fllSM CfbCLflP VABILO NA OBČNI ZBOR ČZS Boris Seražin - program kandidata za predsednika ČZS DELO KOMISIJ ČZS Janez Grad: Naši najmanjši vrsti čmrljev MEDOVITE RASTLINE Trajče Nikoloski, Peter Ribič: Navadni (rumeni) dren svib Janez Gregori: Koledarji cvetenja in njihovi predhodniki ZA MLADE ČEBELARJE Bogdan Bone: Tudi najmlajSi radi slikajo 109 112 113 St. 4 1. APRIL 2006 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije contents GENERAL MEETING OF THE SLOVENE BEEKEEPERS ORGANI-97 ZATION President Candidate Programme - Boris Seražin ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Boris Seražin: Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v aprilu 98 Miran Starovasnik: Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v aprilu 101 Lidija Malavi: Veterinarski nasveti za april 103 ČEBELJI PRIDELKI Romana Rutar: Pelodna analiza medu v Sloveniji — akacijev med 104 Andreja Kandolf: Brezplačna usposabljanja čebelarjev za izvajanje smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu 106 S KNJIŽNE POLICE Ljudmila Bokal: Delo za čebelarski terminološki slovar je v polnem zamahu 115 Janez Gregori: Iz knjižne police - Kaj neki tu cveti? 116 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Silvo Posl: Sredstva evropskih strukturnih skladov - zaslužna nagrada 116 OBLETNICE Slavica Tavšak: Bruno Krištov - sedemdeset let življenja in dela 119 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Marija Lebar: »Družita nas vedoželjnost in ljubezen do naše sivke« 120 OBVESTILA V SPOMIN MALI OGLASI BEEKEEPER’S MONTHLY WORK Boris Seraiin: Beekeeper’s Work in AŽ-Beehives in April Marjan Starovasnik: The Beekeeper’s Work in Barred-up Beehives in April Lidija Matevt: Veterinary’s Advice for April BEE PRODUCTS Romana Rutar: Honey Pollen Analysis in Slovenia -- Acacia Honey Andreja Kandolf: Free Beekeepers Qualification for the Implementation of Good Hygienic Practice Directives in Beekeeping SBO COMMITTEES’ WORK Janez Grad: Our Smallest Bumblebee Species HONEY PLANTS Trajče Nikoloski and Peter Ribič: Honey Plants Janez Gregori: Efflorescence Calendars and Their Forerunner; (Continuation) FROM THE BOOK SHELF Ljudmila Bokal: The Activities for the Beekeeping Terminology Dictionary is Flourishing Janez Gregori: From the Book Shelf - What is Flourishing Here? OUR BEEKEEPERS’ EXPERIENCES Silvo Posl: European Structural Funds Means -the Deserved Award FOR YOUNG BEEKEEPERS 119 Bogdan Bone: The Young Also Like to Paint ANNIVERSARY Slavica Tavšak: Bruno Krištof - 70 Years Old FROM ASSOCIATION LIFE Murija Ubar: The Curiosity and Love for our Lavender Unite Us 123 NEWS 124 IN MEMORY OF 126 SMALL ADS Slika na naslovni strani: Ob cvetenju divje češnje. Foto: B. Obrarkmč OBČNI ZBOR ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE 55. redni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije bo v soboto, 8. aprila 2006, ob 10, uri, v prostorih Čebelarskega centra Slovenije, Brdo pri Lukovici 8 Predlog dnevnega reda: 1. Slovesen začetek in izvolitev delovnih organov občnega zbora. 2. Razglasitev delovanja Šole čebelarjenja Antona Janše. 3. Poročilo verifikacijske komisije. 4. Sprejetje sprememb in dopolnitev Pravil Čebelarske zveze Slovenije. 5. Nadomestne volitve za predsednika in podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije. 6. Razglasitev prejemnikov odličij Antona Janše in podelitev preostalih priznanj. 7. Poročilo o uresničitvi delovnega in finančnega načrta ČZS za leto 2005 in predsednikovo poročilo. 8. Poročilo nadzornega odbora. 9. Razprava o poročilih. 10. Potrditev zaključnega računa ČZS za leto 2005. 11. Podelitev razrešnice dozdajšnjemu predsedniku in podpredsedniku. 12. Letno poročilo o izvajanju ukrepov iz Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2005. 13. Razglasitev volilnih rezultatov nadomestnih volitev za predsednika in podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije. 14. Sprejeje delovnega in finančnega načrta ČZS za leto 2006. 15. Delegatska vprašanja in predlogi. Občni zbor ČZS je najvišji organ, ki ga sestavljajo delegati članov ČZS. En delegat zastopa enega člana ČZS. Na občnem zboru imajo glasovalno pravico le navzoči delegati s pooblastilom društva oz. zveze. Delegati morajo biti člani ČZS. Občni zbor je javen, zato se ga lahko udeležijo tudi drugi, vendar nimajo pravice glasovanja. [0(Ze peter/e predsednik Program kandidata za predsednika CZS Za kandidata za položaj predsednika ČZS so me predlagali čebelarji, združeni v Zvezo čebelarskih društev Cerknica. Naj se jim ob tej priložnosti najprej zahvalim za njihovo zaupanje. Predstaviti želim svoj pogled na nadaljnjo pot ČZS. Sem eden izmed tistih slovenskih čebelarjev, ki skrbimo za največ čebeljih družin. Čebelariti sem začel leta 1978, ko sva z očetom kupila prve panje s čebelami. Zaradi širjenja čebelarstva sem ustanovil sam< čebelarsko podjetje, tako da se s čebelarstv preživljam. V tem obdobju sem doživel in preživel čebelarsko dobre in hude čase, čeprav moram priznati, da razmere za to dejavnost nikoli niso bile zares odlične. Vzporedno s čebelarjenjem sem študiral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, smer organizacija dela. Prav organizacija je zame velik izziv, tako da pri vsakem delu, ki ga opravljam, uporabljam svoje znanje na tem področju, to pa mi pravzaprav omogoča tudi Midi ''^skrbovanje tolikšnega števila čebeljih družin. [““»umi; Verjamem, da mi bo to znanje zelo pomagalo tudi pri vodenju ČZS. Če se ozrem na stanje ČZS pred desetimi leti, ko je zdaj odhajajoči predsednik šele začel voditi našo čebelarsko organizacijo, lahko ugotovim, da je bilo takratno stanje ČZS veliko slabše, kot je zdaj, ko se Zveza lahko pohvali z novim čebelarskim centrom in še s čim. Za čebelarje je po mojem veliko vredna tudi podpora, ki jo čebelarjem zadnja leta namenja država. Napredek je velikanski. V prihodnosti vidim ČZS kot organizacijo, ki bo ugotavljala potrebe čebelarjev, jih ustrezno ovrednotila in primerno zastopala pri državnih organih. Vsekakor jo vidim kot izjemno visoko strokovno organizacijo, ki je sposobna pripraviti celostne analize stanja in jih pri državnih organih tudi ustrezno strokovno argumentirati. Prav tako mora naša organizacija postati sistem, ki tekoče, brez zatikanja izvaja uredbo za podporo čebelarstva in ki se pred izvajanjem v celoti pravočasno pripravi na pričakovano delo. Na podlagi dobre organizacije pričakujem tudi večji odstotek črpanja dodeljenih sredstev za čebelarstvo, po drugi strani pa pričakujem, da bodo na podlagi pravočasno postavljenega sistema poenostavljeni tudi postopki, povezani z Uredbo. Pričakujem, da bo lani ustanovljeni svetovalni službi hitro uspelo premagati začetne težave, tako da bo postala visoko strokoven servis za čebelarje. V zvezi z Uredbo o podpori in evidentiranju lastnosti kranjskih matic se bom zavzemal za poenostavitev tako evidentiranja kot tudi postopkov pri uveljavljanju zahtevkov za ta ukrep. Zavzemal se bom tudi za uresničevanje ene temeljnih zavez ČZS, ki jo opredeljuje tudi Pravilnik o delu ČZS in po kateri - poenostavljeno - ČZS pospešuje prodajo čebeljih pridelkov na državni ravni. Koristi od tega bomo imeli vsi čebelarji. Končni cilj takega delovanja je seznanjenost porabnikov s kakovostjo našega pridelka, s tem pa tudi doseganje višje končne cene pridelkov, to pa bo vsekakor v korist prav vsakemu čebelarju, ki proda vsaj kilogram medu. Pogoj za pridobitev državnih sredstev za te namene pa je geografsko zaščiten med večine čebelarjev. Torej bom naredil vse, kar je v moji moči, da se bo to v bližnji prihodnosti tudi zgodilo. Poleg teh osrednjih nalog nas seveda čaka še veliko manjših, med katerimi je na primer tudi končno oblikovanje spletne strani ČZS, končanje pašnih katastrov in prehod na drugo stopnjo, ki je bila predvidena že v začetku in v okviru katere naj bi društva ali lastniki zemljišč usposobili dodatna stojišča na območjih, na katerih je dovolj paše, ni pa stojišč. Boris Seražin - Rakek belarjeva mesečna opravila Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v aprilu Boris Seražin - Rakek Po mojem mnenju je april najpomembnejši mesec pri razvoju družin. Posledica vsake napake v tem mesecu je lahko manjši letni donos medu. Zato aprila naredim vse, da se družine kar najbolj razvijejo in da hkrati ne rojijo. V svojem čebelarstvu nikakor ne želim niti enega roja. Svoje delo pri čebelah prilagodim vremenskim razmeram. Po navadi je tako, da je vreme prva dva tedna aprila toplo in sončno, druga dva tedna pa sta deževna in hladna. Konec marca imajo vse družine po večini tri sate zalege, najmočnejše pa tudi pet satov in več. Takrat pregledam družine in jim razširim gnezdo, tako da ima matica tudi ob lepšem vremenu dovolj prostora za zale- ganje. Za to obdobje večina piscev piše, da je treba (tik pred cvetenjem češnje) v panj dodati satnice. Na območju, na katerem čebelarim, pa češnja cveti prezgodaj, da bi družine lahko prinesle veliko medu. Poleg tega želim, da matice kar najbolj povečajo zaleganje, za graditev satnic pa je po mojem več kot dovolj časa pozneje (maja). O dodajanju satnic v začetku aprila je bilo že veliko napisanega v prejšnjih letnikih Slovenskega čebelarja, zato predlagam, da tisti, ki mislijo, da morajo oskrbovati čebele na ta način, še enkrat preberejo že objavljene članke. Ob tem pa naj pripomnim, da ob uporabi zgolj delov tehnologij enega ali drugega pisca nikakor ne moremo pričakovati enakih rezultatov. Zato predlagam, da v svojem čebelarstvu uporabite celoten sistem enega ali celoten sistem drugega pisca, kakršno koli kombinacijo različnih sistemov pa je dobro prej preveriti pri manjšem številu družin. Sam skoraj ves april zgolj pospešujem zaleganje matice. S tem dosežem dvoje: 1. V začetku maja, ko potrebujemo veliko pašnih čebel, je v družinah veliko zalege in s tem tudi veliko mladih čebel, ki so sposobne prinašati medičino. 2. Zaradi ugodnega razmerja med odkrito in pokrito zalego se ta mesec pri čebeljih družinah ne pojavi rojilno razpoloženje. Zaleganje pospešujem tako, da v sredino gnezda vsak teden dodam po en prazen sat. Hkrati pregledam, ali niso morda čebele prinesle nekaj medu in z njim blokirale matico. Če se je to zgodilo, potem med v krajnih satih ob gnezdu premestim v plodišče (kot sem že napisal, družine prezimujem v medišču), ob gnezdo pa dodam prazne sate, da imajo čebele dovolj prostora za shranjevanje medu. V tem obdobju je ključnega pomena pravočasno širjenje gnezda, vsaka zamuda pa se maščuje z zgodnjimi roji. Ukrep deluje tako, da začne družina nositi med iz plodišča v sredino gnezda, in ko čebele sat očistijo, ga matica lahko zaleže. Presežke medu čebele brez težav shranijo v krajne sate ob gnezdu. Ker v tem času donosi niso prav veliki in ker je v panju vedno veliko odkrite zalege, je toliko prostora v panjih dovolj za teden dni medenja sadnega drevja. Tako je po tednu dni toplega vremena v družini nov sat zalege, ob robu gnezda pa do dva medena sata. Čez teden dni spet pregledam družino in ji v sredino gnezda dodam nov prazen sat. Tudi v tem času velja za dodajanje satov v sredino gnezda isto, kot sem za dodajanje satov napisal prejšnji mesec. Ena izmed dodatnih kontrol pri dodajanju satov je, da preverimo, kaj se v satih z zalego dogaja. Če je med v večini celic ob zalegi in pod zalego, za zaleganje ni praznih celic in v taki družini je matica blokirana. Ker ima matica težave z iskanjem praznih celic, jih najde manj, tako da med zaleganjem izgubi več jajčec. Posledica tega je, da ima daižina maja manj čebel, zato so manjši tudi donosi medu. Če pa je pod zalego in nad njo na več satih precej praznih celic, je družina zelo verjetno lačna. To po navadi v prvih dneh aprila ni tako velik problem. Takrat namreč že medi sadno drevje, nekaj zaloge medu pa je tudi še v panju. Po prvem, toplem delu aprila po navadi nastopi ohladitev (ki uniči tudi akacijevo pašo). Tedaj se pri mojem čebelarjenju začne zelo občutljivo obdobje, navadno ob cvetenju jabolk. Približno 14 dni je nekoliko bolj hladnih in čebele v tem času po navadi ne prinesejo ničesar. Če pa se družina kljub slabim vremenskim razmeram normalno razvija, matica v teh dveh tednih zaleže povprečno po en sat jajčec več kot prej. Ker se zdaj veliko čebel tudi polega, je v panju vedno po dva sata odkrite zalege. Na splošno lahko računamo, da vsak sat zalege porabi en sat medu. Če ugotovimo, da v naravi ni medenja, lahko predvidevamo, da bo vsaka družina v 14 dneh porabila štiri sate medu. To zalogo sam pridobim s krmljenjem marca in v prvih dneh aprila. Konec aprila je dovolj dela z drugimi čebelarskimi opravili, zato nimam časa še za krmljenje čebel. Približno 15. aprila začnem družinam, ki niso dovolj močne, dodajati rezervne družine. Za dodajanje družin vedno izberem najboljše rezervne družine, to je tiste, ki posedajo panj, v katerem so. Sam imam rezervne družine v 9-satnih panjih, ki sem jih opisal v januarski številki našega glasila. Ob dodajanju dmžine mora biti v njem vsaj 6—7 satov zalege, nekaj medu in obilo čebel. Družino za dodajanje pripravim tako, da staro družino z vsemi čebelami premestim iz medišča v plodišče, tako da je medišče prazno. Ta poseg naredim spotoma ob pregledu družin. Panje označim, da vem, kje so. Potem panje z rezervnimi družinami zaprem — najpogosteje to naredim zjutraj - ter jih prepeljem k družinam, v katere jih nameravam dodati, tam pa jih takoj preselim v nove panje. Ker v panjih ni odvečnih delov, ki bi mi bili pri tem opravilu v napoto, gre delo hitro od rok (približno 5 minut za vsako družino). To naredim tako, da odprem pripravljen panj in vanj iz panja z rezervno družino premestim satje. Z enim prenosom premestim od 3—5 satov, in to tako, da med sate vstavim prste ene roke in jih stisnem, z drugo roko pa jih podložim, tako da ne omahnejo. Pri tem delu družine ne pregledujem, saj za to ni nobene potrebe. Matice ne iščem. Čebele, ki so ostale v panju, z enim ali dvema udarcema ob valovito lepenko stresem iz panja. Nič ni narobe, če je med čebelami tudi matica. Valovito lepenko prepognem na pol in čebele z enim zamahom vržem v medišče panja. Panj še zaprem in selitev družine je končana. V tako naseljenem panju oblast prevzame zgornja družina in po navadi ubije spodnjo matico. Lahko pa ukrepam tudi nekoliko drugače. Iz stare družine namreč odstranim en sat z nekaj zalege (za dlan) in nekaj malega čebel ter jih dam v panj, v katerem sem v čebelnjak prinesel novo družino. Ob to zalego dodani še nekaj satov, potem pa panj vrnem na staro mesto v čebelnjak z rezervnimi družinami. Taka družina se čez poletje lahko razvija na več načinov: 1. V družini je odlična matica, ki spomladi ni imela možnosti za razvoj. V tem primeru se bo družina polno razvila do konca junija, tako da jo bomo lahko uporabili za narejanje rezervnih družin. 2. Če je matica slaba, jo bodo čebele prelegle že maja, družina pa se bo z novo matico okrepila do jeseni. 3. Lahko pa se zgodi, da se nova matica pri prele-ganju ne opraši in tako družina propade. V tem primeru je še vedno dovolj časa, da do jeseni v ta panj naselimo novega narejenca. Meni se splača obdržati matice z nekaj zalege. Družine, ki sem ji dodal novo družino, vsaj teden dni ne odpiram. V tem času nova družina prevzame oblast v panju. Po enem tednu bi jo sicer lahko odprl in uredil za pašo, vendar to največkrat naredim ob naslednjem rednem pregledu družin. Med selitvijo nikoli ne širim gnezda pri panjih, ki jih selim — dodane sate vedno dodam ob gnezdo in ne v gnezdo. Za družino je namreč velik stres že selitev v večji panj, poleg tega pa morajo urediti še odnose s starimi čebelami, s širjenjem gnezda pa bi se stres v družini le še povečal. Okoli 15. aprila je lahko pri najmočnejših družinah že sedem, včasih tudi več satov zalege, to pa je lahko tudi problem, saj po eni strani pričakujem ohladitev, po drugi pa je družina utesnjena v medišču. Taka družina je že lahko prinesla nekaj medu, zato je v medišču dobesedno blokirana. Tako je ne morem pustiti, ne upam pa je preseliti v plodišče. V tem primem v sredino plodišča preselim med ter dva sata zalege. Tako izpraznim med iz medišča in s tem naredim prostor za zaleganje matice, hkrati pa čebelam omogočim preprosto ogrevanje površin z zalego. Ko ogrevajo zalego v plodišču, se toplota dviguje v medišče in ogreva še zalego v medišču, tako da so toplotne izgube majhne. Po tem ukrepu je sicer v plodišču veliko čebel, ki ogrevajo tudi medišče, v medišču pa jih je manj, ker tam niso potrebne. Ob koncu meseca pripravim družine za pašo. To je Mlade sate v gnezdu matica hitro zaleže. (Fo/o: D. BM) odvisno predvsem od tega, kdaj se začne paša. Če jih vozim na regrat, potem jih pripravim kak dan pred začetkom paše, če pa na akacijo, potem jih pripravim približno od 25. aprila do 1. maja, skratka približno teden dni pred začetkom akacijeve paše. Drugi razlog za pripravo družin pa je, da nastopi čas, ko je družina v prostoru, ki ga ima, utesnjena, zato jo je treba razširiti. Pri 10-satnem panju se utesnjenost pojavi takrat, ko ima družina sedem satov zalege, če upoštevam, da je v panju satni pitalnik, ob robu gnezda pa še dva medena sata, ki ju matice nočejo žaleči. In kako pripravim družino za pašo? 1. Večino zalege, to je od 5 (10-satarji) do 6 satov zalege (11-satarji), premestim v plodišče. 