Fronta Ijudsfva. Minister dr. Miha Krek je 27. septembra na shodu v Gornji Lendavi (v Prekmurju) o občinskih volitvah izjavil naslednje: »Narod naj po svoji volji in po svoji pameti za gospodarje v občinah izvoli može, ki jih smatra za najboljše. Pri sedanjih občinskih volitvah nihče ne bo silil, naj kdo voli tega ali onega kandidata, nihče ne bo grozil. Ljudstvo naj se popolnoma svobodno izrazi. Želimo pa, da bi vsi Slovenci v varstvo svojih narodnih interesov pri tej priliki kot en sam mož glasovali za tiste, ki jih odobrava voditelj dr. Korošec. Vabim vas, da se za volitve tako pripravite, da zmagajo povsod liste JRZ. Morda prihajajo med vas ljudje, ki pravijo, da občinske volitve niso važne in da nimajo politicnega značaja in da so zgolj gospodarskega pomena. To pa ni res. Občina je del države, ki izvaja svoje samoupravne posle in del poslov državne uprave. Kar je družina v družbi, ' - je občina v državi. Kakršne so razmere v občini, takšne so tudi v državi. Občinski predstojniki so delorna tudi politični upravni organi, ki dajejo izrazito politične izjave, saj volijo senat. Kakršni so župani, takšno bo tudi to zakonodajno telo. Za občinske volitve moramo te dni ninogo delati, da bodo izpadle tako, da se pozneje ne bomo kesali. Ce je dr. Korošec pod prejšnjimi režimi moral za nas trpeti, potem mu moramo tudi sedaj izraziti naše popolno zaupanje, ostati mu moramo zvesti.« Te besede so vredne, da si jih volilci zapomnijo ter se po njih ravnajo. Občinske volitve se sedaj vršijo v popolni svobodi. V zadnjih šestih letih je to prvi slučaj, da morejo volilci glasovati po svobodnem svojem prepričanju. Pri vseh volitvah, ki so se vršile v omenjeni dobi, naj so to bile parlamentarne ali občinske volitve, je vladal teror. Volilci niti kandidatov niso mogli postaviti po lastni odločitvi. Glasovati so morali za vsiljene kandidate. Kdor je bil le količkaj odvisen od režima in njegove stranke, je moral iti volit. Tisti pa, ki so bili toliko svobodni, da se jih ni moglo prisiliti, da gredo volit, ter so ostali doma, so bili kar od komisije zabeleženi kot glasovalci. Z nesramnim terorjem se je družila še nesramnejša goljufija. Takšne so bile volitve, ki jih je delala JNS. Danes vlada svoboda. Volilci si postavljajo kandidate, ki jih sami smatrajo za sposobne in dobre. V največji svobodi bodo na dan volitve glasovali za kandidate, ki so si jih sami izbrali po svobodnem preudarku. JNS, ki je bila pod svojimi režimi največja nasilnica, tudi uživa svobodo, in sicer povse nezasluženo svobodo. To skuša na nesramen način izrabljati sebi v prid s tem, da trosi med ljudstvom laži. V tem je veščakinja že od nekdaj. Pred tremi leti, da se omejimo samo na občinske volitve, je ljudem lagala, češ, da gre pri občinskih volitvah zgolj za politično izjavo, za izraz zaupanja režimu, ki ima v vsej državi oblast v rokah. Saj je občina predvsem celica v državnem organizmu, iz katerega črpa vso svojo življenjsko in gospodarsko moč. Samoupravo občin so takrat zmanjšali na ničlo. Danes pa trosi ista stranka po svojih listih in agentih tned Ijudmi laž, da gre pri občinskih volitvah samo za gospodarstvo, politika pa sploh ne pride v poštev. Jenesarji se menda ne zavedajo, kako si sami izpodkopavajo tla pod nogami, ko širijo med volilci glasilko o gospodarstvu. Če pa se zavedajo, zaupajo na pozabljivost ljudi. Toda Ijudje najmanj pozabijo tistih udarcev, ki jih najhujše zadevajo, in to so gospodarski udarci. Teh pa je JNS prizadela našemu Ijudstvu v takem številu in v takšni meri, da še vedno stoka pod njihovo težo. Nekdaj so se nekdanji demokratje in kmetijci ponašali s svojo kmečko zaščito ter so jo na vsa usta razglašali svetu kot svoje največje delo za kmeta. V resnici pa je bila ta zaščita samo grda krparija, ki ni nikomur hasnila, marveč vsem škodovala. Tej grdi krpariji je sedanja vlada z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov napravila konec. Iz tiste JNS kmečkozaščitne krparije je sledila kot nujna posledica nelikvidnost naših denarnih zavodov, ki so prišli na rob prepada. Sedanja vlada si prizadeva na vso moč, da vrne našim denarnim zavodom likvidnost ter> tako poživi med našim ljudstvom gospodarsko življenje. Naše ljudstvo ve iz lastne skušnje, da Jenesarjem — demokratom in kmetijcem — ne gre zaupanje, marveč političen prezir in boj. Isto velja o njihovih zaveznikih pri občinskih volitvah. To so pred vsem mačkovci: v Sloveniji političen nestvor, kl ne ve, ali je tič ali miš. Ako celo na Hrvaškem mačkovci ne vedo, ali vsaj ne povedo, kaj hočejo, kako bi to vedeli v Sloveniji! Kdor pa ne ve, kaj hoče, pa hoče drugim komandirati, je kakor slepec, ki hoče drugega voditi. Ali smo Slovenci res že tako daleč, da bi bili slepci naši politlčni voditelji! Komunisti vsaj vedo, kaj hočejo. Rdeče-črne zastave, ki sedaj plapcn lajo v ubogi Spaniji,' osvetljujejo njihove končne cilje. Ti končni cilji bi pomenjali za nas konec Slovenije. Takšno ljudsko fronto naše ljudstvo odločno odklanja, kakor tudi ne mara takozvanih kmečko-delavskih zvez, ki so samo plašč, za katerim se skrivajo politični činitelji, ki se v odk: iti borbi ne morejo uveljaviti, in kakor zavrača »gospodarske« liste, katere so krinka za politične koristolovce. Naši možje in fai tje gredo v strnjenih vrstah za našim voditeliem g. dr. Korošcem: to je fronta slovenskega ljudstva.