske mitologije in bretonskih pravljic in za skoraj obrednega Parsifala celo iz krščanskega misterija. Njegova operna muzika je bist-
remo simfonična. Zgrajena je z vodilnimi motivi, kratkimi ritmičnimi in harmoničnimi temami, ki ¡simbolizirajo posamezne junake in tudi različna čustva in razpoloženja in celo predmete in staL nja. Ti pomenski motivi se pojavijo v partituri vsakokrat, ko gre za določenega junaka ali določeno čustvo. Zk, dobro razumevanje in uživanje Wagnerje-vih ded bi moral poslušalec poznati, te leitmotive, jih vsakokrat prepoznati in pravilno razlagati.
Glasbena drama Tristan in Izolda (dokončana 1859 in prvič izvajana 1865 v Miinchenu) pomeni Wagnerjevo tehnično in estetsko veroizpoved. V njej je v polnosti uresničil svoja oblikovalna hotenja z nepretrgano, brezkončno melodijo in z neločljivo zraščenostjo petja :n orkestra in odrskega dogajanja. V idejnem pogledu pomeni Tristan odklon od ničejnnstva in naslonitev na Schopenhauerjevo pesimistično filozofijo. V tem delu se je Wagnerju poisrečilo združiti v enoto na videz nezdružljiva čustvena in duhovna doživetja: ekstazo in obup, ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt.
V preludiju se prepletajo in razve-jujejo sedmeri vodilni motivi, ki so obširnejše obdelani v 3 dejanjih opere: žalost, želja, pogled, ljubezenski napoj, usodnost, smrt iz ljubezni in odrešenje po smrti. Isoldina smrti iz ljubezni je po umetniški dognanosti nekaj edinstvenega v vsej operni tvornosti.
Sigfridova smrt v 8. dejanju ¡Somraka bogov je vrhunski prizor celotne tetralogije Prstan Nibelungov. Hagen izdajalsko umori junaka. Ko Guntherjevi možje dvignejo truplo in ga nesejo na kameniti grič, preideta vodilna motiva usodnosti in bolečine v medigro, ki je znana kot mrtvaška koračnica, s katero so ob Wagnerjevi smrti 1. 1883 sprejeli
v Bayreuthu njegove zemiske ostanke. Koračnica preide nato v melodijo sklepnega prizora Somraka, ko se Brunilda pridruži Sigfridu na goreči grmadi in s svojim žrtvovanjem iz ljubezni odreši svet prekletstva. Delo izzveni v akordih, ki naznanjajo odrešilno moč ljubezni.
O petih pesmih Matilde Wesendon-hove (Angel, Pošto j!, Zimovališče, Bolečine in Sanje), ki jih je »komponiral, je dejal Wagner, da ni napisal dotlej ničesar lepšega in da tudi kasneje najbrž ne i' nič enakovrednega. Matilda We-sendong, žena Wagnerjevega prijatelja in pokrovitelja, do ketere se mu je razplamtelo silno ljubezensko čustvo, mu je dejansko navdihnila tudi visoko pesem o jubezni in smrti Tristan in Izolda. Vendar sta se tej nedovoljeni ljubezni odrekla in Wagner je iz njene bližine v Ziirichu odšel v Benetke.
Richard Strauss (1864—1948) je poleg samospevov in simfoničnih pesnitev, ki jih veliko izvajajo na koncertnih prireditvah, ustvaril tu|di -vjijsito uspelih opernih del. Najbolj ¡priljubljena je Kavalir z rožo, pomembna pa so tudi Žena brez sence, Molčeča žena, Elektra, Ara-bella in Ariadna na Naksu. Salomo je Strauss uglasbil po drami Oscarja Wil-deja. Delo je prežeto z bolno erotiko Salome do Janeza Krstnika. V delu je veliko čistih melodij, orkester pa je pre-nasičeno barvil in hrupen-
44-ddtni Berlinčan Hians Wallat, gasbeni vodja meinheimskega opernega gledališča, je močna umetniška osebnost s silno sugestivno močjo. Pod njegovo taktirko je Colonov orkester zvenel kot samo ob svojih najboljših predstavah. Tonsko valovanje in prelivanje pisanih zvočnih barv je potegnilo poslušalstvo za seboj in ga obdržalo ujetega do poslednjega akorda. Pri orkestru so bile
koj opazne dodatne vaje in pa osebnost in zahtevnost dirigenta.
Oolonov orkester velja za najboljšega na južnoameriškem kontinentu. ¡Prejel je povabilo za turnejo po ¡Severni Ameriki. Pod vodstvom Petra Maaga bo izvedel v Združenih držkvah februarja 1975 ciklus 30 koncertov, po 5 na teden, in sicer na mednarodnem festivalu orkestrov v Carnegie Hall v New Yorku, nato pa še v Washingtonu, Bostonu, Filadelfiji in drugih mestih. Za visoko raven bo jamčil Maag, ki bo prišel novembra 1974 v Buenos Aires, da pripravi in naštudira program, ki ga -bo izvedel najprej v Colonu in v mestih v notranjosti dežele. Orkester je prejel tudi povabilo za turnejo po. ¡raznih evropskih deželah od ustanove Evro-Concert za začetek 1-1976. Tudi tam bo imel 30 koncertov.
Wagnerjeve pesmi na besedilo Matilde Wesendonkove in Brunildino žrtvovanje je pela norveška sopranistka Ingrid Bjoner. Že v preteklih sezonah je v Ženi ¡brez sence, carostrelcu in Fideliu naplavila globok vtis, ob tej priliki pa se je razodela kot prvovrstna pevka Wagnerja. Ob nenavadnem navdušenju občinstva je dodala še Izoldina smrt, ki jo je odpela antološko.
Salomin sklepni monolog je pela kanadska sopranistka Roberta Knie, ki je težavno ¡partituro primerno interpretirala in tudi izzvala dolgotrajno plo-skenje. Večer je bil po prazničnem razpoloženju v povsem napolnjeni dvorani in po kvalitetnem izvajanju med najvažnejšimi dogodki buenosaireške glasbene sezone in je budil up'anje, da se da Colon še rešiti, če še o pravem času prevzame vodstvo gledališča nekdo, ki se ¡razume na glasbeno umetnost in pusti ob strani škodljive nacionalistične predsodke pri sestavi programa in izbiri umetnikov-