2. Med zalego v plodišču dodam eno satnico, ob zalego dam drugo in morda tretjo satnico (na vsako stran eno). 3. Do sten panja dodam izdelane prazne mlade sate. 4. V medišču združim zalego (vsaj dva sata) in, odvisno do moči družine, dodam satnice. Pri močnih družinah dodam ob zalego dva in potem še en izdelan sat, morda pa tudi kakšno satnico. Pri slabih družinah satnic ne dodam ob zalego, morda pa jim na eno stran dodam le eno. 5. Morebitne zaloge medu, nabranega na spomladanski paši na sadnem drevju ali regratu, iztočim ali premestim ob stene medišča. Pri tako odprtem plodišču in z veliko prostora v medišču se čebele odzovejo tako, da začnejo v plodišču pospešeno gojiti zalego, in ker tudi v medišču ni medu ob zalegi, se počutijo prej lačne kot preveč site. Zato vsaj nekaj časa nimajo nikakršne potrebe po rojenju. Ob pojavu prve boljše paše se pojavi tudi gradilni nagon. (Foto: D. Bedek) Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v aprilu Milan Starovasnik - Komenda, e-pošta milan.starovasnik@volia.net April je mesec silovitega in bliskovitega razvoja čebeljih družin, zato ima čebelar tudi več dela. Odločilno vlogo imata zdaj obilica svežega cvetnega prahu in sveža medičina. Če je naše stojišče na območju z obilico cvetnega prahu, se lahko pojavi pomanjkanje prostora za zaleganje matice. Ne smemo pa tudi pozabiti na geografsko različnost Slovenije in nadmorsko višino našega stojišča. Na območjih, na katerih je obilo spomladanske rese, bo razvoj še bolj bliskovit. Za spomladansko reso je značilno, da izjemno dobro medi, če je bila zima bogata s snegom, prav letošnja pa je to gotovo bila. (Slika 1). Poleg dotoka sveže hrane v panj ne smemo pozabiti, da potrebujejo čebele za vzrejo nove zalege obilico vode. Če v bližini našega stojišča ni stoječe ali, še bolje, tekoče vode, moramo poskrbeti za higiensko neoporečen napajalnik. Kraj za napajalnik poiščemo približno 50 m stran od stojišča, pri tem pa pazimo, da ta ni na preletu čebel in da se te ne iztrebljajo v napajalnik. V vodo lahko dodamo nekaj domačega jabolčnega kisa, ali soli. Če bo napajalnik na pravem mestu, bo na njem vedno polno čebel. Zdaj nam je v veliko pomoč' tudi fenološki koledar. Če poznamo pašne možnosti v svoji okolici ali če bomo čebele prevažali na paše, je dobro, da razvoj prilagodimo skorajšnjim pašam. Poznati moramo tudi biologijo čebele in čebelje družine. To je zelo pomembno, saj od jajčeca do pašne čelx4e mine približno 35—40 dni. Iz tega je razvidno, da IxxJo čelx‘le, ki Ixxlo zaležene v prvi polovici aprila, prevzele vlogo pašnih čelx‘l na akaciji. Ker pa je do akacije še več kot mesec dni, se vrnimo k aprilskim opravilom in razvojnim pašam. V sredini aprila se na nekaterih območjih poja- vi prva paša, na kateri čebele ob lepem vremenu lahko naberejo že pivo večjo bero. To je divja češnja. Če uporabljamo nizke dvetretjinske I.R-nakla-de, lahko tudi že točimo pivi sortni med (Bela krajina, Kočevje). Na nekaterih območjih obilo paše daje tudi vrba (Prekmurje). Pogoj je, da imamo močne in pravilno pripravljene čebelje družine. Dnevi se daljšajo in hitro zacvetita tudi sadno drevje in regrat. Na mojem ob- Slika 1: Spomladanska resa v polnem cvetenji Satnica Hrana Zalega Vstavljen st Slika 2: Premestitev zalege močju je za močne in pravilno razvite dnižine ob lepem vremenu prav ta rastlina prva donosna paša, za druge družine pa je zelo dobra razvojna paša. Tako si ob ugodnem vremenu lahko obetamo nekaj kilogramov regratovega medu, ki po točenju zelo hitro kristalizira in je izrazite svetlo rumene barve. Na kmetijskih območjih si lahko obetamo pašo na oljni repici, ki zelo spodbudno vpliva na razvoj čebel. Kot pravijo stari čebelarji, je to pravi “purfel”. Na podlagi vsega navedenega se moramo sami odločiti, ali bomo satnica odstranimo Slika 3: Cvetenje marabele Slika 4: Razpored satja v novi nakladi. Slika 5: Dodajanje nove naklade. novi med iztočili ali ga bomo pustili v panjih in ga uporabili za pospešen razvoj družin oziroma ga bomo z zamenjavo naklad ali posameznih satov dali čebelam v prenos. Vse to je odvisno od naše tehnologije. Ta mesec pa ne smemo pozabiti na obnovo satja v panjih, saj prav bliskovit razvoj in sveža medičina vplivata na gradilni nagon pri čebelah. Tega časa nikakor ne smemo zamuditi. Do začetka cvetenja sadnega drevja še vedno lahko izgubimo katero od družin. Zato ne smemo pozabiti na količino zimske zaloge, ki je še v panju. Ker sam vstavljam pogače nad družine in vsak teden preverim zalogo hrane, se ne more zgoditi, da bi dnižina stradala. Porabljeno pogačo takoj nadomestim z novo, tako da družine marca porabijo približno 3 kg pogače. Prav tolikšno porabo pa predvidevam tudi za april. Pogače vstavljam v panj vse do tedaj, ko namestim mediščno naklado. Pa se vrnimo nazaj k tehnologiji: V navodilih za marec sem opisal prva dva posega v panj. Zdaj je teh posegov vedno več. Po drugem marčevskem posegu čebele prenesejo hrano iz spodnjih premeščenih satov v sate ob zalego. Tako dobimo ob gnezdu odkrito hrano, to pa povzroči pospešeno zale-ganje matice. Del hrane preide v medna venca v zgornjo naklado, v katero smo vstavili dva mlada, lepo izdelana sata. Ta dva sata sta zdaj že lepo zaležena. Ker se družine lepo razvijajo in je v panjih vsak dan več mladih čebel, se prostor v panju vedno lx>lj polni tudi proti podnici. Redko se zgodi, da matica v začetku aprila zalega v spodnjo naklado. Ker pa je prostor zgoraj panja vedno bolj omejen, moramo poskrbeti za nemoteno zaleganje matice. To storimo s prvim posegom aprila. Ta poseg je tretji po vrsti. Tretji poseg, namen in izvedba: Poglavitni namen je povečanje površine za nemoteno zaleganje matice v zgornji nakladi. Poseg je podoben kot ob premestitvi hrane, le da tokrat premestim zalego. Pred tem posegom preverim, koliko čebel zaseda spodnjo naklado, ki je na podnici. Če čebele zasedajo vsaj polovico te spodnje naklade, potem poseg izvedem, v nasprotnem pa počakam še teden dni. To je zelo pomembno zato, da se ob morebitnem vdoai hladnega vremena zalega ne podhladi. In kako izvedem ta poseg? Najprej panj odprem med spodnjo in drugo naklado, da preverim zasedenost v spodnji nakladi. Če je stanje tako, kot je opisano zgoraj, se lotim premeščanja zalege. Panju odvzamem streho in jo obrnjeno postavim na sosednji panj. Nanjo preložim zgornji dve nakladi kar skupaj, tako da ju med seboj ne ločim. Ob odstranitvi oz. premiku presodim težo naklad. Nato iz spodnje naklade odvzamem skrajna sata, ki sta navadno prazna. Potem razširim sredino, da dobim tam prostor za dva zaležena sata. S tem je zalega med obema medenima satoma s hrano, ki sta bila premeščena ob drugem posegu in ki še lahko vsebujeta del hrane, kar je tudi zaželeno. Če presodim, da v panju ni dovolj hrane, odvzamem še en prazen sat, na njegovo mesto pa iz rezerve vstavim sat, poln zimske hrane. Nato iz ' 1 ;.*nih naklad odstranim PVC-folijo in vzamem tretji sat z leve in desne strani. Nato četrta sata premaknem na mesto tretjih in namesto njiju vstavim mlada, lepa, še delno medena sata (deviška sata ali sat-nici). Sredinskega sata ne premikam. Vzeta sata z zalego premestim skupaj na sredino v spodnjo naklado. Nato vrnem odvzeti nakladi. Na prazni mesti v zgornji nakladi največkrat vstavim prvi dve satnici. (Slika 2). Vse pa je odvisno od vremenske napovedi. Ti dve satnici bosta v nekaj dneh zgrajeni in zalezeni. V družinah, ki prehitevajo razvoj, vstavim eno satnico in gradilni trotovski sat. Tako preurejena družina se nemoteno razvija, čeprav ni tako močna, saj s premestitvijo zalege premestim tudi venca hrane, ki jo čebele ne trpijo v spodnji nakladi, zato jo prenesejo v zgornjo. Ob dotoku sveže medičine ta prenos še dodatno vpliva na graditev satja. Poseg zadostuje približno za teden dni. Temu sledi nov poseg. Četrti poseg, namen in izvedba: Moja poglavitna cilja sta še vedno razbremeniti zgornjo naklado, v kateri matica najraje zalega, in graditev novega satja. Pred posegom skozi PVC-folijo preverim stanje izdelanih satnic, vstavljenih pred tednom dni. Če je vse v najlepšem redu, bosta satnici izdelani, na njiju pa bosta lepo oblikovana venec medu in venec cvetnega prahu. V veliko pomoč mi je prirejen satnik, saj zaradi nosilne letvice (22 mm) laže vidim izdelano satje, ker čeliele potegnejo celice, tako da so lepo vidna mesta za zalego in medeni venec nad njo. Ta poseg izvedem enako kot tretjega, razlika je le v tem, da iz zgornje naklade vzamem tretji desni in levi sat in ju vstavim v sredino spodnje naklade med zalego, ki sem jo premestil pred tednom dni. Če sem ob tretjem posegu vstavil sat za graditev trotovine, v spodnjo naklado premestim sat s Slika 6. Čebele množično letijo na regratovo pašo. čebeljo zalego in ta trotovski sat, ki je vaba za varoe. Ko je zalega pokrita, jo takoj izrežem. V zgornjo naklado znova dodani satnici. Tako dobim zalego v vseh nakladah panja. Ta poseg po navadi izvedem ob cvetenju marabele (margolane) in češnje. (Slika 3). Mlado dodano satje vedno puščam tam, kjer ga matica najraje zaleže. S tem dobim velike in zdrave čebele. Ker pa čas beži in se bliža prva obilnejša paša na regratu, moram razmišljati o dodajanju prve nove naklade, saj v nasprotnem primeru izzovem rojilno razpoloženje, ki si ga sicer ne želim. Zato po tednu dni sledi še zadnji poseg v tem mesecu. Peti poseg, namen in izvedba: Razbremenitev prostora in pospešena graditev novih satov. Pred tem posegom si v skladišču pripravim potrebno število razkuženih, in če je to potrebno, tudi na novo prebarvanih naklad. Vanje že doma razporedim sate in satnice. Potrebujem štiri mlade, lepo izdelane sate in pet satnic. Sati so po možnosti deviški, iz katerili pa smo lani že iztočili med. Tako so še vedno medeni in zato še bolj vabljivi za čebele in mati- co. Na robova naklade dam po dva sata, v sredino pa pet satnic. (Slika 4). Tako pripravljene naklade prepeljem do stojišča in jih razporedim v panje. Tam uporabim metodo medklade, to je, da na novo dodano naklado dodam pod vrhnjo naklado. (Slika 5). In kakšen je postopek? Iz prinesene naklade odvzamem 3.,5. in 7. sat (to so satnice). Iz družine odstranim zgornjo naklado in namesto nje dodam prineseno naklado. Nato iz odvzete naklade vzamem 3.,5. in 7. sat z zalego in jih premestim v novo naklado. Potem položim zgornjo naklado nazaj na družino ter tja, od koder sem odvzel sate z zalego, vstavim satnice. Tako panj dobi četrto naklado. To mi skoraj zadostuje do konca aprila. Lahko pa se zgodi, da ob obilni paši na regratu potrebujem še novo mediščno naklado. V panjih, v katere sem ob tretjem posegu vstavil sat za graditev trotovine, to zdaj že lahko izrežem in dam sat znova v graditev. (Slika 6). April se bo hitro poslovil, čebelarji pa že pričakujemo maj. Naj medi!. Veterinarski nasveti za april Lidija Matavž, dr. vet. med., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut Stari pregovor pravi: “April ne ve, kaj hoče!” Pregovor opisuje, kakšen mesec je pred nami. Vreme je muhasto, spremenljivo. Lahko se pojavijo snežne plohe, lahko je vetrovno ali pa tudi zelo toplo vreme. Naše čebelje družine morajo biti kos vsem tem nenadnim vremenskim spremembam. Seveda je preživetje družin v veliki meri odvisno tudi od posegov in pomoči čebelarja samega. Ker je zdaj čas za pripravo družin na pašo, morajo imeti družine na voljo dovolj beljakovinske hrane, se pravi cvetnega prahu. Ta mesec cvetijo sadno drevje, različne travniške rože, leska, jagodičevje, regrat. Če je vreme ugodno, si bodo čebele našle dovolj cvetnega prahu za razvoj zalege. Če cvetnega prahu v naravi ni dovolj, ga mora čebelar ob krmljenju čebeljih družin dodajati. Pred pašo seveda ne smemo uporabljati nikakršnih sredstev za zatiranje varoj, da ne onesnažimo satja ali ne povzročimo ostankov akaricidov v medu. Zato začnemo ta mesec izvajati biotehnološke ukrepe, s katerimi skušamo zavreti razvoj populacije varoj. Biotehnološki ukrepi seveda ne morejo v celoti nadomestiti akaricidnih sredstev, ne glede na to, ali uporabljamo sintetične akaricide ali alternativna naravna sredstva. Vnos kakršne koli tuje snovi, ki deluje na pršice, čeprav je to naravna organska kislina, povzroči v družini stres, s tem pa tudi negativni učinek. Zato skušamo varoe nadzirati z metodami, ki temeljijo na poznavanju biologije čebel in biologije varoe. Izrezovanje trotovine — gradilni sati Pri svojem prvobitnem gostitelju, tj. indijski čebeli, varoe odlagajo jajčeca in se razmnožujejo samo v trotovski zalegi, ker ta vsebuje juvenilni hormon, ki jih privlači. Čeprav pri medonosni čebeli tudi zalega delavk vsebuje juvenilni hormon in zato varoe kot gostitelja izberejo tudi to zalego, je stopnja okužbe tro-tovske zalege 4- do 8-krat večja od okužbe zalege čebel delavk. Poleg tega varoe zaradi dolgotrajnejše pokritosti trotovske zalege v njej razvijejo več potomstva (do 25 % več). Zato uničevanje pokrite trotovske zalege v precejšni meri zavre razvoj populacije varoj. Da to opravimo čim bolj racionalno, v družino vstavimo posebej za to prirejene satnike — gradilnike. Ti so navadno sati, razdeljeni na dva dela. V eni polovici pustimo čebelji dmžini, da sama gradi sat. Med spomladanskim razvojem bo družina gotovo zgradila trotovi-no, ki jo bo matica hitro zalegla. Ko je zalega pokrita, jo izrežemo in odstranimo. S tem ne bomo odstranili samo velikega števila varoj, ampak bomo trotovino tudi skoncentrirali na en sat. Vendar nagon po graditvi trotovine v čebelji družini po navadi ne traja dlje kot do konca kostanjeve paše, zato lahko delovanje gradilnika podaljšamo, če zalege ne izrezujemo, temveč jo samo odkrijemo in izperemo. Lovilni sat To je daiga možnost biotehnološkega zatiranja varoj. Ta postopek je nekoliko intenzivnejši poseg v čebeljo družino. Čeprav je njegov učinek dosti večji, ga zaradi vpliva na razvoj družine uporabljajo manj pogosto. Lovilni sat je sat, na katerem so tri do štiri dni stare ličinke, vstavimo pa ga v: - družino, ki smo ji prej odvzeli vso zalego, - družino brez zalege, - narejeni ali naravni roj. Na ta način varoe iz vse družine usmerimo v en sam sat, ki ga, ko je zalega pokrita, odstranimo, s tem pa odstranimo tudi večino zajedavcev. Z odvzeto zalego okrepimo šibkejše družine, v njih pa pozneje ponovimo postopek. Uničevanje prve ali zadnje pokrite zalege Čeprav je lahko uničevanje prve pokrite zalege zelo učinkovit ukrep, ga zaradi negativnega učinka na razvoj družine odsvetujemo. Odvzem prve pokrite zalege zgodaj spomladi namreč lahko ogrozi celo njen obstoj. Nasprotno pa uničenje zadnje pokrite zalege, ki ga izvedemo v drugi polovici oktobra, ne ogroža družine in njene vitalnost. Ta ukrep ni naravnan na jesensko zatiranje varoj, temveč na lažje kontroliranje varoj v prihodnji sezoni. Izvajanje katerega koli od teh ukrepov lahko v čebelarstvu zmanjša potrebo po uporabi kemičnih sredstev za zatiranje varoj (organskih kislin, sintetičnih akarici- Letos bo akacijeva paša verjetno pozneje kot običajno. Upajmo, da ne bo aprila pozebla. dov). Še vedno pa velja, da moramo kljub izvajanju biotehničnih ukrepov stalno spremljati stopnjo ogroženosti naših čebeljih družin. To lahko uspešno kontroliramo s preverjanjem napadenosti zalege v gradilnikih in lovilnih satih, pri tem pa velja, da aprila in maja na sto ličink čebel lahko naštejemo največ dest varoj, junija in julija 20, avgusta pa 30 varoj. Skrb za zdravje čebeljih družin je predvsem čebelarjeva dolžnost, veselje ali celo zasvojenost, čebele pa se mu oddolžijo s polnimi medenimi sati in z različnimi čebeljimi pridelki. Naj medi! PELODNA ANALIZA MEDU V SLOVENIJI AKACIJEV MED Romana RUTAR, Marinka KREGAR - Kmetijski inštitut Slovenije UVOD V tokratnem prispevku bomo podrobneje predstavili rezultate pelodne analize vzorcev akacijevega medu, ki smo jih analizirali v okviru uredbe, omenjene v februarski številki Slovenskega čebelarja. V tej skupini je bilo 55 vzorcev oziroma nekaj manj kot 20 % vseh analiziranih vzorcev. Večina vzorcev, kar 52, je bila pravilno deklarirana že pred analizami, en vzorec je bil napačno označen kot cvetlični med, dva pa sta bila brez oznak. REZULTATI PAŠNI OKOLIŠI Med vsemi 55 vzorci akacijevega medu jih je bilo le 36 opremljenih s podatkom o pašnem okolišu. Z medi- teranskega fitogeografskega območja (Branica, Brje, Miren, Goriška brda ...) je bilo 14 vzorcev, s subpanonskega (Mačkovci, Ormož, Radenci, Veržej...) 12 in s preddinarskega 10 (samo vzorci iz Bele krajine: Bojanci, Metlika, Praprot, Suhor, Vidošči...). Mediteransko območje Skupna značilnost vseh 14 vzorcev z mediteranskega fitogeografskega območja je, da se je v vseh vzorcih poleg cvetnega prahu robinije (neprava akacija, v nadaljevanju akacija) pojavljal še cvetni prah pravega kostanja in vrbe. Cvetni prah iz rodu slive se je pojavljal v 93 % vzorcev, 86 % vzorcev pa je vsebovalo cvetni prah divjega kostanja, križnic, nebinovk, oslada in rdečega drena. Cvetni prah akacije (slika 1) se je kot vodilni cvetni prah pojavljal le v treh vzorcih, v treh vzorcih je imel vodilno vlogo cvetni prah pravega kostanja, v enem vzorcu cvetni prah vrbe, v enem ohmelja, šest vzorcev pa ni vsebovalo vodilnega cvetnega prahu. 7\ Cvetni prah akcije (a) in trpotca (b) v vzorcu akacijevega medu Subpanonsko območje V 92 % vzorcev s subpanonskega območja se je pojavil cvetni prah pravega kostanja, vrbe in nebinovk, v 83 % cvetni prah križnic in v 67 % cvetni prah črne detelje. Vseh 12 vzorcev je vsebovalo cvetni prah akacije, vendar se je ta kot vodilni cvetni prah pojavil le v štirih vzorcih, v enem vzorcu se je v vodilni vlogi pojavil cvetni prah križnic in v enem vzorcu cvetni prah pravega kostanja, v preostalih šestih vzorcih pa ni bilo vodilnega cvetnega prahu nobene rastlinske vrste. Preddinarsko območje V vseh 10 vzorcih s preddinarskega območja se je poleg cvetnega prahu akacije pojavil tudi cvetni prah pravega kostanja, vrije in oslada. Pogosto, kar v 90 % vzorcev, se je pojavil tudi cvetni prah bele detelje, v 70 % nokote, v 60 % pa cvetni prah križnic in vinske trte. Zanimivo je tudi to, da se cvetni prah akacije v nobenem vzorcu ni pojavil kot vodilni cvetni prah. V vseh vzorcih je bila njegova vsebnost zelo majhna, največkrat od 7 do 13 %, v enem primeru ga je bilo 21 %, še v enem pa 39 %. V štirih vzorcih je bil vodilni cvetni prah oslada, v enem pravega kostanja, v petih vzorcih pa ni bilo vodilnega cvetnega prahu. CVETNI PRAH Po nekaterih podatkih v tuji literaturi lahko akacijev med določa že 10-20 % cvetnega prahu akacije, po nekaterih 20-30 % ali 7—60 %. Rezultati naših analiz so pokazali, da se je v vzorcih akacijevega medu pojavljalo od 4 % do celo 81 % cvetnega prahu akacije (grafikon 1). Vseh 55 vzorcev je poleg peloda akacije vsebovalo še pelod 8 do 27 različnih rastlinskih vrst, rodov ali družin. Zastopanost posameznih vrst cvetnega prahu v vzorcih akacijevega medu Robana (iutxni|4 oj akaci|a) 1 Cattanea taliva (prav ko»len» (bala ü«tvl)n) 1 Tnfoilum pralans« (£rna dat«l|a) 1 Hub,» (iolml.i| | _J J 1 Myoaoln (tpomintica) 1 Impatians (nadolika) | Franguta (krOkka) { 1 1 . I rm i Aultvatean (nebmovka) AfiMcoj« (kobulrm o) Aosculu* tMpp (dtv|i koilanj) i i i i 0 20 40 60 80 100 Datei vzorcev (%) Vsebnost cvetnega prahu neprave akacije v vzorcih akacijevega medu a 10-29% 29% □ <10% □ >50% ■ 30-50% Grafikon I Grafikon 2 Ij^j Slovenski čebelar 4/2006 - letnik CVIII 105 Vodilni cvetni prah, to je pelod, katerega delež je več kot 45 %, se je pojavil le pri 28 vzorcih. Pri 11 vzorcih je imel to vlogo cvetni prah akacije. Njegova vsebnost se je gibala od 46 do 81 %. Štirje vzorci so vsebovali 60 % in več cvetnega prahu akacije, eden pa celo 81 %. V preostalih vzorcih je imel vlogo vodilnega cvetnega prahu cvetni prah petih drugih rastlinskih vrst: pri devetih vzorcih pravi kostanj, pri štirih oslad, pri dveh križnice, pri enem vrba in še pri enem ohmelje. Spremljajoč cvetni prah, to je pelod, katerega delež dosega 16-45 %, smo ugotovili pri 42 vzorcih, pri 13 pa ne. V tem obsegu se je cvetni prah akacije pojavil v 24 vzorcih. V petih primerih se je pojavil samostojno, v devetih skupaj s cvetnim prahom pravega kostanja, v preostalih primerih pa v kombinaciji z eno ali dvema drugima različnima vrstama cvetnega prahu. Cvetni prah akacije se je pojavljal tudi kot pomembnejši posamični cvetni prah, katerega delež je od 3-15 %. Toliko cvetnega prahu je vsebovalo kar 20 vzorcev, od tega 16 več kot 10 %, en vzorec 8 %, dva vzorca 7 %, en vzorec pa celo samo 4 %. Cvetni prah akacije se nikoli ni pojavil kot posamični cvetni prah, to je kot pelod, katerega delež je manj kot 2%. Zastopanost cvetnega prahu nektarnih rastlin je razvidna iz grafikona 2. Prikazali smo le cvetni prah tistih rastlinskih vrst, rodov ali družin, ki se je pojavljal kot vodilni, spremljajoč in pomembnejši posamični cvetni prah. Posamičnega cvetnega prahu rastlinskih vrst, ki se je pojavljal samo v obsegu 1-2 % in manj kot 1 %, zaradi preobsežnosti grafikona nismo prikazali. Kot takšen se je pojavil cvetni prah 26 različnih vrst, rodov ali družin, npr.: lipa, ruj, srobot, javor, glog, bršljan, pajesen, peto-prstnik, jagodnjak, lucerna, srhkolistnice, ustnatice ... Poleg cvetnega prahu nektarnih rastlin so vsi vzorci vsebovali tudi cvetni prah rastlin, ki ne izločajo nektarja, prav ta pa je pogosto pomemben dejavnik za določanje geografskega porekla. Tako smo v vzorcih našli cvetni prah več rastlinskih vrst, rodov ali družin, kot so trave, mak, kislica, pelin, bezeg, trpotec, hrast, leska, breza, jesen, oljčnice... Z izjemo enega vzorca so vsi preostali v manjšem obsegu vsebovali tudi prvine mane: spore in hife gliv ter alge. SKLEP Tako kot pri vzorcih lipovega medu se je tudi pri vzorcih akacijevega medu pokazalo, da bi samo na podlagi rezultatov pelodne analize kot sortni med določili manjše število vzorcev, kot smo jih ob upoštevanju rezultatov senzorične analize in elektro-konduktivnosti. Če bi upoštevali pravilo, da akacijev med določa že 10-20 % cvetnega prahu akacije, bi kot takega označili le 71 % analiziranih vzorcev (štiri vzorce bi izključili). Če bi upoštevali pravilo 20—30 %, bi bilo takšnih vzorcev samo 62 % (izključenih bi bilo 21 vzorcev). Naše ugotovitve se najbolj približajo pravilu, da sortnost akacijevega medu določa že 7—60 % akacijevega cvetnega prahu. Po tem merilu bi za lastnost akacijevega medu prikrajšali le en vzorec, to je tistega, ki je vseboval samo 4 % akacijevega peloda. Naj povzamemo: sortnost lanskih vzorcev slovenskega akacijevega medu je določalo od 4—81 % cvetnega prahu akacije. BREZPLAČNA USPOSABUANJA ČEBELARJEV ZA IZVAJANJEvSMERNIC DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD V ČEBELARSTVU Čebelarje obveščamo, da se bodo predvidoma aprila začela predavanja o Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. Po novi zakonodaji, ki je začela veljati 1. 1. 2006, morajo imeti vsi, ki oddajajo živila v promet, vzpostavljen notranji sistem po načelih HACCP. Za primarno proizvodnjo, katere del so tudi čebelarji, uporaba načel analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP) še ni splošno izvedljiva, kljub temu pa morajo smernice za dobro prakso spodbujati uporabo ustreznih higienskih praks na kmetijah. Za ta namen je ČZS pripravila Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP. Smernice so potrjene, njihova uporaba je prostovoljna. Smernice so namenjene vsem čebelarjem, torej tistim, ki gojijo čebele in pridelujejo med ter druge čebelje pridelke (primarna pridelava), ga točijo, polnijo oziroma izdelujejo še druge izdelke iz medu, matičnega mlečka, propolisa oz. zadelavine in cvetnega prahu in jih prodajajo na tržnicah, sejmih, v trgovinah, kot tudi tistim, ki te proizvode prodajajo na domu. Program usposabljanj za čebelarje obsega tako novo zakonodajo in vodenje dokumentacije kot tudi zagotavljanje higiene v procesih pridelave, obdelave in skladiščenja, obvladovanje tveganj, zagotavljanje varne hrane, izvajanje notranjega nadzora in zagotavljanje sledljivosti pridelkov. Predavanje bo trajalo 4 ure in bo za čebelarje brezplačno. Usposabljanj naj bi se v prvem krogu udeležili predvsem čebelarji, ki čebelarijo s 40 ali več panji, po želji pa tudi čebelarji z manjšim številom panjev. Kot načrtujejo v ČZS, bodo v prihodnje tovrstna usposabljanja pripravili za vse čebelarje, ne glede na to, s kolikšnim številom panjev čebelarijo. Pogostost usposabljanj bo odvisna od finančnih sredstev, ki bodo za ta namen na voljo, in od zanimanja čebelarjev zanje. Predavatelji: mag. Vesna Veljanovski - G., Milan Meglič, Andreja Kandolf. Razpored predavanj: Območje Datum usposabljanja Kraj usposabljanja Koordinator Brdo pri Lukovici 25. april ob 16.00 Čebelarski center Andreja Kandolf Brdo pri Lukovici 8 1225 Lukovica Pivka 6. maj ob 9-00 Vaška hiša v Slovenski vasi Vladimir Jenček Tel - 05 757 18 47 GSM: 031 369 102 Črnomelj 24. april ob 16.00 Srednja šola Črnomelj Vincenc Petruna Tel.: 07 305 1621 Ravne na Koroškem 11. maj ob 16.00 Gostišče Rifel v Prevaljah Marjeta Sušnik Tel.: 02 821 73 00 GSM: 031 751 387 Mozirje 10. april ob 16.00 Restavracija Gaj Mozirje Marko Pumat GSM: 041 791 23 Celje 12. maj ob 16.00 Vrtnarska šola Celje Trajče Nikoloski GSM: 041 521 525 Murska Sobota 10. maj ob 16.00 Srednja šola Rakičan Jožica Kapun Maršika GSM: 031 674 598 Cerknica 21. april ob 16.00 Dvorana pod Ljubljansko banko v Cerknici Ciril Vidrih GSM: 031 203 243 Novo mesto 4. maj ob 16.00 Srednja kmetijska šola Grm Lucija Gradišar GSM: 041 443 810 Nova Gorica 5. maj ob 16.00 Kmetijskoživilska šola, Šempeter pri Gorici Barbara Miklavčič GSM: 031 546 444 Krško 19. april ob 16.00 Bo sporočen v vabilih. Marko Hrastelj GSM: 031 303 337 Maribor 18. april ob 16.00 Čebelarski center Maribor Jana Pokrivač Tel.: 02 320 53 46 Faks.: 02 331 80 10 Žirovnica 20. april ob 15:30 Ljudska univerza v Radovljici Janez Dolžan GSM: 040 278 360 Po uspešno končanem usposabljanju bo vsak čebelar brezplačno prejel gradivo Smernic z vsemi obrazci, predpisanimi v njih, in potrdilo o opravljenem usposabljanju. Čebelarji, ki se zanimajo za tovrstno usposabljanje, naj izpolnjene prijavnice pošljejo koordinatorjem. Za usposabljanja, ki bodo potekala od 18. do 23. aprila, naj prijavnice pošljejo do 10. aprila, za usposabljanja, ki bodo potekala od 24. do 30 aprila, do 18. aprila, za usposabljanja, ki bodo potekala od 3- do 7. maja, pa do 24. aprila. Naslovi organizatorjev/koordinatorjev: Andreja Kandolf, Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica Vladimir Jenček, Kolodvorska cesta 23a, 6257 Pivka Vincenc Petruna, Srednja šola Črnomelj, Kidričeva 18a, 8340 Črnomelj Marjeta Sušnik, Na produ 38, 2391 Prevalje Marko Purnat, Aškerčeva 22, 3330 Mozirje Trajče Nikoloski, Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska 97, 3000 Celje Jožica Kapun, Mirna ulica 14, 9000 Murska Sobota Ciril Vidrih, Vrtna ulica 7, 1381 Rakek Lucija Gradišar, srednja kmetijska šola Grm, 8000 Novo mesto Barbara Miklavčič, Srednja poklicna in živilska šola, Ulica padlih borcev ON, 5000 Nova Gorica Marko Hrastelj, Ženje 5, 8270 Ženje Jana Pokrivač, Streliška cesta 150, 2000 Maribor Janez Dolžan, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, 4274 Žirovnica čzs ...IBARSKA ZVEZA SLOVENIJE Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano In Skladi Evropske unije ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica IZVEDBENI PR(X,RAMI USPOSABLJANJA V PROGRAMU USPOSABIJANJA ČEBELARJEV Uredba - 2006 o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2006 PRIJAVA V PROGRAM USPOSABLJANJA ČEBELARJEV 2006 Priimek in ime:_________________________________________________________Številka vpisnice: STALNO BIVALIŠČE Kraj, ulica, hišna številka: številka pošte: Pošta: telefon: GSM: e-pošta: Čebelarsko društvo: Leta čeb. Število družin: Oznaka in številka čebelnjaka: VPISATI SE ŽELIM v izvedbeni program: (Navedite podatke, ki jih objavlja organizator) Pišite čitljivo (vsebina usposabljanja in oznaka) D2 in D3 Usposabljanje za izvajanje Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu Podpis kandidata Izpolni skrbnik glavnega projekta ČZS-izjavljamo, da bomo osebne podatek uporabljali izključno za potrebe programov Naši najmanjši vrsti čmrljev JANEZ GRAD Čmrlji se po marsičem zelo razlikujejo med seboj. Ena izmed opaznih razlik je njihova velikost, in to tako velikost njihovega telesa kot tudi njihovih kril. Zanimivo pa je, da velikost telesa ne vpliva nujno tudi na dolžino rilčka za srkanje medičine; tako imajo lahko majhni čmrlji dolg rilček in so zato pomembni opraševalci rastlin, ki imajo dolge, cevaste vratove cvetov, na primer rdeče detelje. Vemo sicer, da so delavke iste vrste čmrljev lahko različno velike in da so prve spomladanske delavke pri večini čmrljev še posebej majhne. Vzrok je pomanjkanje hrane med njihovim razvojem, saj jim jo mora mlada matica priskrbeti brez pomoči svojih potomk oz. delavk. Pozneje, na vrhuncu cvetnega obdobja, predvsem ob koncu pomladi in v začetku poletja, ko ličinke (žerke) prejmejo dovolj hrane za svojo rast, pa so delavke pri določenih vrstah zelo velike, skoraj toliko kot matice, pri drugih pa kljub obilici hrane ostanejo razmeroma majhne. Tako lahko govorimo o majhnih in tudi najmanjših čmrljih, ki živijo pri nas. Med najmanjše spadata dve vrsti. Prvi so mali, črno-aimeno-oranžni čmrlji vrste Bombus pratorum z oranžnordečim zadkom in variantno enim ali dvema rumenima trakcema dlačic na temenu in prednjem delu zadka. Ker obstajajo tudi primeri matic brez rumenih dlačic, ki so tako po barvnem vzorcu in velikosti podobne maticam vrste Bombus ruderarius (Grad, 2004), to lahko premoti opazovalca. Dingi so mali sivčki, sivo-oranžni predstavniki vrste Bombus sylvarum, z opaznimi rahlo oranžno obarvanimi dlačicami zadka in s slabo poudarjenim čmosivim madežem (trakcem) dlačic na temenu telesa. V družinah obeh vrst čmrljev je na vrhuncu njihovega razvoja veliko število delavk, in sicer do 120 pri B. pratorum in do 150 pri B. sylvarum (Hagen, 1994), zato je pogled na takšno odkrito gnezdo prečudovit. Človek je omamljen od čistoče in vrveža delavk na lepem in še mladem satju s številnimi, še zaprtimi lončki, v katerih rastejo poleg delavk že tudi mlade matice in samčki, ki bodo zagotovili nov rod tako za prihodnje leto kot za prihodnja desetletja in stoletja. Čmrlji vrste Bombus pratorum V prevodu bi jim lahko rekli kar travniški čmrlji, Nemci jih imenujejo tudi Wiesenhummeln. Glede na njihove življenjske navade pri nas pa bi bilo to ime zelo zavajajoče, saj jih enako pogosto ali še pogosteje kot na travnikih najdemo v gozdovih z bogato podrastjo (borovnice), cvetočim drevjem in grmičevjem (navadna krhlika). Prihaja zgodnja pomlad. Osoje se še mučijo z ledenim oklepom, ki se spreminja v vodo, na prisojah in na toplih obpotočnih lokah pa že cvetijo znanilke toplejših in sončnejših dni, kot so pomladanski žafran, mačice, pljučnik, resa in daige. Tudi marelice kot prve med sadnim drevjem že ponujajo svoje cvetove. Predvsem v opoldanskem in zgodnjepopoldanskem času, ko se cvetovi odprejo v sončni dobroti, se pojavijo prvi čmrlji, ki so preživeli dolge mesece lanske jeseni in poslavljajočo se zimo. Vse to so matice, zgolj in samo matice, ki si želijo najprej potešiti lakoto, saj so porabile vso zalogo hrane, ki jo je njihovo telo hranilo še od prejšnjega poletja, potem pa čim prej zgraditi svoje prvo in edino gnezdo. Za to pomembno nalogo imajo le malo časa, saj se bodo nekatere, med njimi tudi matice vrste B. pratorum, Gnezdo sivo-oranžnih čmrljev B. Zajedavski čmrlj, matica P. campestris Mlada sivo-oranžna matica l sylvarum sylvarum Črno-rumeno-oranžna matica B. pratorum na vijolici že junija poslovile in svojim naslednicam prepustile skrb za ohranitev vrste v prihodnjem letu. Matice vrste B. pratorum so majhne, merijo od 15-17 mm, kljub temu pa so zelo trdožive in sposobne prenašati občutne spomladanske ohladitve in pomanjkanje hrane - cvetnega prahu in medičine. Komaj smo jih opazili pri iskanju gnezda, že prinašajo obnožino, to pa je znak, da so si ga že izbrale in ga uredile ter da so v njem že zaležene prve potomke, ki so sprva same delavke. Gnezda si izberejo na toplih, vendar senčnatih mestih, praviloma pod zemljo v zapuščenih gnezdih malih sesalcev, v gozdu v preperelih štorih (panjih dreves), pod skladovnicami zloženih drv ali butar oziroma drugega gradiva in drobirja pod kozolci in gospodarskimi poslopji. Najdemo jih v nižinah kot tudi v višjih in visokih delih našega hribovja. Zaradi tolikšne prilagodljivosti glede kraja gnezda so zelo razširjeni in ne spadajo med ogrožene vrste čmrljev. Datumi, na katere smo spomladi prvič opažali matice B. pratorum (v okolici vasi Petelinje, občina Dol pri Ljubljani), so zapisani v prvi vrstici Tabele 1. Precej se razlikujejo, to pa je posledica bodisi zgodnejše bodisi poznejše pomladi. Vremenskim nihanjem spomladi se čmrlji ne morejo izogniti, kljub temu pa je razvidno, da se matice po navadi pojavijo že marca. Tako kot to velja za vse druge vrste čmrljev, je njihov največji sovražnik voščena vešča, ki družino uniči, če se naseli v gnezdu. Njene ličinke požrejo vse satje, gnezdo pa prepredejo s pajčevini podobnimi, zelo močnimi nitkami, ki čmrljem onemogočijo dostop v notranjost gnezda. Celotna gnezda s satjem in žuželkami vred pa uničujejo tudi lisice, in da bi bila mera polna, jih zajedajo (parazitirajo) še zajedavski čmrlji - čmrlji kukavice vrste Psithyrus sylvestris, (po nemško Wald-Kuckuckshummel, Hagen, 1994, str. 254). Vrste Psithyrus sestavljajo podrod Čmrlji vrste Bambus sylvarum Pomlad je že v polnem razcvetu in ozračje že prijetno ogreto, ko nam korak zastane ob pogledu na izjemno živahno in še vso mlado matico vrste B. sylvarum, ki v nizkem letu na odprtih toplih travnikih, z deteljo posejanih njivah ali starih sadovnjakih vneto išče luknje v zemlji; datumi, na katere sem v določenih letih prvič rodu Bombus (Goulson, 2003, str. 3). Delavke so zelo majhne in merijo od 9-14 mm. Po dolžini rilčka jih uvrščamo med srednjedolge rilčkarje, kot takšni pa so poimenovani tudi Pyrobombus pratorum (Hagen, 1994); rilček matic je dolg od 12-14 mm, delavk pa od 8-12 mm. Po mestu, na katerega na satju shranjujejo prineseno hrano za zalego, jih uvrščamo med tako imenovane “pollenstorerje" (Hagen, 1994, str.29), to pa pomeni, da cvetni prah nalagajo v prazne satne lončke, iz katerih jo pozneje po potrebi kot hrano prenašajo žerkam. Matice brenčijo v visokem tonu, brenčanja delavk pa skoraj ne zaznamo. Razvoj družine je zelo hiter in časovno zelo kratek. Že junija se izležejo mlade matice in samčki (trotki), od tedaj naprej pa se število delavk stalno zmanjšuje. Julija družina premine, oprašene mlade matice pa že “prezimujejo” v zemlji in čakajo na naslednjo pomlad. Nekatere pa vendarle razvijejo družino še v tem letu. Sliši se skoraj neverjetno, pa je le res, da mlade matice sredi poletja in kljub poletni vročini otrpnejo in se ohladijo na prezimovalno temperaturo, ki jih varuje pred prehitro porabo zaloge maščob v njihovem telesu in jim omogoča približno 8 mesecev spanja. Zaščitna plast zemlje nad krajem prezimovanja, ki je od 3-25 cm pod površino, ter antifriz glicerol, ki ga proizvaja matica, obvarujeta matico, da ne zmrzne niti pri temperaturah, ki se spustijo na več deset stopinj C pod ničlo. Čmrlji vrste B. pratorum obiskujejo cvetove približno 130 rastlin, med temi pa so pri nas predvsem: spomladanski žafran, vrbove mačice, volčin, jeglič, petelinčki, pljučnik, borovnice ter druga gozdna podrast, navadna krhlika, maline, robide, krvomočnica, divji kostanj, sadno drevje, mrtve koprive, navadni gabez, navadni čišljak, rdeča detelja, perila, ribez, orlica, volčji bob, kosmulja, krvavi mlečnik, brusnice, zelena, konopnica, del-jenolistna srčnica. opazil matice te vrste čmrljev, so zapisani v drugi vrstici Tabele 1. Matica bo najbrž potrebovala kar nekaj dni, da bo našla tisto najprimernejšo luknjo, morda v zapuščenem gnezdu malih sesalcev, v katerem si bo ustvarila prijetno in pred vremenskimi nevšečnostmi zavarovano gnezdo. Včasih, vendar poredko, si izbere gnezdo tudi kar pod rušo, pod staro jablano ali hruško. Dom si uredi tako, da iz suhih bilkic, mahu, listja in Tabela 1. Datumi, na katere smo spomladi prvič opažali matice vrste Bombus pratorum in R sylvarum. Leto 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Dan v letu (B.prat.) 4. 3. 11.3. 28. 3. 1.3. 6. 3. 6. 3. 12. 3. 19. 2. 9. 3. 9. 3. 2. 4. 18. 3. Dan v letu (B.sylv.) 27. 3. 11. 4. 21. 4. 29. 3. 1. 4. 5. 4. 16. 4. 6. 4. - 29. 3. 25. 4. 27. 4. drugega drobnega gradiva, ki ga najde v bližini, splete kroglico. Vhod v kroglico, ki ima v sredini izbico, je majhna luknjica, ki je vedno narejena in usmerjena tako, da mravlje in drug mrčes ne zaznajo (zavohajo) njene navzočnosti. Čmrlji B. sylvarum imajo značilen zelo visok in skoraj moteč ton brenčanja, prav gotovo višjega, kot ga imajo drugi naši čmrlji; po tej značilnosti za njimi zaostajajo celo B. humilis. Imajo tudi zanimivo navado, da sprehajalca, katerega pot prekriža čmrljev let, nekaj časa na razdalji približno 1 m radovedno obletavajo, kot bi se nanj jezili ali si ga radovedno ogledovali, potem pa prav tako hitro, kot so prileteli, tudi odletijo. Človek je v svojih dojemanjih prepočasen, da bi lahko opazoval, kam je čmrlj odletel. Matice so dolge od 16-18 mm, njihovi rilčki pa od 12-14 mm; delavke so dolge 10 mm, njihov rilček pa 10-12 mm. Zaradi razmeroma dolgega rilčka jih nekateri tuji avtorji (Hagen, 1994) imenujejo tudi Megabombus sylvarum. Čmrlji spadajo v skupino tako imenovanih žepkarjev - “pocketmakerjev” (Hagen, 1994, str. 28), saj prineseno obnožino shranjujejo oziroma nakladajo v posebej za ta namen oblikovane žepke okrog zalege; tako jo tudi laže prehranjujejo. V primerjavi z drugimi vrstami čmrljev ta vrsta sodi med tiste, ki živijo dlje časa. Tako so na primer prve delavke iz družine v panju, v katerega sem leta 2000 (oziroma leta 2005) matico vstavil 16. 4. (27. 4), začele izletavati 7. 5. (18. 5.), torej že po 21. dneh. Mlade matice so izletavale na opraševanje od 30. 7.-20. 8. (10. 8.-27. 8.), po 16. 9. (po 1. 10.) pa se je začelo število delavk hitro zmanjševati; opazno je bilo, da niso mogle več kljubovati vedno nižjim jesenskim temperaturam zraka. Hagen (1994) navaja, da ti čmrlji naseljujejo območja od nižin do približno 1400 m nadmorske višine. Posebej zanimivo je, da se ti čmrlji nikoli ne naselijo v gozdu, čeprav njihovo latinsko ime vrste nakazuje prav to (Nemci jih imenujejo Waldhummeln). Rastline, ki jih radi obiskujejo, so: njivska meta, grašica, mrtva kopriva, trnasti gladež, poljski glavinec, repinec, navadna turška detelja, rdeča in bela detelja (plazeča detelja), navadni gabez, perunika, negnoj, divji kostanj, sadno drevje, žlezava nedotika, maline, bodeča neža, osati, lucerna, otavčič, navadna črnoglavka, pravi ranjak, spomladna čmobina, deljenolistna srčnica, njivska detelja, črna detelja, navadna nokota, navadni gadovec, perila (viri: lastna opazovanja; Hagen, 1994, str. 226, in Edwards, 1998, str. 31-37). V Tabeli 2 so navedeni kraji v Sloveniji, v okolici katerih sem na travniških rožah videl enega ali več čmrljev B. sylvarum, in datumi. To kaže, da je ta vrsta čmrljev pri nas precej razširjena. Tabela 2. Kraji, v okolici katerih sem na travnikih opazil čmrlje vrste Bombus sylvarum. Kraj Datum Kraj Datum Avče 17. 8. 1999 Kamnica (Dol pri Lj.) 26. 6. 2004 Lontovž (Kum) 1. 8. 2002 Turjak, Velike Lašče 26. 7. 2004 Dolenje Sušice 16. 8. 2002 Bojsno (Bizeljsko) 28. 5. 2005 Rožanec (Črnomelj) 16. 8. 2002 Slivna (Vače) 6. 8. 2005 Kandrše 14. 7. 2003 Limbarska gora 20. 8. 2005 Muljava, Prapreče 26. 7. 2003 Petelinje (Dol pri Lj.) vse poletje Podturn, Občice 26. 7. 2003 Viri 1. EDWARDS, Mike: U.K.B.A.P. Bumblebee Working Group Report, 1998 / World Wildlife Fund. 2. GOULSON, Dave: Bumblebees: Their Behaviour and Ecology. Oxford University Press, Oxford 2003. ISBN 0 19 852607 5. 3. GRAD, Janez: Čmrlji v Sloveniji - čmordeči čmrlji. Slovenski čebelar, let. CVI, št. 4, 2004, 121-124. ISSN 0350-46907. 4. HAGEN, Eberhard von: HUMMELN bestimmen, ansiedeln, vermehren, schützen. Naturbuch Verlag, Augsburg, 1994. ISBN 3-89440-041-2. Obrezovanje sadja Strokovno obrežem sadno drevje vseh vrst. Pomlad je primeren čas za obrezovanje in pomlajevanje sadnega in okrasnega drevja. Tadej Udovč, 031 667 338 Navadni (rumeni) dren (Cornus mas L.) družina drenovk (Cornaceae) Trajče Nikoloski in Peter Ribič Spomladanska resa, vres, erika (Erica corneaj -družino vresovke (Ericaceae) Domovina: Raste predvsem v Alpah in drugih delih Evrope, v Sredozemlju in na jugu Afrike. Beli cvetovi rdečega drena /C. sanguinca) Ime: Nekatera najpogostejša udomačena ljudska imena za reso so: divja resa, kozje resje, kozje vresje, kozje vrsje, mes- Rumeni cvetovi navadnega drena Domovina: Srednja in Južna Evropa ter Mala Azija in ZDA. Grmi ali nizko drevo, redkeje drevesa ali zelišča, iz družine drenovk (Cornaceae). Ime: Nekatera najpogostejša udomačena ljudska imena za navadni dren so: dren, medvedovo drevo, navadni dren. Opis: Raste kot grm ali majhno drevo. Drevo ni visoko, zraste le 6-8 m. Ima rdečerjave veje, skorja, ki vsebuje veliko tanina, je rjavorumenkasta in v luskah odpada. Cvetovi so rumeni, dvospolni, združeni v kobule. Odprejo se, preden se drevo olista, tudi februarja. Dren cveti med prvimi, zato je izvrstna paša za čebele. Cvetenje traja dva tedna. Zaradi rumene barve cvetov ga čebele v gozdu laže odkrijejo. Celotna rastlina vsebuje veliko rumenega barvila. Spada v drugo skupino medovitih rastlin. Medovitost je zelo dobra; pomemben je zlasti zaradi zgodnjega cvetenja. Čebelam daje nektar in cvetni prah v obdobju, ko ju v naravi primanjkuje, čebelja družina pa ju nujno potrebuje za svoj razvoj. Na drevo drena bi bili lahko bolj pozorni tudi čebelarji. Včasih so čebelarji dren zelo cenili in ga zasajali poleg čebelnjakov. V mrzlih večernih urah veliko čebel umre zato, ker se predolgo zadržujejo pri vabljivih cvetovih. Zanimivosti: Glede na starost in rastišče so rastline rumenega drena lahko zelo različnega videza. Zreli plodovi so kiselkastega okusa, lahko jih uživamo surove, vendar jih zvečine predelujejo v marmelado, kompot ali sadni sok. nordeči vres, mesnorudeči vres, pomladanska resa, rdeča resa, resa, resje, rudeča grašica, vres, vresek, vresica, vrestij, zimocvet. Opis: Rese ali vrese so skupina zelo podobnih rastlin, po večini zimzelenih, lesnatih grmov, ki jih gojimo zaradi lepih cvetov in listov. Cvetni popki so v poznem poletju že popolnoma razviti, vendar se obilno razcvetijo šele po zimskem mirovanju, tj. spomladi. Cvetovi so ozko zvonasti, rožnatoredeči, pri sortah tudi beli ali rdeči do temno škrlatni, po večini združeni na zgornjem delu cvetočih poganjkov, prašniki so daljši od Belo cvetoča resa v Čebelarski svetovalec Glasilo Čebelarske svetovalne službe ČZS, št.: 3/06 (SČ 4/06) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje nakupa električnih mrež in pašnih naprav za preprečevanje škode, ki jo lahko povzroči|o velike zveri (rjavi medved, volle, ris) Z Ministrstva za okolje in prostor smo prejeli obvestilo o javnem razpisu za sofinanciranje nakupa električnih mrež in pašnih naprav za preprečevanje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris). Razpis je odprt od 10. marca 2006, ko je bil objavljen v Uradnem listu. Sofinanciran bo nakup, opravljen v obdobju od 30. septembra 2005 do 10. maja 2006. V letu 2006 je za ta namen na voljo 15.000.000 SIT. Upravičenci do teh finančnih podpor so fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji in živijo na območju, na katerem je nastanek škode, ki jo povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris), objektivno pričakovan. To pomeni, da so te zveri v zadnjih treh letin fizični ali pravni osebi že najmanj dvakrat povzročile škodo. Upravičenec mora vložiti vlogo na razpisnem obrazcu "Vloga za sofinanciranje nakupa elektromrež in pašnih aparatov". Do teh sredstev pa niso upravičeni tisti, ki so za ta namen že prejeli javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije. Finančni in tehnični pogoji za dodelitev sredstev, razpisna dokumentacija in druge informacije so vam na voljo na spletnih straneh http://www.arso.gov.si/, http://www.ceDelarska-zveza-slo.si/, lahko pa jih dobite tudi pri svojem terenskemu svetovalcu. Vloge je treba po pošti poslati na naslov: Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana, ali jih osebno vložiti v vložišču Agencije Republike Slovenije za okolje do 10. maja 2006 do 14. ure. Pisne vloge morajo biti v zaprtih ovojnicah in označene z "Ne odpiraj - vloga za javni razpis - 3544". Komisija bo strokovno ocenila vse popolne vloge, ki bodo prispele do omenjenega roka. Nepovratna sredstva bodo dodeljevali do porabe sredstev po vrstnemu redu dospetja na Agencijo. p0 jawem ^ udjja Senjč Pravočasno se pripravimo na javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev (EPD) Tanja Magdič Javni razpisi za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta (EPD) za leta 2004, 2005 in 2006, med katera sodi tudi čebelarstvo, so bili objavljeni že pred časom, tako da so zdaj že končani. Kot je pričakovati, bo za ta namen izšel še en razpis, saj po prvem razpisu sredstva niso bila porabljena. Ker je po objavi razpisa največkrat premalo časa za pridobitev vseh potrebnih papirjev, vam priporočam, da vse, kar boste potrebovali, pripravite vnaprej. V nadaljevanju vas bom na kratko seznanila s pogoji iz prejšnjih razpisov in potrebno dokumentacijo. Pri tem velja poudariti, da je ČZS že predlagala spremembe nekaterih zahtev, tako da bodo te v novih razpisih vsaj delno upoštevane. Ker pa spre- memb še ne poznamo natančno, jih v tem prispevku nismo upoštevali. Delež podpore pri investiciji je od 40 % do največ 65 % (za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je priznanih dodatnih 10 %, enak dodaten odstotek velja tudi za kmete, ki imajo status mladih kmetov, za ekološke kmetije pa je priznanih dodatnih 5 %). Najmanjši znesek dodeljene pomoči do zdaj je bil 1.272.000 SIT, najnižja priznana vrednost 3-180.000 SIT, najvišja dodeljena podpora pa 99 milijonov SIT (fizične in pravne osebe!). Pogoji za čebelarstvo so: - vsaj 40 gospodarskih čebeljih družin; - nosilec kmetijskega gospodarstva mora hiti primerno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti; - vlagatelj investicije ne sme začeti izvajati pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev; - vlagatelj se zaveže, da bo dejavnost, za katero je prejel sredstva, opravljal vsaj še prihodnjih pet let; - vlagatelj se obveže, da bo za prihodnjih pet let uvedel spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ... Merila, na podlagi katerih so sredstva dodeljena, so objavljena v razpisni dokumentaciji. Vloge so bile ocenjene na podlagi naslednjih meril (v oklepaju so podane najvišje možne točke): - finančna sposobnost oz. likvidnost vlagatelja (15); - kakovost pridelkov in varnost živil (10); - izobrazba vlagatelja (6); - starost (7); - pomen kmetijske dejavnosti za kmetijsko gospodarstvo (10); - velikost kmetijskega gospodarstva (12); - obseg primarne kmetijske pridelave (6); - velikost kmetijskega gospodarstva glede na število stalno zaposlenih oseb (6); - okoljska sprejemljivost projekta (10); - ekološko pomembna območja (3); - že prejeta sredstva iz državnih ali občinskih proračunov oz. iz skladov EU (15). In katere so utemeljene naložbe na področju čebelarstva? 1. Naložbe v graditev novega objekta ali v obnovo objektov oziroma prostorov, vključno s pripadajočo opremo, namenjenih za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter za vzrejo čebeljih matic, pa tudi za pripravo teh proizvodov za trg: - objekti oz. prostori za skladiščenje medu in preostalih čebeljih proizvodov, - objekti oz. prostori za dodelavo in točenje medu, - objekti oz. prostori za vzrejo čebeljih matic. (Zahteve: gojenje 80 proizvodnih čebeljih družin, po izvedeni naložbi 200.) 2. Prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin (pri tem gre za prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin avtohtone kranjske čebele, ki so registrirane v rodovniških knjigah, kot to predpisuje zakonodaja. (Zahteve: letna proizvodnja 1500 čebeljih matic kranjske čebele in vsaj 80 gospodarskih čebeljih družin -za vzrejevalca čebeljih matic je obvezna registracija!) 3. Nakup čebeljih panjev ali lastna izdelava. (Zahteve: MEDOVITE POLJŠČINE Jožica Kapun Maršik Pomlad je čas, ko se začne delo na polju in ko kmetje posejejo različne poljščine. Čebelarji se seveda oziramo predvsem na tiste, na katerih bi čebele lahko nabirale medičino. Med te spadajo naslednje poljščine: AŽ-panj z vsaj 22 sati, nakladni panj pa vsaj s 30 sati.) 4. Nakup zabojnikov za prevoz čebeljih panjev. (Zahteve: gojenje vsaj 100 gospodarskih čebeljih družin. Zabojnik za prevoz čebeljih panjev mora biti primeren vsaj za 60 gospodarskih panjev.) 5. Postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov) (Zahteve: čebelnjak mora zadoščati vsaj za 40 gospodarskih panjev.) V razpisni dokumentaciji je bilo točno navedeno, kateri stroški so upravičeni, v njej pa je bil objavljen tudi seznam investicijskih vrednosti, ki so dosegle najvišjo oceno. Povedati je treba, da je pri tem razpisu v skladu z normativi, objavljenimi v razpisni dokumentaciji, kot vložek upoštevano tudi lastno delo. In katera dokazila potrebujemo? Eno izmed zahtevanih dokazil pri razpisu EPI) je poslovni načrt, ki jasno opredeljuje projekt, njegovo vsebinsko in finančno vrednost. Dobro pripravljen poslovni načrt nam pomaga pri doseganju zastavljenih ciljev, zato nam je nekakšen vodnik pri sami izvedbi projekta. Poslovni načrt podrobno opisuje projekt, v njem so predstavljeni vizija, poslanstvo in ne nazadnje tudi cilji, ki jih želimo na ta način doseči. V poslovnem načrtu prav tako predvidimo, kaj so naše prednosti in kaj priložnosti ter katere so naše slabosti in kaj nam grozi. Treba je narediti analizo trga, strategijo trženja in prodaje v minulih letih, pa tudi predviden obseg prodaje v prihodnjih letih. Zelo pomemben del poslovnega načrta je finančni del, v katerem predvidimo prihodke in odhodke, povezane s projektom. Glede na to, da dobrega poslovnega načrta ni mogoče narediti v kratkem času, priporočamo, da imate poslovni načrt pripravljen že pred objavo razpisa. Poslovni načrt lahko uporabite pri vsakem razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev, koristen pa je tudi za vas same! Za prijavo na razpis boste potrebovali še: dokazilo o lastništvu (lahko tudi o najetju), dokazilo o morebitnih vplivih na okolje, gradbeno dovoljenje, dokazilo o registraciji ... Na koncu naj vas še enkrat opozorim, da je izjemno pomemben dobro pripravljen projekt, tega pa ni mogoče pripraviti v kratkem času. Zato pozivam vse, ki imate namen kandidirati za ta sredstva, da začnete pripravljati dokumentacijo, predvsem pa, da pripravite dober poslovni načrt (s točnimi podatki!). Priskrbite si gradbeno dovoljenje oz. lokacijsko dokumentacijo, potrdilo o lastništvu, najetju, potrdilo o mogočih vplivih na okolje itd. Ko bo razpis objavljen, časa ne bo veliko. FACEI4JA Spomladi jo sejemo sredi maja, ko ni več nevarnosti slane. Pomembno je, da skrbno pripravimo setveno površino. Smiselno jo je sejati na razpleveljeno njivo. Najbolje uspeva na globokih odcednih tleh, ne prenaša stoječe vode, prav tako pa ji tudi ne prijajo izrazito peščena tla. Na hektar je posejemo 10 do 16 kg, setev pa opravimo z žitnim sejal-nikom z medvrstno razdaljo 12 do 15 cm. Sejemo jo največ do globine 2 cm. Zaradi neenakomernega vznika je treba njivsko površino po setvi povaljati. Glede gnojenja je precej hvaležna za hlevski gnoj, vendar naj bo ta dobro preperel. Po vzniku jo dognojimo s KAN-om; uporabimo 100 kg /ha. Facelija je enoletnica. Ima plitve šopaste korenine s številnimi laski. Steblo je poraščeno z dlačicami, Je hitro rastoča vrsta, ki ob ugodnih vremenskih razmerah in ob zadostnem gnojenju v enem mesecu zraste do višine 70 cm. Prvi cvetovi se pojavijo že v šestem tednu po setvi. Cvetenje in s tem medenje podaljšamo, če jo sejemo v 14-dnevnih presledkih. Facelija je poleg akacije in lipe ena najbolj medovitih vrst. Po nekaterih podatkih lahko čebele na hektarju posejane facelije naberejo približno 1000 kg medu. Ta pridelek medu je mogoče doseči samo, če sejemo facelijo na sončni legi in ob ugodnih vremenskih razmerah. Paša na faceliji traja približno 30 dni. Med facelije je okusen, zato ga uvrščamo v skupino najokusnejših vrst medu, kot so med jelke, smreke, macesna, akacije, žajblja, maline in rožmarina. AJDA Ajda je enoletnica in spada v družino dresnovk. Cvetovi ajde so beli do beli s svetlo rožnatim odtenkom. Steblo je sočno, žilavo in nekoliko kiselkastega okusa. Večina korenin raste sorazmerno plitvo in so zelo razvejane. Plod je orešek trioglate oblike ter z različno ostrimi in nazobčanimi robovi. Ajdo sejemo sredi maja, ko ni več nevarnosti slane. Sejemo jo na dobro pripravljeno in razpleveljeno njivo, od 1 do 3 cm globoko. Na hektar posejemo približno 400 kaljivih semen, to je približno 80 kg/ha. Sejemo jo z žitnim sejal-nikom z medvrstno razdaljo 12,5 cm ali ročno, pri čemer seme plitvo zadelamo. Ajda je skromna rastlina in laže črpa hranilne snovi iz tal kot večina drugih poljščin. Zato je ne smemo pretirano gnojiti, posebej ne z dušičnimi gnojili, saj rada poleže. Mineralna gnojila ji dodamo ob osnovni obdelavi; zadostuje ji 300-400 kg/ha NPK 15-15-15. Če njiva ni zapleveljena, z oskrbo ajde nimamo težav. Bolezni in škodljivcev skoraj nima. Ajda pa je tudi zelo pomembna čebelja paša. Ajda medi, ko je temperatura zraka od 18 do 23 eC in je relativna vlaga zraka visoka. Je zanesljiva poznopoletna paša, saj omogoča pridelavo od 120-300 kg medu na hektar. Ajdov med je temen, rjavkast, dišeč, ostrega okusa in se hitro strjuje v debelih zrnih. V njem je več glukoze in manj fruktoze kot pri drugih vrstah medu. Zaradi tega se pri kristalizaciji naredita dve plasti: spodaj je plast s kristali glukoze, zgoraj pa nekristalizirana fruktoza. BUČE Buče spadajo v družino bučevk. Rastlina razvije vreže, ki plezajo po površini. Listi so veliki peterokepi, poraščeni z dlačicami. Listni peclji so votli. Cvetovi so zlato rumeni in zvonasto oblikovani. Na eni rastlini najdemo moške in ženske cvetove. Buča cveti od konca junija do avgusta ali še dlje. Je odlična paša za čebele in dmge žuželke. Po nemških podatkih cvet buče izloča veliko medičine; tako npr. cvet orjaške buče izloča 201 mg, cvet vrtne buče pa do 98,4 mg medičine, v kateri je povprečno 20 % sladkorja. Ponuja tudi obilico cvetnega prahu. SONČNICE Sončnica spada v družino košaric. Ima močan šopast koreninski sistem z veliko sposobnostjo vsrkavanja hranilnih snovi in vode. Zato sončnice rastejo tudi v sušnejših krajih. Steblo je visoko 0,5 m in več ter močno. Listi so na dolgih pecljih, stebla pa se oprijemajo premenjalno. Listna ploskev je zelo velika in srčaste oblike. Socvetje je v obliki klobuka s premerom od 15 do 40 cm, odvisno od sorte. Klobuk sestavlja več tisoč malih rumenorjavih fertilnih cevastih cvetov, ki so koncentrično razporejeni. Ob robu klobuka so sterilni jezičasti cvetovi rumene barve, katerih naloga je privabiti žuželke, da jih oprašijo. Po nemških podatkih izloči 30 fertilnih cvetov v 24 urah 10 mg nektarja, ki vsebuje od 35 do 38 % sladkorja, na območjih s toplejšim podnebjem in ugodno relativno vlago zraka pa tudi do 60 %. Omenjene vrste spadajo med nevtralnice, glede na to pa cvetijo neodvisno od trajanja dnevne osvetlitve. Na območju Slovenije sejemo buče kot glavni posevek, preostale vrste pa lahko kot glavni, naknadni ali strniščni posevek. STATUS ČEBELARJEV ČZS si je dolga leta prizadevala urediti status čebelarjev v temeljnem Zakonu o kmetijstvu (v nadaljevanju: zakon). Do nedavnega so bili v tem zakonu opredeljeni le čebelarji kot samostojni podjetniki, pravne osebe, čebelarstvo v okviru kmetije ali v okviru izobraževalne ustanove itd., še vedno pa ni bil določen status čebelarja posameznika. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 20, z dne 24. 2. 2006, se 3. člen med drugim glasi (povzetek): Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo ima enotno vodstvo, naslov oziroma sedež, ime oziroma firmo in je organizirano v eni od oblik: kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri tem pa se za kmetijo šteje tudi čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik. Dolgoletna želja čebelarjev po statusu je končno dobila svoj epilog! * „ SNEMANJE ODDAJE "RAKETA POD KOZOLCEM" Z BOŠTJANOM ROMIHOM Lidija Senic V drugi polovici februarja smo bili v Čebelarski svetovalni službi zaposleni s Štiridnevnim seminarjem retorike, ki je potekal v Ljubljani in ga je vodil specialist za treninge javnega nastopanja, komuniciranja in retorike ter voditelj znane oddaje POP TV Boštjan Romih. Med odmori je beseda tekla tudi o naših najnovejših delovnih aktivnostih na ČZS, to je o promociji slovenskega medu in KBZ. Ob tem se nam je porodila ideja, da bi lahko v oddaji “Raketa pod kozolcem” predstavili čebelarstvo in med. Boštjan Romih je bil nad idejo navdušen. Že takoj naslednji teden po končanem seminarju nam je posredoval termin za snemanje oddaje. Za sodelovanje v oddaji smo prosili tudi podpredsednika CZS Franca Sivica in ta je vabilo z veseljem sprejel. V nekaj dneh je bilo treba poskrbeti za glasbene goste, ki smo jih želeli vključiti v program, za približno 100 gledalcev čebelarjev, za čebelje pridelke in izdelke iz njih ter za druge rekvizite, značilne za našo čebelarsko tradicijo. Neverjetno hitro je nastopil četrtek, 2, marca 2006, torej dan, določen za snemanje oddaje. Scenarij je vseboval več delov. V uvodu je pogovor stekel o uporabi medu v toplih napitkih in o slovenskem čebelarstvu v 18. stoletju. V tem delu je bila pozornost namenjena dvema velikima možema: učitelju čebelarstva Antonu Janši in duhovniku Petru Pavlu Glavarju. Ga. Vida Koželj je prikazala ljudsko umetnost slikanja na panjske končnice. G. Romiha je zanimalo, od kod izvira to ime, kaj je to končnica in kakšne so bile vsebine risb na njih. Drugi del pogovora je bil namenjen avtohtoni kranjski sivki in slovenskemu medu. Zakaj je domači med za nas boljši kot drugi medovi, kaj vse nam dajejo čebele, kakšne pridelke in izdelke poznamo itd. G. Romihu smo v imenu čebelarjev podarili medico in suho sadje z medom, ki ju je za ta namen podaril g. Blejec. Za Foto: Tomaž Škorjanc popestritev celotnega dogajanja smo lahko uživali ob zvokih znanih glasbenikov, kot so ansambel Lojzeta Slaka, Slapovi, Korenine, oktet Deseti brat in pevka Saška Landero. Ob koncu oddaje smo skupaj z ansamblom Lojzeta Slaka in Boštjanom Romihom nazdravili z medeno penino, ki jo je prispevala CZ Maribor. Pri seznanjanju širše javnosti o pomenu čebelarstva in medu smo storili še en korak naprej. Želimo si lahko samo še več podobnih oddaj. V imenu sodelavcev na CZS se zahvaljujem vsem, ki ste kakor koli pomagali sooblikovati oddajo, tako materialno (z izdelki, prapori, maketami, panji ...) kot tudi s svojo udeležbo na snemanju. 'Oddaja bo na sporedu POP TV 26. marca 2006 ob 18. uri. "PANJSKI LIST in ETIKETE ZA MED" Konec marca ali v začetku aprila bodo predsedniki čebelarskih društev po pošti prejeli obrazce "Panjski list in poročilo o pregledu", na katerih bodo čebelarji evidentirali lastnosti čebel v vseh čebeljih družinah. Obrazec "Panjski list" bo v primerjavi z lanskim nekoliko spremenjen. Čebelarska svetovalna služba poziva vsa društva, naj se s terenskimi svetovalci na svojih območjih pravočasno dogovorijo za sestanek o izpolnjevanju teh obrazcev. Obveščamo vas, da smo pripravili vzorce etiket za označevanje medu in jih bomo posredovali v pregled inšpekcijskim službam, nakar jih bomo objavili v Čebelarskem svetovalcu. Čebelarska svetovalna služba Vi sprašujete, mi odgovarjamo Čebelar iz Savinjske doline sprašuje, kdo naj ob morebitni smrti čebelarja pošlje podatke o opustitvi čebelarjenja. Odgovor: Dediči morajo napisati izjavo, da ne bodo čebelarili (razlog opustitve čebelarjenja), tablico(e) pa morajo poslati na MKGP, SIR, Dunajska 58, Ljubljana. Vprašamo pošljite do četrtega dne v mesecu na naslov: ČZS, Svetovalna služba, ali na e-naslov: lidija.senic@siol.net URADNE URE SVETOVALCEV: Andreja Kandolf, specialistka za zagotavljanje varne hrane, uradne ure: torek, sreda, petek od 8.-16. ure, tel.: 01 729 61 33, 040 436 514; terenski svetovalci: Vlado Auguštin, uradne ure: ponedeljek od 10.-14. ure, tel.: 040 436 516, 07 306 02 35: Jožica Kapun Maršik, uradne ure: ponedeljek od 10.-14. ure, tel. 040 436 517, 02 548 16 39; Tanja Magdič, uradne ure: ponedeljek od 12.16. ure, tel.: 040 436 513; Radovan Kovačič, uradne ure: ponedeljek od 8.-12. ure, tel.: 040 436 518; Lidija Senič, v. d. vodje ČSS, uradne ure: torek: od 12.-16. in sreda: od 8.-14. ure, tel.: 040 436 515. zvonastega venca, plodovi so majhne rjave glavice. Resa dobro cveti, če je jesen vlažna in topla, zima pa snežena. Spada v prvo skupino medovitih rastlin. Medovitost je dobra, daje zgodnjo pašo, zato je spomladi zelo pomembna medovita rastlina. V toplih sončnih dneh jo čebele živahno obletavajo, saj na njej ne dobijo samo sladke medičine, ampak tudi precej obnožine. V zadnjih letih resa večkrat ni medila, zato je paša na njej dokaj nezanesljiva. Morda dobro medi le Cvetovi, pokriti s snegom Koledarji cvetenja in Janez Gregori (nadaljevanje iz SC, št. 3/06) Koledar cvetenja Spomladi je vreme navadno spremenljivo. Pogosto se pojavljajo vdori mrzlega zraka, posledica tega pa je poznejši začetek cvetenja, ob hujšem mrazu pa se lahko zgodi, da za tisto leto skoraj izostane. Tak primer poznamo zlasti pri akaciji, če zgodaj spomladi pozebejo njeni cvetni nastavki. Datumi pojava posameznih faz razvoja ene rastlinske vrste na isti lokaciji se lahko v posameznih letih precej razlikujejo. To je opazno zlasti pri enoletnih kulturah, saj na čas cvetenja poleg naravnih dejavnikov, kot so npr. količina vlage v zemlji, temperatura zraka in zemlje, vplivajo tudi čas in način setve, gnojenje ter morebiten napad bolezni in škodljivcev. Na podlagi večletnega zapisovanja podatkov lahko izračunamo dolgoletno povprečje začetka in trajanja cvetenja v določenem kraju, spoznamo zakonitosti razvoja rastlin pod vplivom zunanjih dejavnikov ter ugotovimo, koliko lahko cvetenje rastlin zaradi vremenskih okoliščin spomladi prehiteva oziroma zamuja od povprečja. Vsi ti podatki so odločilnega pomena za uspešno čebelarjenje - vsakih deset let. Kadar pa resa ob ugodnem vremenu zamedi, pobeli satovje in družine se na njej dobro razvijajo. To je zelo pomembno za poznejšo pašo na sadnem drevju. Zaradi širjenja obdelovalnih površin in zasajanja posek so dandanes, žal, izginila nekdanja obsežna resišča. Zanimivosti: Kot lepo okrasno rastlino, ki cveti pozimi, gojijo in sadijo številne sorte spomladanske rese, katere cvetovi se lahko začnejo odpirati že oktobra. Bujno cvetoča resa jihovi predhodniki to pa je uspešno predvsem, če pridelamo največje možne količine medu. Za pravilno opazovanje in zapisovanje fenoloških podatkov se moramo natančno držati določenih načel. Nekatera med njimi povzemam po Pčelarski enciklopediji (Nolit, Beograd 1977). Za opazovanja si izberemo stalno parcelo, ki naj obsega približno hektar, na njej pa sta tako odprto zemljišče kot tudi zemljišče z drevjem. Površina naj bo izbrana tako, da se ne razlikuje od okolice po kakšni rastlinski posebnosti; “vzorec” naj bo povprečen, v vsakem primeru pa vsaj 100 m stran od poti. Najbolje je, če tako parcelo trajno označimo. Tudi pri zapisovanju podatkov se moramo držati določenih pravil. Kadar se z vegetacijo ne dogaja nič, kot je to npr. med zimskim mirovanjem, nimamo česa zapisovati. Če zapisujemo samo fenološke podatke o cvetenju, moramo biti pozorni na to, kdaj se pojavijo popki, potem pa je treba podatke zapisovati vsaj vsak drugi dan, še bolje pa vsak dan, saj bodo tako ti točnejši. Pri rastlinah označimo začetek cvetenja, začetek polnega cvetenja, konec polnega cvetenja in konec cvetenja. In kdaj se pojavijo posamezne faze? Kot začetek cvetenja določene rastlinske vrste štejemo datum, ko se na opazovani parceli pojavijo prvi cvetovi, to pa velja tudi za drevje in grmovje. Za rastline, ki se oprašujejo s pomočjo vetra (vetrocvetke), za začetek cvetenja označimo datum, ko iz cvetov začne izpadati cvetni prah. Kot začetek polnega cvetenja pri zel-natih rastlinah upoštevamo datum, ko na parceli cveti približno tretjina rastlin, pri grmovju in drevju pa, ko zacveti četrtina do tretjina skupnega števila cvetov. Kot konec polnega cvetenja štejemo datum, ko je pri zelnatih rastlinah še tretjina cvetov, pri drevju in grmovju pa približno 25 %. Konec cvetenja je takrat, ko na parceli ostanejo le še posamezni cvetovi. Podatke o opazovanjih vpisujemo v primeren zvezek. Po nekaj letih skrbnega označevanja lahko pripravimo koledar cvetenja posameznih medovitih rastlin. Čebelarji bi tako lahko začeli pripravljati koledar cvetenja za svoj domači kraj. K delu bi lahko pritegnili tudi učence osnovnih šol, saj so vedno zavzeti, če lahko naredijo kaj koristnega. Tako opravilo bi lahko potekalo tudi v okviru čebelarskih krožkov poti vodstvom njihovih mentorjev. Prvi koledarji cvetenja Če listamo po čebelarski literaturi, dobimo številne podatke o času cvetenja posameznih rastlinskih vrst in njihovem pomenu za čebele, predvsem pa o tem, koliko medičine in cvetnega prahu dobijo na njih. Če pogledamo čebelarsko periodiko, vidimo, da so o medovitih rastlinah pisali že leta 1873. V 1. letniku revije Slovenska čebela na str. 12 beremo nepodpisani prispevek “Čebeloredivne cveteče rastline meseca marca”. Ker je zapis kratek, naj ga zaradi zanimivosti zapišem v celoti: “R-. Drevesa in grmovje: jelša (daje cvetlični prah ali obnožje in voščeno zamazko - Kittwachs); hist (obnožje in med); drenj (obnožje in med); lešča (obnožje); razno vrbovje (obnožje in med); topol in trepetlika (obnožje); mandelnovo drevo (obnožje in med); ribez ali kosmato rudeče grojzdičje (med). Na poljih in travnikih: kurja čevica (med); zvončki (med); smrdljivi teloh (obnožje in med); resje (med); lapuh (obnožje in med); dišeča vijolica (med). V vrtu: volčji koren (med); kozja Jx>gačica - gem. Schneeball viburnum? - (med). ” In kdaj v preteklosti zasledimo prve zapise o času cvetenja rastlin, prve koledarje cvetenja? G. Stane Sajevec iz Maribora, s katerim večkrat rečeva kakšno čebelarsko, me je pred časom opozoril na podatek v agrometeorološki literaturi, da naj bi bil koledar cvetenja objavil že idrijski zdravnik Giovanni Antonio Scopoli leta 1762! Pregledal sem vse Scopolijeve bibliografske podatke, a nisem zasledil, da bi v tem letu objavil kaj takega. Pa me je iz zadrege rešil prof. dr. Tone Wraber, odličen poznavalec Scopolijevih del, in mi nakazal rešitev tega vprašanja. Leta 1772 je G. A. Scopoli objavil svojo znamenito Kranjsko floro, “Flora carniolica", v dveh zajetnih delih. Prvi obsega nič manj kot 448 strani in 65 tabel, poleg tega je še 68 neoštevilčenih strani uvoda. In v uvodu je na štirih straneh zapisano tudi iskano delo, poglavje “Calendarium florae carniolicae” ali “Koledar kranjske flore". Pod naslovom poglavja pa je natisnjena letnica 1762! Čas cvetenja posameznih rastlin je naveden po mesecih: tako februarja cvetijo trobentica, navadni mali zvonček, črni teloh in leska, marca med drugimi lapuh, pljučnik, dišeča vijolica, podlesna vetrnica, rumeni dren, zimzelen itd. Avtor pa dogodkov ne opredeljuje samo po mesecih, ampak tudi po pojavih v naravi, npr. “Inter Adventum primae Hirundinis, et florescentiam Colchici. Dies (153). - Med prihodom prve lastovke in cvetenjem podleska je 153 dni. ” Zakaj je Scopolijev koledar kranjske flore označen z letnico 1762 in ne s 1772? Napisati tako obsežno delo, kot je Kranjska flora, katere I. in 11. del obsegata več kot 1000 strani, je bilo garaško početje. Scopoli je koledar kranjske flore končal leta 1762, letnico napisal in poglavje dodal rokopisu. Čez deset let pa je delo končal v celoti in ga tudi objavil. Brez dvoma je Scopolijev zapis iz leta 1762, z letnico objave 1772, eden prvih objavljenih koledarjev cvetenja. Je mogoče celo prvi? Za potrditev tako drzne domneve bo treba še pobrskati po čebelarski in botanični literaturi. Sicer je pa tudi to svojevrsten užitek! . -aenaas-®- «osa®®»* CALKNUAlUUfa FLORAE CARNIOLICAE. ANKI MÜCCl.Xll. f. t'ikntr. 9. Primul» Aciuli«. Calanthui Nivlli*. t{ Htlltiomt Mofrul t«. CoryUi AtcLu;*. Ki rt. i. n/üagt Ftr&n, 4. —- lYtafrtn. t luntu Cwnpeftrt*. y. / Vrexu A;vdt's. Pulmnariš OfR-cin. I 'ij.ii Odoru«. Ammout Syi-vcflri». «. AflidHtbt 1». Sdtix Purpurea. I'aiJjuiitr Hirfuta. xo, ('.maj ll'ulcuti. fumuta Dulbuf», 11. "n-philo*». »1. juihiri;t-n IMillum. *4. i'ntj/gata O.JiMt'bwut. i|. l'hus Minor. April. 1. Mtriuruki CvDMnn.be. Chry/ofpU-(iiimi Alteroifofcci. 1. Orabk 1 Vcniui. Jjocjnm Thili&oi-«ic». PtttdUU Vrni. j Cartx A!b>. VÜkjjmaUt Sylfatiu. I'M4 CtnioL 4. Ctrex Pi^Vl’l. 7. (IhMtrui VuV.tri*. I /.'•miurn Piirpnrrm. 10. (untiaM VtTJii n. Potr*hih\'t(i-i. StiltrlaCtemUi. Hi-JoJ.iamui Siopotia, Uxfl Acttofclli. I'cfuh ,b Pilufbi*. i|. Piagtituii A pifu. r * April. IOANNIS ANTONII SCOPOLI S. C. *. IT AHMT. MAI MT. IN HOMTANIITICM IT »!<)NKTA*m FLORA CARNIOLICA t X li II) K ,V S PLANTA S CARNIOLIAEINDIGENAS ET DISTKIliVTAS IN CLASSES, Ci KN KU A, SPKCIES, VAKIETATEH. ÜRDINK 1.1N NA KANO TOM. I - Knntu SRCrNDA At CIA ET RI. FORM ATA. INlI’tXMS IOANNIS PAV 1.1 KRAVSsT" • UiriLIOI'Ol.At VINDOJlONfcftSIS. Znamenita knjiga G. A. Scopolija "Kranjska Hora" v kateri je poglavje "Koledar kranjske flore". Delo za čebelarski terminološki slovar je v polnem zamahu Ljudmila Bokal V lanski šesti številki Slovenskega čebelarja smo opisali, kako smo v sodelovanju med Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in Čebelarsko zvezo Slovenije začeli pripravljati čebelarski terminološki slovar, kakšen je njegov namen, katero čebelarsko izrazje bo v slovarju zajeto, kakšni podatki bodo navedeni ob določenem čebelarskem izrazu in kako delo poteka. Tem temeljnim značilnostim, ki naš slovar določajo kot slovenski razlagalni informativno-normativni slovar čebelarskega izrazja v več jezikih, naj se letos pridruži še nekaj splošnejših besed o delu v minulem letu in o slovenskem čebelarskem izrazju sploh. Kot je znano, delo poteka v Komisiji za izdelavo čebelarskega slovarja v Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki jo sestavljajo čebelarski strokovnjaki in leksikologinja. V letu 2005 se je Komisija sešla na 33 sejah, na katerih smo člani pretresali čebelarske izraze iz pojmovnih skupin črevo, dimljenje, hlapilnik, izleganje, jajčnik, kadilnik, kapar, krmljenje, matičnica, matičnik, medišče, mišica, okence, oko, osemeniti, petje, pitalnik, pitanje, plodišče, pokrovec, prezimovanje, prizidek, rešetka, testo, vzreja matic, upravljanje, ušica, zoževanje in besedne zveze s pridevniki čebelarski, jajčni in brezpašen. Prikazi izrazov v slovarju s teh področij so na prvi stopnji dela končani. Skupno število v slovaropisni računalniški program SlovarRed 2.1 vnesenih obdelanih izrazov je bilo 27. decembra lani 1408. Računalniški program nam je pri delu v veliko pomoč; brez take podpore si dandanes slovaropisnega dela ne moremo zamišljati. Pomembno je, da je nastal v Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU s sodelovanjem računalniškega strokovnjaka in jezikoslovcev slovaropiscev, ki so poznali zahteve vsak svojega strokovnega področja. Pri našem slovarskem delu zdaj po večini pojasnjujemo posamezne izraze. Pri tem je poudarek na razlaganju pomena besede. Veliko tovrstnega dela nas še čaka, da se bomo začeli ukvarjati z drugo stopnjo, ko bo treba besede pomensko usklajevati med seboj, preverjati sopomenke in iskati povezave v pojmovni skupini. Naj navedem zelo preprost nazoren primer takega usklajevanja izrazov: Čebelarji vedo, da sta v gospodarskem panju plodišče in medišče dve temeljni enoti, od katerih ima vsaka svojo nalogo. Zato morata biti izraza tudi podobno razložena. medišče -a s prostor v čebeljem panju, kjer čebele odlagajo med v satje in v katerem poteka zorenje medu plodišče -a .s'prostor v čebeljem panju, kjer matica zalega jajčeca, čebele gojijo zalego, odlagajo avl ni prah in deloma med Podobnost obeh oddelkov se kaže v prvem delu razlage, v besedni zvezi “prostor v čebeljem panju", razlika v vlogi obeh prostorov pa je opisana v nadaljevanju. Če so take besedne povezave natančno ugotovljene, je slovar dosegel svoj namen in je označen kot “dober”. Tako delo nas čaka v prihodnje, ko bomo končali pojasnjevanje besed. Še zmeraj pa iščemo dodatne čebelarske izraze. Sicer smo večino besed že nabrali z izpisovanjem čebelarske literature, vendar se še vedno najde kaj zanimivega. Tako smo v Čebelarskem muzeju v Radovljici na besedilih ob razstavnih predmetih našli še izraze: krožni ples, vrtorepi ples, tresorepi ples, figuralni panj, eden od članov komisije je slišal izraz satnišnica, ki ga še nismo zajeli z izpisovanjem. Tudi nove številke revije Slovenski čebelar prinesejo še kakšen izraz. Živi govor je neizčrpen vir, čeprav seveda vse ne pride v poštev za slovar. 27. decembra 2005 je bilo v gradivu za čebelarski slovar zbranih 4393 izrazov. To je množica besed, s katerimi se ukvarja Komisija ter tehta njihovo strokovno in jezikovno vrednost. Glede na to, da človek povprečno v svojem govoru rabi približno 3000 besed, je to kar precej, zagotovo pa še ni vse. V starejši literaturi in v narečjih verjetno živi še veliko čebelarskega izrazja, ki bi ga zajeli le narečni in drugi specialni slovarji. Kakšna raznolikost čebelarskega besedja je v slovenskem jeziku in se kaže v gradivu, pove že podatek, da je v njem 250 izrazov, ki poimenujejo vrste panja, in izpeljank iz besede panj. Kot zanimivost naj bodo naštete tovrstne besede pri črki A: Albertijev listomipanj, Albertijev panj, Alberti-Žnidaršičev panj, Alberti-Žnideršičev panj, Ambrožičev panj, amerikanski panj, ameriški nakladni IM-panj, ameriški nakladni panj, ameriški panj, AŽK-panj, AŽ-panj, AŽ-trietažnipanj. Med temi besedami je treba najprej ugotoviti, kateri panji so tako znani, pomembni, da jih je treba uvrstiti v slovar, kateri izrazi med omenjenimi panji so sopomenke, to pomeni, da označujejo isti panj, kakšni so odnosi med besedami, ki imajo v prvem delu kratice in med tistimi, pri katerih so kratice razvezane - a jezikovnih vprašanj še ni konca. Še najlažje je raziskati, ali je pravilno zapisan svojilni pridevnik Žnidaršičev ali Žnideršičev. V Enciklopediji Slovenije je namreč podatek, da se je iznaj- dljivi čebelar iz Ilirske Bistrice pisal Žnideršič. Tako smo to vprašanje kar hitro rešili. Težje pa je ugotoviti pravilno rešitev pri izrazu Nasonova žleza in Nasonov feromon. Oh prvem se pojavljajo še dvojnice Nosanova žleza in Nosanov feromon ter Nasanova žleza in Nasanov feromon. Brez vpogleda v tuje čebelarske slovarje tu ne gre. Take in podobne stvari zaposlujejo Komisijo kot celoto in zavzete čebelarske strokovnjake, ki veliko strokovnih vprašanj raziščejo že doma, da je potem razpravljanje na seji učinkovitejše. Prav tako doma pripravljajo predloge razlag posameznih izrazov, pri čemer je treba pregledovati tudi ustrezno čebelarsko literaturo. Delo je zamudno in KAJ NEKI TU CVETI? D. Aichele & M. Golte - Bechtle Janez Gregori V priročniku je predstavljenih nič manj kot 748 vrst v naravi rastočih srednjeevropskih zelnatih kritosemenk. Vsaka je predstavljena s čudovito barvno risbo, na kateri je rastlina videti tako, kot jo najdemo v naravi. Glede na barvo cveta so rastline razdeljene v pet barvnih skupin: belo, rumeno, rdečo, modro in zeleno, to pa bralcu zelo olajša iskanje. V vsaki skupini so rastline razvrščene tudi po obliki cvetov (največ štirje venčni listi, pet venčnih listov, več kot pet venčnih listov, somerni cvetovi). Rastline, katerih cvetje je lahko različno obarvano, so v ustreznih skupinah predstavljene še enkrat. Simboli pri vsaki rastlini označujejo njeno rastišče, označujejo, ali je enoletnica ali trajnica, pa tudi, ali je lesnata, strupena ali zavarovana. Pri vsaki rastlini so poleg risbe še kratek opis, podatki o njenem rastišču in še kakšna zanimivost, npr. razlaga njenega imena, njena uporaba, navedba snovi, ki jih vsebuje, itd. V uvodu je pojasnjeno in barvno predstavljeno vse, kar moramo vedeti o zunanjosti obravnavanih rastlin, od različnih oblik socvetij in cvetnih vencev, oblik listov in zahteva veliko strokovnega znanja, zato je prav, da strokovnjake, ki si prizadevajo, da bo slovensko čebelarsko izrazje zajeto v slovarju, navedemo poimensko. To so Simon Atelšek, profesor, Franc Grajzar, elektrotehnik, Janez Gregori, prof. biol., Janez Hočevar, univ. dipl. inž., docent dr. Viktor Majdič, jezikoslovec, Janez Mihelič, univ. dipl. biol., in Ljudmila Bokal, raziskovalka leksikologinja. Lahko rečemo, da je delo v polnem zamahu, da poteka v delovnem razpoloženju in da se strokovna javnost zaveda pomembnosti slovarja ne le za stroko samo po sebi, ampak tudi za slovensko terminološko jezikoslovje in slovensko kulturo nasploh. njihove razvrstitve do oblik stebla in podzemnih organov. Poleg tega knjiga na sprednjem in zadnjem zavihku ponuja zanimiv slikovni ključ za določanje najpogostejših in najopaznejših plodov. Ne nazadnje je priročnik uporaben kot vir podatkov o slovenskih imenih posameznih rastlin, ki so povzeta po zadnji izdaji Male flore Slovenije (1999). Za strokovno neoporečnost knjige je poskrbel prevajalec, botanik mag. Boris Turk. Med znanja, ki jih pri svojem delu potrebujejo čebelarji, sodi tudi prepoznavanje rastlin, ki čebelam ponujajo potrebno pašo, medičino in cvetni prah, vendar smo zaradi pomanjkljivega botaničnega znanja pri tem pogosto v zadregi. In prav to vrzel bo učinkovito zapolnil priročnik “Kaj neki tu cveti?”. Založba Narava, 2004, Olševelc 47, 4205 Preddvor, 447 strani; cena 5.900 SIT, za člane ČD je 20 % popusta; tel.: 04/ 253 55 88, www.narava.si,info@narava.si SREDSTVA EVROPSKIH STRUKTURNIH SKLADOV - ZASLUZENA NAGRADA Silvo Posl, čebelarski mojster in poklicni čebelar V reviji Slovenski čebelar se vse pogosteje pojavljajo vabi- Ker sem se leta 2004 tudi sam prijavil na takšen razpis in bil la na delavnice o pridobivanju sredstev iz evropskih stnik- pri tem uspešen, tako da me v zvezi s tem kličejo številni turnih skladov za investicije v čebelarstvu, t. i. sredstva EPI). čebelarji iz različnih delov Slovenije, sem se odločil, da širši čebelarski javnosti predstavim svoje izkušnje na tem področju. Ker je pri seštevanju točk vlagatelja zelo pomembno, kako čebelari, kot bomo videli tudi pozneje, naj se na kratko najprej predstavim: Čebelariti sem začel že leta 1969, ko mi je soseda kot 12-letnemu dečku podarila prvo čebeljo družino. Ker sem bil radoveden, kot sem še dandanes, sem čebelarstvo začel hitro dojemati in dograjevati. Leta 1991 sem imel toliko čebel, da ob službi nisem več mogel normalno čebelariti, zato sem se takrat odločil za samostojno pot. Najprej kot popoldanski obrtnik, pozneje pa kot samostojni podjetnik. Ves čas sem se tudi izobraževal in izpopolnjeval svoje znanje, trud pa sem leta 1999 kronal z nazivom čebelarski mojster. Zdaj torej čebelarim kot samostojni podjetnik, vodim davčno knjigovodstvo in sem prostovoljni zavezanec za DDV. S to dejavnostjo se ukvarja tudi sin, ki je končal vsa izobraževanja v čebelarstvu, kot to zahteva “Katalog standardov strokovnih znanj” in si pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar, ker bo pozneje prevzel moje delo. Pri sezonskem delu mi pomaga vsa družina, včasih pa tudi koga najamemo. Pridelujemo vse čebelje pridelke in jih tudi predelujemo, saj s tem povečamo njihovo dodano vrednost. Naše prodajne poti so torej javne. In zdaj k podrobnosti iz naslova. Vsak razpis je v grobem razdeljen na štiri osrednje sklope: - Predmet javnega razpisa - V tem delu so navedena vsa področja, na katera se nanaša razpis. V mojem primem je to bila naložba “Nakup čebeljih panjev in opreme za prevoz čebeljih panjev - kontejnerja”. - Pogoji za dodelitev sredstev - Prvi in poglavitni pogoj je, da ima vlagatelj vsaj 40 gospodarskih čebeljih družin, saj le tako sploh lahko kandidira! To informacijo zelo radi povedo vsi svetovalci, veliko manj pa govorijo o drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji, saj bi vse drugo negativno vplivalo na morebitno odločanje za razpis. Pri pogojih je treba ločiti med tistimi, ki jih je treba izpolnjevati pred vložitvijo vloge, in tistimi, ki sledijo po odobritvi sredstev. Pogoji, postavljeni po končani investiciji, so pri vsakem razpisu različni, zato jih velja še posebej dobro preučiti. - Dokazila in priloge, potrebni za dokazovanje pogojev - Dokazila so tesno povezana s pogoji, ki jih mora prosilec izpolnjevati in tudi dokazati. Teh pogojev in dokazil je po navadi zelo veliko in so odvisni od vrste investicije, zato jih bom navedel nekoliko pozneje. - Merila za ocenjevanje vlog - Merila so sestavni del razpisa, zato svetujem vsakomur, da jih zelo natančno prebere, saj prav ta velikokrat pripomorejo k temu, da je vloga ocenjena bolje, kot bi bila sicer. Kaj vse je ocenjeno, je natančno opredeljeno v merilih samih. Pri postopku pridobivanja dokazil sem bil v začetku zelo negotov, zato sem se napotil na našo izpostavo Kmetijsko svetovalne službe. Žal pa tam za čebelarstvo niso imeli nikakršnega posluha, saj tudi o čebelarstvu kot kmetijski dejavnosti — z izjemo nekaterih referentov, ki so po naključju tudi sami čebelarji — niso vedeli in ne vedo ničesar. Zato je odločitev ČZS o vzpostavitvi svoje svetovalne službe še kako pravilna, saj naj bi v prihodnje to delo opravljala prav ta služba. Svetovalka me je sicer napotila na “infotočko” KGZ Slovenije, katere mesto je določeno Uidi v razpisni dokumentaciji. Tudi tam sem pristojnim z veliko težavo dokazoval, da izpolnjujem vse pogoje iz razpisne dokumentacije in da se lahko prijavim na razpis. Seveda sem prej doma vse dobro analiziral. Po uri dokazovanja sem končno dobil svetovalca, s katerim sva zastavila najino nadaljnje delo. Najprej je bilo treba vse sile usmeriti v izdelavo poslovnega načrta. Njegova oblika je predpisana in jo je mogoče dobiti tako na internetu kot tudi v razpisni dokumentaciji. V vsebini poslovnega načrta pa je bilo treba natančno predstaviti mojo poslovno odločitev. Ker sem imel svojo poslovno vizijo tako rekoč že v glavi, jo je bilo treba le še preliti na papir. Pri tem velja poudariti, da je treba v povzetku poslovnega načrta navesti vse tiste dejavnike, za katere menite, da so uresničljivi, vendar jih s svojimi sredstvi ne morete uresničiti. Zelo pomembni so tudi starost prosilca, njegova izobrazba na področju, za katerega vlaga vlogo, njegova finančna sposobnost, pa tudi naslednik, ki bo prevzel delo prosilca, in njegova izobrazba. Zelo pomembno je tudi minulo delo prosilca, njegove dotedanje prodajne poti, njegove zmogljivosti ob oddaji vloge ter možnosti za prodajo presežkov, ki bodo posledica povečane proizvodnje ali izboljšane tehnologije ali česa drugega. Vsi ti podatki, sicer še podrobneje obdelani, so tudi obvezni sestavni del vsakega poslovnega načrta. Posebno natančno je obdelano področje kalkulacij, s tem pa donosnost in upravičenost investicije. Skoraj je nemogoče, da bi poslovni načrt izdelali sami, čeprav ta možnost obstaja. Sam sem se odločil, da tega ne bom počel sam, saj sem želel v razpisu uspeti, tudi zaradi stroškov, ki sem jih imel pri tem. Medtem sem pridno zbiral uradna dokazila, potrebna za dokazovanje upravičenosti do sredstev. V mojem primeru so bila to (navajam jih zato, ker se mi zdi pomembno dokazati, da so tako pridobljena sredstva z žulji zaslužen denar!): - dokazilo, da je kmetijsko gospodarstvo vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev - KG MID; - dokazila o lastništvu: - posestni list, ki ne sme biti starejši od treh mesecev, - zemljiškoknjižni izpisek (list A, B, C,), ki ne sme biti starejši od treh mesecev, — izjava lastnika oz. solastnikov zemljišč, da se strinjajo z naložbo; - dokazilo, da so za proizvode, katerih proizvodnjo želite povečati, na voljo običajne prodajne možnosti: — kupoprodajne pogodbe, — zakupnina - pogodba o zakupljenem prostoru na tržnici; -dokazilo, da kmetijsko gospodarstvo ob predložitvi vloge izpolnjuje vse standarde na področju varstva okolja: - strokovna ocena vpliva na okolje (ker je bil v poslovnem načrtu predviden prevoz zabojnika s tovornim vozilom), za katero sem plačal 100.000 SIT; - dokazilo o izpolnjevanju vseh predpisanih standardov na področju varstva rejnih živali: — kopija odločbe VURS-a, iz katere je razvidno, da je objekt za rejo domačih živali v skladu s predpisanimi standardi, — potrdilo VURS-a o skladnosti objekta z ustreznimi standardi EU na področju veterinarskih zahtev; - fotokopije najpomembnejših obrazcev o kmetijskem gospodarstvu, kot to določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004: — A - osnovni podatki o kmetijskem zemljišču za leto 2004 (za samostojne podjetnike in pravne osebe), — B - osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004 - stalež živali, — C - prijava zemljišč v uporabi za leto 2004 (priložiti jo je bilo treba kljub ugotovitvi, da čebelar ne potrebuje zemljišča za gojenje čebel!); - dokazilo o registraciji vlagatelja: — za samostojne podjetnike: priglasitveni list, da dejavnost opravlja kot samostojni podjetnik; - dokazilo o finančnem stanju vlagatelja: — bilanca stanja in uspeha, — originalno potrdilo DURS-a, da je prosilec poravnal vse zapadle obveznosti; - dokazila o finančnem pokritju naložbe: — pogodbe o odkupu pridelkov oz, izdelkov; - ob morebitnem vlaganju v opremo — panji, zabojnik: — predračuni treh ponudnikov; - DODATNA DOKAZILA — specifična za nosilca kmetijske dejavnosti: — potrdilo nosilca kmetijskega gospodarstva, da ima stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva, — pooblastilo morebitnih solastnikov, s katerimi prebiva na skupnem naslovu kmetijskega gospodarstva, da ga pooblaščajo kot vlagatelja vloge in da se strinjajo z navedeno naložbo, — dokazilo o končni izobrazbi, — dokazilo oz. potrdilo o vključitvi v DDV, — dokazilo, da je med blagovne znamke “Slovenski med kontrolirane kakovosti” pogodba, — dokazilo o registraciji čebeljih panjev v skladu z zakonodajo - VURS; - Poslovni načrt je pripravil svetovalec KGZ Slovenije, zanj pa sem plačal 150 tisoč SIT! Čeprav sem poslal vsa zahtevana dokazila, mi je Agencija za kmetijske trge poslala obvestilo, da je vloga nepopolna in da jo v roku petih dni lahko dopolnim. Manjkala so dokazila o lastništvu zemljišča in dokazilo, da nisem bil pravnomočno obsojen; seveda sem vse tudi pridobil in jih pravočasno oddal. Zelo pomembno je opozoriti, da nobene investicije ne smete začeti izvajati pred odobritvijo vloge. Če je vloga odobrena, prejme prosilec o tem odločbo, ki potrjuje načrtovano investicijo, ter z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja podpiše pogodbo o sofinanciranju. Ta je po navadi razdeljena takole: 50 % vrednosti investicije financira investi- tor, 50 % pa so nepovratna sredstva, za katera polovico prispeva EU, polovico pa Slovenija. Seveda pa je treba porabo sredstev dokazovati s plačanimi računi, na Agencijo za kmetijske trge pa je treba vlagati zahtevke za odobrena sredstva po vnaprej predvideni dinamiki. Na podlagi ugodno rešene vloge pa za končnega prejemnika izhajajo dodatne obveznosti, ki so navedene v pogodbi. Naj omenim le nekaj večjih: končni prejemnik se mora obvezno držati rokov, navedenih v poslovnem načrtu, najmanj 8 let mora hraniti vso investicijsko dokumentacijo, po postopkih FANI) mora voditi knjigovodstvo na kmetiji oz. čebelarstvu vsaj še 5 let po zadnjem izplačilu sredstev po končani investiciji... Ko sem po ugodno rešeni vlogi naredil obračun stroškov, sem ugotovil, da me je vse skupaj stalo nekaj več kot 300.000 SIT, v ta znesek pa niso všteti stroški kilometrin in čas, ki sem ga porabil za pripravo projekta. Te stroške sem vzporedno subvencioniral prek drugih skladov, ki so prav tako namenjeni razvoju podeželja in malih podjetij. Iz vsega navedenega sledi vprašanje: ali se to splača? Moj odgovor je DA! Če ne drugega, mi daje moralno zadoščenje, da je tudi za nas čebelarje mogoče doseči nekaj, kar je sicer težko dostopno. A je še nekaj več! Čebelarju daje motivacijo, neki cilj, ki ga želi doseči, da bo zmogljivosti svoje proizvodnje povečal prej, kot bi se to zgodilo sicer. In če pomislimo, da v dolgih 365 dneh čebela nabira za čebelarja samo nekaj več kot tri mesece, in še to s presledki, je več kot jasno, da je treba to možnost čim bolje izrabiti. To pa bomo lahko storili le, če bomo vedno ob pravem času na pravem mestu, in to s čim manjšimi stroški. In še nasvet za vse čebelarje: Izkušnje kažejo, da imajo precej več možnosti za uspeh pri razpisu tisti čebelarji, ki že dalj časa čebelarijo in tržijo svoje pridelke v kateri koli registrirani obliki in ki nameravajo to tudi nadaljevati, tisti, ki imajo nekaj svojega kapitala, kakor tudi tisti, ki nameravajo v kratkem registrirati svojo ljubiteljsko dejavnost. Skoraj nobene možnosti pa nimajo ljubiteljski čebelarji, zato bi bilo škoda za ta namen porabiti kakršna koli sredstva, saj ta, kot smo videli, niso majhna. Lahko pa seveda poskusijo. Zaradi tako naravnane državne politike in vse ostrejših pogojev trženja se bo struktura čebelarjev v Sloveniji občutno spremenila, in to v prid registriranih. To pa je tudi resno opozorilo ČZS, da bo morala kar najhitreje upoštevati ta dejstva in svojo organiziranost oblikovati tako, da bodo tudi ti čebelarji imeli možnost vplivati na oblikovanje naše skupne čebelarske zakonodaje. A to je že daiga zgodba. Opisal sem nekaj malenkosti, za katere mislim, da bodo še kako koristile vsem tistim, ki se bodo odločali za sodelovanje v natečaju za pridobitev teh sredstev. Nikakor ni bil moj namen prestrašiti naše čebelarje, ampak zgolj povedati resnico, ki bi jo marsikdo želel slišati, pa ni nikogar, ki bi mu jo povedal. Vsekakor pa želim, da bi čebelarji kar najhitreje spoznali, kakšna je realnost. Prav gotovo se razpisi med seboj nekoliko razlikujejo, spreminjajo se pogoji, cilji pa ostajajo vedno isti, to je povečati konkurenčnost! Tudi najmlajši radi slikajo Bogdan Bone, Vilharjeva 53, 5270 Ajdovščina Če želi čebelar najmlajše člane svoje družine “okužiti” z ljubeznijo do čebel, naj jim dovoli, da tudi v zvezi s čebelarstvom delajo to, kar že sicer radi počnejo, npr. slikajo panjske končnice ... Tako so se Neža (9), Mojca (5) in Matevž (7) pod mojim mentorstvom spoprijeli kar z dvanajstimi 9-satnimi AŽ-panji in jih uspešno poslikali. Podvig je trajal štiri dni, saj tako majhni otroci kljub vzpodbudam ne zdržijo več kot eno uro pri istem opravilu, delo pa gre še lepše delo od rok, če se barve sproti sušijo. Panji sicer še niso naseljeni, saj čakajo na ugodno leto a že zdaj se ve, “katere čebele bodo čigave”. Vsak otrok si je namreč zelo dobro zapomnil, kateri panj je poslikal in je zato “njegov” ... Naj medi! Mladi čebelarji na poslikanih panjih, ki so jih polepšali kar sami. BRUNO KRIŠTOF - sedemdeset let življenja in dela Dr. Slavica Tovšak za čebelarsko družino Peter Močnik V skromni družini očeta vzdrževalca proge in matere gospodinje se je 17. januarja 1936 v bolnišnici v Vinarski ulici v Petrovem selu na Košakih pri Mariboru rodil sin Bruno. Najnežnejša otroška leta je s starši preživljal v Podvelki, kjer je leta 1946 končal štiri razrede osnovne šole. V Rušah je najprej obiskoval takratno nižjo gimnazijo, potem pa je šolanje nadaljeval v Elektrogospodarski šoli v Mariboru in se izučil za elektroin-stalaterja. Njegova piva zaposlitev sega v leto 1952, ko se je kot elektromonter v okolišu Ruše in pozneje v okolišu Lehen na Pohorju zaposlil pri Elektro Maribor. Po končani mojstrski šoli v Ljubljani je leta 1955 postal najmlajši mojster na tem področju v Sloveniji Med dejavnostmi, ki so bogatile njegovo življenje, Bruno Krištof je bilo na prvem mestu čebelarstvo. Že kot otrok se je vneto oziral za čebelarjema v Podvelki, saj sta bila v njegovih očeh prava heroja. Leta 1963 se je včlanil v Čebelarsko družino Studenci - Pekre in že po dveh letih postal njen predsednik. Tedaj se je začelo njegovo predano delo v društvu in pri čebelah. Čebelarska družina, ki jo je vodil, je kmalu postala najboljša članica Zveze čebelarskih družin Maribor. Za časa njegovega predsednikovanja se je število članov s 34 povečalo na 76, število podpornih članov oziroma ljubiteljev čebel pa z 19 na približno 250. Na osnovni šoli Janka Padežnika v Mariboru je ustanovil čebelarski krožek in bil polnih 18 let tudi njegov mentor. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti, da je prvi v Sloveniji dosegel vpis čebelarstva kot fakultativnega predmeta v šolsko spričevalo. Pod njegovim vodstvom so mladi čebelarji na republiških srečanjih in tekmovanjih osvajali najvišja mesta. Delo in uspehi krožka so privabili tudi TV Sarajevo, da je posnela reportažo o delu tega krožka. V obdobju njegovega predsednikovanja se je Čebelarska družina Studenci - Pekre preimenovala v Čebelarsko družino “Peter Močnik” ter ob 100. obletnici rojstva tega znamenitega rojaka na njegovi domači hiši odkrila njegov doprsni relief. Po zaslugi Brunovih prizadevanj so izšle tri spominske brošure o čebelarstvu, društvo pa je organiziralo tudi večje prireditve, npr. IV. in IX. republiško tekmovanje mladih čebelarjev, proslavi ob 25- in 30-letnici čebelarske družine ter slovesno akademijo ob 110. obletnici rojstva čebelarja Petra Močnika. Na Studencih mu je uspelo pridobiti zemljišče za čebelarski dom, projekt zanj pa je izdelal arhitekt Bogdan Reichenberg. Njegove dejavnosti so bile opazne tudi zunaj meja Slovenije in tedanje Jugoslavije. Društvo se je pobratilo s Čebelarsko družino Šmihel na avstrijskem Koroškem, prav ta kraj pa je rojstni kraj Petra Močnika. Čebelarji so sodelovali pri zasaditvi spominskih lip pri stavbi krajevne skupnosti Pohorski bataljon, tega dejanja pa so se udeležili tudi predstavniki iz pobratenega Kraljeva. Sledovi Brunovih dejavnosti v okviru društva se kažejo pri izdelavi osnutka zastav, še posebej prapora čebelarske družine, in izdelavi znaka čebele v šesterokotniku, ki ga zdaj uporabljajo skoraj vsa čebelarska društva v Slovenji, ne da bi poznala ime avtorja. Poleg tega da je bil izvoljen za predsednika društva. Naj omenim še nekatere njegove druge obveznosti, ki jih je ves čas mandata opravljal skrbno in z veliko odgovornostjo: do leta 1984 je bil šest let član izvršnega odbora Medobčinske zveze čebelarskih družin Maribor, štiri leta je bil pod- predsednik izvršnega odbora MZČD Maribor, šest let je bil predsednik komisije za čebelarski naraščaj pri MZČI) Maribor, bil je tudi član komisije za izobraževanje, podpredsednik in predsednik komisije za priznanja in odlikovanja, član in predsednik republiške komisije za čebelarski naraščaj pri Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo in delegat na prvem povojnem oz. IX. kongresu Čebelarske zveze Jugoslavije v Osijeku leta 1979. Še vedno je zvest čebelam in dojemljiv za nova spoznanja na področju teorije in prakse. V najboljših časih je gospodaril s 36 AŽ-panji in nekaj prašilčki. Kot je sam označil svojo strokovno dejavnost, je vselej z veseljem spremljal sleherno novost v čebelarski tehnologiji, nikoli pa ni bil privrženec poskusov spreminjanja življenja čebel. Leta 1986 je bolezen zrahljala zdravje njegove življenjske sopotnice Marije - Pike. Po tem dogodku je Bruno začel počasi zmanjševati svoje obveznosti, skrčil pa je tudi svoje čebelarstvo. Njegova sopotnica ga je za vedno zapustila leta 2000, njena smrt pa ga je zelo prizadela. Poslej so bile njegove spremljevalke in pomemben del njegovega življenja čebele. Ker je prejel kar 21 priznanj, odlikovanj in zahval, med daigim vsa odličja Antona Janše in red zaslug za narod s srebrno zvezdo, ker ima kar 53 let čebelarskega staža, od tega pa je bil 20 let na čelu Čebelarske družine Peter Močnik, je postal naš vzor, vzor preprostega in doslednega človeka, čebelarja z bogatimi izkušnjami, čebelarja, ki je bil ves čas entuziast in naš učitelj. In takšen naj naš Bruno Krištof tudi ostane. f Iz dri jštver lega življe Jnja "Družita nas vedoželjnost in ljubezen do naše sivke" Marija Lebar S temi besedami je predstavnik Čebelarske zveze Slovenije in slavnostni govornik Anton Tomec pozdravil udeležence slovesnosti, ki so jo ob svojem visokem jubileju pripravili člani Čebelarske družine Mozirje. Po njegovih besedah je čebelarstvo pri nas še premalo cenjeno, zato je treba doseči, da ga bo država v skladu s predpisi Evropske unije začela obravna- vati kot panogo, ki je enakovredna drugim kmetijskim panogam. “Za nas čebelarje je značilna živahna radovednost za vse, kar se dogaja v naravi, še posebej za tisto, kar se dogaja v zvezi z našimi čebelami. Razvoj tehnologije pridobivanja medu, pa tudi novosti o življenju čebel in njihovih boleznih, nas silijo k stalnemu izobraževanju. Za to pa čebelarji nenehno skr- bimo tako na ravni ČZS kot v društvih.” Predsednik Zveze čebelarskih društev Zgornje Savinjske doline Marko Purnat je predstavil članstvo zveze, ki združuje 185 članov z 200 čebeljimi družinami. Omenil je pomanjkanje mladih članov, vendar ga to ne čudi, saj izračuni kažejo, da je čebelarjenje z dvanajstimi panji ali manj izguba za posameznikov proračun, če seveda gledamo na čebelarjenje le s finančne plati. Besedo je povzel predsednik Čl) Mozirje Ivan Copar. Na kratko je orisal zgodovino društva vse od njegovega nastanka pred 80 leti. Ob tem jubileju so člani izdali tudi bilten Naših 80 let. Čopar se je zahvalil vsem, ki so pri tem sodelovali, saj gre za prvo pisno pričevanje o delovanju družine in njenih članov. Kot je dodal, je premalo znano, kako blagodejno vpliva čebelarjenje na ohranjanje našega okolja, zato moramo čebelarji s tem nenehno seznanjati ljudi, zlasti mlade. Po njegovem mnenju je treba narediti vse, da se bo čebelarstvo uveljavilo kot del turistične ponudbe, na tem področju pa imajo v društvu že konkretne načrte. Sledil je vrhunec slovesnosti, v okviru katerega je Anton Tomec v imenu Čebelarske zveze Slovenije predsedniku Ivanu Čoparju izročil odličje Antona Janše II. stopnje, Čebelarska zveza Zgornje Savinjske doline pa je odličji Antona Janše II. stopnje podelila Stefanu Kokalju in Juriju Skornšku. V skladu s pravilnikom je podelila še tri priznanja ob življenjskem jubileju svojih članov, in sicer Srečku Lamutu in Jožetu Ivanuši ob njuni osemdesetletnici ter Jožetu Brezovniku ob sedemdesetletnici. Prireditve sta se udeležila tudi poslanec Državnega zbora RS Jakob Presečnik in mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Ta je poudaril, kako pomembno je Tajnik CZS g. Tomec izroča odličje A. J. II. stopnje predsedniku ČD Mozirje Ivanu Čoparju, ob njem pa stoji g. Marko Purnat. primerno zaznamovati tako visok jubilej. Ob tem je izrazil tudi vso podporo Čebelarski družini Mozirje, ki sodi med najdejavnejša društva v občini. Kulturni program, ki so ga z veliko skrbnostjo in prisrčnostjo izvedli šolarji iz Šmihela, je bil v celoti posvečen medu, čebelam in čebelarjem. Manjkala ni niti čebelarska himna v izvedbi kvinteta Koledniki iz Mozirja. Mozirski čebelarji so ob tej priložnosti pripravili lično in raznovrstno razstavo svoje bogate ponudbe. Vsi gostje in člani so prejeli tudi bilten, ki so ga izdali ob tej priložnosti in o katerem je treba povedati nekaj več. Ko so poleti v Čl) iskali podatke za to publikacijo, so namreč povsem po naključju ugotovili, da segajo prvi začetki organiziranega čebelarjenja v Mozirju v ieto 1925. To prej ni bilo znano, saj starejši arhiv ni ohranjen. Tako so imeli za pripravo proslave in izdajo biltena na voljo le nekaj mesecev, kljub temu pa lahko rečemo, da jim je dobro uspelo. Priprave biltena so se lotili kar člani društva sami. Odpravili so se na teren in tako skušali zbrati čim več podatkov o začetkih in začetnikih društva, še zlasti o Ivanu Parfantu, po domače Mačku, ki je bil ustanovitelj takratne Čebelarske družine Mozirje in tudi njen prvi predsednik. Kot smo že omenili, o tem ne obstajajo nikakršni zapiski, tako da so se zanašali na spomine in ustne pripovedi ljudi, ki so prvega predsednika še poznali. Zanimivo je, da je bil Ivan Parfant zelo napreden človek, poleg tega pa tudi ljubiteljski fotograf, kljub temu pa kakega njegovega portreta ali fotografije niso mogli najti. Upajo, da bo ta bilten spodbudil tiste, ki imajo še kakšne neobjavljene podatke, in da bo podlaga za nadaljnje raziskovanje v tej smeri. Promocija čebeljih pridelkov je delo domačega društa. KONRAD ŠMIGOC »p. MODNO KROJASTVO SMIGOC s.p. HOŠKO in ZENSKO MODNO KROJAŠKO Smo obrtna delavnica z 35 letno tradicijo in renomirano kakovostjo, spoštovanjem dogovorjenih rokov, kar se lahko prepričate pri naših poslovnih partnerjih širom Slovenije in tvjine. Naša obrtna delavnica deluje že 35 let in v tem obdobju smo se uveljavili predvsem s kakovostjo in upoštevanjem dogovorjenih rokov. 0 tem se lahko prepričate pri naših poslovnih partnerjih po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Iz najbolj kakovostnih materialov, ki so jih različni uporabniki preizkusili med svojim delom, šivamo uniforme vseh vrst (gasilske, varnostne, natakarske, plesne, glasbene, lovske itd.), in to bodisi po osebnih merah bodisi po konfekcijskih številkah. Informacije in naročila: Moško in žensko krojaštvo Konrad Smigoc, s.p. tel: (02)779-35-61 fax: (02)779-35-60 mobitel: 041-949-331 041-687-754 e-pošta: smokingsalon_smigoc@email.si Lep pozdrav! IZLET V NEMČIJO - NA OBISK K ČEBELARJU FRIEDMANNU Društvo AJDA bo 22. in 23. julija 2006 organiziralo strokovni izlet v Nemčijo. Obiskali bomo čebelarja Friedmanna, ki med svojih čebel prodja pod blagovno znamko DEMETER, znano kot eno izmed najuglednejših blagovnih znamk na tem področju na svetu. Cena potovanja je 23.000,00 SIT. Prijave sprejema Društvo AJDA, Vrzdenec 60, 1354 Horjul, tel.: 01 / 754 07 43. Lepo vas pozdravljam Meta Vrhunc Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Da bi vam pomagali ohraniti zdrave čebele, ČZS pripravlja brezplačne seminarje, na katerih vam svetuje, kako se spopadati z varoami in hkrati priaelati neoporečen med. Se vedno se lahko udeležite brezplačnega seminarja in delavnice USPOSABLJANJE ZA ZATIRANJE VAROJ! Prosimo pokličite terenskega svetovalca na svojem območju in skupaj boste skušali oblikovati skupine s 25-35 udeleženci, tako da bo seminar potekal v bližini vašega domačega kraja. Ce se do v okviru društva prijavilo dovolj interesentov, bomo seminar in delavnico pripravili v vašem društvu! ANA KUNSTELJ, s.P. ŠIVILJSTVO KUNSTELJ ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ Telefon: 01 72 38 027, GSM: 031 352 797 e-pošta: jm-kunstelj@volja.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna na vročinoj, ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE IN DRUGO ČEBELARSKO OPREMO. V ______________________________________ inž. JOŽE KUNSTELJ, s.P. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ Telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@volja.net Izdelujemo 3-, 4- in 5-satna točila za med. Ponujamo, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70 in 100 litrov. UGODNO! ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENKE, ČEBELARSKA ZVEZA DRUŠTEV POMURJA in ČEBELARSKO DRUŠTVO PETER DAJNKO GORNJA RADGONA VABIJO vse čebelarje iz Slovenije in čebelarje izvsosednjih držav, da se udeležijo srečanja slovenskih čebelarjev, ki ga letos pripravljajo Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarska zveza društev Pomurja in ČD Peter Dajnko iz Gornje Radgone. Ob tern dogodku se bomo spomnili Petra Dajnka, enega izmed pomembnih mož za razvoj čebelarstva na slovenskem. Srečanje s kulturnim in družabnim programom bo 21. maja 2006, ob 9. uri, na sejmišču v Gornji Radgoni. Podrobnejše informacije bodo objavljene v prihodnji številki Slovenskega čebelarja. Vljudno vabljeni, čebelarke in čebelarji ter ljubitelji čebel! PONOVNI POZIV ZA ZBIRANJE VZORCEV Obveščamo vas, da še vedno zbiramo vzorce za analizo medu. Analiza je brezplačna. Čebelarje prosimo, da poleg prijavnega obrazca pošljejo tudi podpisano priloženo pooblastilo. Prosimo, da pošljejo pooblastilo tudi tisti čebelarji, ki so že oddan med v analizo. Obrazce čim prej pošljite na Čebelarsko zvezo Slovenije, Brdo pri Lukovici 8,1225 Lukovica, s pripisom "Analiza medu". Naknadno vam bomo sporočili, kdaj dostavite vzorec medu. POOBLASTILO št. vzorca: Izpolni ČZS Podpisani_________________ (ime in priimek) (registrska številka čebelnjaka oz. KMG-MID] upravičenec za financiranje stroškov fizikalno-kemijskih, mikroskopskih in senzoričnih analiz medu (30. člen Uredbe o izvajanju ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2006- Ur.l. RS št. 113/2005 ), pooblaščam Čebelarsko zvezo Slovenije ( vlagatelja skupnega zahtevka ), da v mojem imenu vloži skupni zahtevek za financiranje stroškov fizikalno-kemijskih, mikroskopskih in senzoričnih analiz medu. (Kraj in datum) (Podpis upravičenca) VABILO NA DNEVE KRANJSKE ČEBELE V BOROVUAH V AVSTRIJI Združenje čebelarjev iz Borovelj (Ferlach) v Avstriji vabi slovenske čebelarje na tridnevno srečanje, ki bo od 5. - 7. maja 2006 v dvorani mestne hiše v Borovljah. V petek 5. maja, bomo odprli sejem čebelarske opreme, v soboto, 6. maja, bo predavanje z naslovom »Prihodnost čebelarstva je v novi ponudbi - pomen odbire kranjske čebele«, ob 14. uri pa še predavanje »Apiterapija in njene možnosti«. V nedeljo, 7. maja, bomo v okviru sejma pripravili različne predstavitve čebelarske opreme. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 17. ure. Obiskati bo mogoče tudi čebelarski muzej in čebelnjak za pridelavo sonaravnih čebeljin pridelkov. Referati bodo prevedeni tudi v slovenščino, vsak udeleženec pa bo prejel tudi zbornik referatov v svojem jezil 19 uri. PRODAM čebelje družine v nakladnih in AŽ-panjih in prazne nakladne in AŽ-panje s satjem v okolici Rogaške Slatine, inf.: 041 822 366. PRODAM avto prikolico za prevoz 12 AŽ-panjev in 30 smukalnikov za cvetni prah in 10 praznih AŽ-panjev 10S, inf.: 051 394 693. PRODAM pet novih gorenjskih plemenilčkov in pet malo rabljenih, inf. 040 788 480. POVERJENIKI ZA ČEBEUO PAŠO ČD POSTOJNA — pisne prijave za pašo na češnji in lipi sprejemamo do 15. 4. 2006, za gozdno pašo pa do 5. 5. 6 na naslov: Čl) Postojna, Cankarjeva 6, 6230 Postojna. ČD NOVA GORICA — sprejema prošnje za akacijevo pašo do 15 aprila 2006. Za gozdno pašo do 31. maja 2006 na naslov: Mitja Bavdaš, Prvomajska 90, 5000 Nova Gorica. Dodatne informacije na tel.: 05 30 24 790 ali na GSM 041 975 393. ČD ALOJZ GREIF — HOČE — poverjenik za pašo je Damjan Medved, Dragonja vas 40A, 2326 Cirkovce, tel. 02 729 33 31 in GSM 040 217542. OBALNO ČD KOPER - poverjenik za pasišča v obalnem čebelarskem društvu je Miloš Furlan, Stritarjeva 6, 6000 Koper, GSM 041747 435. ČD PIVKA sprejema vloge za pašo na obrazcu “Vloga za namestitev čebel” skupaj z veljavnim zdravstvenim spričevalom in sicer; za akacijevo in lipovo pašo do 30. aprila, za gozdno pašo pa do 15. maja 2006 na naslov: ČD Pivka, Narin 16, 6257 Pivka. ČD MORAVSKE TOPIJCE zbira vloge za akacijevo pašo do 25. aprila 2006. Pisne prijave pošljite na naslov: ČD Moravske Toplice, Lešče 4, 9226 Moravske Toplice. ČD KAN Al. BRDA razpisuje za leto 2006 stojišča na akacijevi, lipovi, in kostanjevi paši. Pisne vloge pošljite na predpisanih obrazcih (UL RS 94/03) do 10. aprila 2006 na naslov: Marjan Kovačič, Gorenja vas 19, 5213 Kanal ob Soči. ČD ŠEMPETER PRI GORICI sprejema po pošti prijave za akacijevo pašo do 10. aprila, za spodnjo Vipavsko dolino na naslov: Jože Praček, Ulica Bojana Vodopivca 7, Dornberk, tel. 05 301 84 79. ČD KOPER poverjenik za čebeljo pašo je Miloš Furlan, Stritarjeva 6, 6000 Koper, prosite da na ta naslov pošljete vloge za dovoz čebel na pašo. ČD AJDOVŠČINA prijave za akacijevo in javorjevo pašo sprejemamo do 15. maja 2006 na naslov: Ivo Stibilj, Male Žablje 21a, 5263 Dobravlje. Vloga z vsemi podatki mora biti na uradnem obrazcu “Vloga za dovoz čebel na pašo” (7. člen Pravilnika o katastru čebelje paše Ur.l. RS 18/02). VZREJA MATIC — Jožica in Jožef Tratnjek, Žižki 93,9232 Črenševci, ^Sp. telefon, 02 570 1817 ali GSM 041 886 652. Sprejemamo prednaročila za matice! Matice so čiste kranjske sivke, označene in iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Začetek dobave matic konec maja Čebelarska zveza Slovenije ČZS Brdo pri Lukovici 8,1225 Lukovica ČEBELARSKA ZVEZA SLO VENUE tel. 01 7296 133, fax. 01 7296 132 Čebelarska zveza Slovenije v skladu z 1. odstavkom 125. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. I. RS štev. 36/04) ter 5. in 30. členom Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2006 (Ur.l. RS štev. 113/2005) in v skladu z programom internih kontrol ter vzorčenja medu za leto 2006 objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO PODIZVAJALCA IN ODDAJO NAROČILA ZA IZVEDBO ANALIZ MEDU Naročnik: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica; Številka javnega razpisa: IK 30/113-05 Predmet javnega razpisa: Izbor laboratorija in oddaja naročila za izvedbo analiz vzorcev slovenskega medu na ostanke sredstev za zatiranje varoze ter prisotnost antibiotikov; Razpisna dokumentacija: bo od 24. 3. 2006 dalje objavljena na spletnih straneh Čebelarske zveze Slovenije (http://www. cebelarska-zveza-slo.si); Okvirna višina sredstev javnega razpisa: 4.000.000,00 SIT; Rok za oddajo ponudb: 10.04.2006 do 12. ure na naročnikovem naslovu. vČebelarska zveza Slovenije __________________________________________________________ i AGROLIT UGODNA CENA AŽ-SATNIC IZ ANALIZIRANEGA VOSKA Teža 80 g. Cena za satnice I. kakovostije 169 SIT, za satnice II. kakovosti pa 149 SIT. Društvom omogočamo količinski popust. Za naročilo več kot 3000 kosov 12%, za več kot 4000 kosov je popust 15%, za več kot 5000 kosov pa kar 20%. Naročila sprejemamo na tel.: 01 898 5290, faks 01 898 4347, e-pošta: info @ Agrolit. Si Naslov: AGROLIT, Graška cesta 25a, LITIJA. Satnice so analizirane v inštitutu univerze v Hohenheimu pri Stutgartu in ne vsebujejo ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoe. v______________________________________________________________________________________. A APIS M & D, d. o. o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure KUHA VOŠČIN IN TAKOJŠNJA MENJAVA ZA SATNICE PREVZEM VOŠČIN SAMO V PROZORNIH PLASTIČNIH VREČAH DO 10. 4. 2006 • POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL • • APNEN0GEL - NOSEMAGEL - STIMULANS - VAR0GEL NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI. • PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE -180 SIT/KG • VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125 "C • VOSEK ODKUPUJEMO PO 850 SIT ZA KILOGRAM AKCIJSKE CENE AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AŽ-panji 10-satni LR-17.900 SIT 22.900 SIT AŽ-PRAŠILČEK 5- in 7- satni 5S-10.000 7S-11.000 SATNIKI AŽ-vrtan, lepljen, zbit LR-standard LR 2/3 LR—159 SIT 2/3-139 SIT AŽ—159 SIT PREDELAVA VOSKA V SATNICE samo 180 SIT/kg AŽ—155 SIT LR—155 SIT Trietažni AŽ-panj 33.900 SIT AKCIJA Kakovostna RS F-točila po ugodni ceni AKCIJA Standardni LR-panj in dvetretinjski LR-panj akcijska cena 17.900 SIT! PAfifl SO IZDELANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO. UPORABI JAMO VODOODPORNE MATERIALE IN LEPIM. KAKOVOSTNA IZDELAVA PO UGODNI CENI. AKCIJA Matičnice Akcijska ccna 17 SIT 1 kg STIMULANS 285 SIT, nad 100 kg 280 SIT mm Akcijska cena -grelci za med 39.990 SIT IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV XX [MIZARSTVO] jOk r ž IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA TEL.: 01 755 13 17 - GSM: 041 420 200 AŽ-panji (9s, l()s, 12s) prašilčki (5s, 7s) lipovi satniki zaklade Debelak (9s, l(ls) pitalniki Frančič distančni vložki vehe za povezavo AŽ-panjev trietažni A/, (10s) AŽ-Kozinc 11+3 Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičem' (cinkani). - Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. Povpraševanje po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko! HÖDL Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da opazujete kuhanje Vaših starih satov in surovega voska. Ker je treba priti samo enkrat, prihranite čas in denar. Pričakujemo vašo predhodno najavo po telefonu +43(0)3475/2270. Vosek predelujemo s tehnološko najmodernejšo opremo. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki izključujeta možnost kakršne koli okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Čas kuhanja je približno 3 ure pri 20 kg surovega voska in 4 ure pri 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo satnice kakršne koli debeline in velikosti. Predelava voska poteka vse leto. Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Stare sate in surov vosek je mogoče kadar koli zamenjati za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. HÖDL Informacije Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Austria Tel./faks: +43(0)3475/2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00,13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Kako nas najdete: Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898, Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370 409, Anton Tomec (01) 729 61 02. Elektronska pošta: tajnik Anton Tomec: anton.tomec®cebelarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc@cebelarska-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slo@siol.net Izdajateljski svet: predsednik Franc Šivic, univ. dipl. in?., gozd. - člani: Miro Cetina, univ. dipl. int. gozd., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem. tekst, teh., dr. Stanko Kapun, Vlado Pušnik, Janko Prebil Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem. tekst, teh., Franc Grajzar, dr, Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., dr. Janez Grad, Lidija Senič, dipl. inž. gozd. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2005 za nečlane je 10.000 SIT. Posamezna številka stane 900 SIT za člane oz. 950 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 8.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT, Reklamni oglasi: cela barvna stran na ovitku 120.000 SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16.800 SIT, pasica 4.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Splošni oglasi po 60 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA SI 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 50 USD ali 42 EUR. Priprava za tisk: Tiskarna Grafika Soča - Nova Gorica. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debeljak, dipl. inž. arh. Oddaja tekstov: članki do petega, obvestila, reklame do desetega, mali oglasi do petnajstega v mesecu. Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica. Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Pri financiranju izdajanja Slovenskega čebelarja sodeluje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Za zdrave čebele in ve J J 35 Na voljo so rune, dopolnjene izdaje knjig prof. kijih priporoča ČZS in sam častni predsednik Af 2006 VZREJAJMO BOLJŠE ČEBELE 3.450 SIT ČEBELARJENJE V NAKLADNEM PANJU 3.450 SIT MANA IGLAVCEV- NAPOVEDOVANJE GOZDNEGA MEDENJA 3.450 SIT VAROZA ČEBEL 3.000 SIT Knjige lahko naročite na tel.: 01-428 11 36 ali 041-410 171 inv vseh čebelarskih 920063443.4 .^fBnNF=I rtližjmrtvo d.o.o. /oj, ŠOLSKA UL. 14, KAPCA 9220 LENDAVA Tel.: 025789876 Fax.: 025789877 Gsm.: 041/631-552, 041/212-166 e-mail: mizarstvo.banfi@stol.net Panji so Iz masivnega smrekovega In topolovega lasa, spoji so rogUlcanl ________»» r-.lnhmnl_________________________ IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV PROIZVODNI PROGRAM : Al - panji ( 9s, 10s, 11 s, 12s ) AŽ — panji ( 10s, trietažni ) LR - panji 1/1, 2/3 DADANT BLATT - panji DADANT BLATT + LR - prilagojen za At satnike PR A ŠILČKI (5 s, 7s ) OKVIRJI za vse vrste panjev ČEBELARNA v čebelarskem centru Slovenije Tel: 01/729 61 18; Faks: 01 /729 6131; email: cebelarna@siol.net ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Tel: 02 / 320 53 46; Faks: 02 / 331 80 10; email: ccmb@slol.net DAR SONCA ■ Tyrieva 26, Maribor ■ Tel/fax: 02/251 60 12 Plastični satnik s satnico PIERC0, 1/1 bel ali črn Delovni čas: „dponedeiik. do peti,, od a. do n. ur*. samo 440 SIT z DDV. Plastični satnik s satnico PIERC0, 2/3 bel ali črn samo 352 SIT z DDV. sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprlo. AKCIJA Satniki AŽ lipov les zbiti rogljičeni z luknjicami VELETRGOVINA mm UGODNO Satnice AŽ iz EU K a 65. Maribor NONOS - sonaravno sredstvo za tretiranje in preprečevanje želodčnih infekcij. MEHPATIKA - sonaravno sredstvo za tretiranje poapnene zalege in za zmanjševanje okuženosti z varoo. OBVESTILO ! Obveščamo vas, da smo oddelek embalaže iz Tržaške 65, preselili v prostore čebelarskega centra Maribor, na Streliško 150 Vse informacije in naročila: Telefon:02/320-53-46 e-mail:embalaza@vema.si Faks:02/331-80-10 www.vema.si