l,Slajerc" izhaja vsaki :, datiran z dnevom dnje nedelje. na velja za Av-za celo leto ne, za pol in četrt i razmerno; za Ogr-| sko 4 K 50 vin. za celo o; za Nemčijo stane [acelo leto 5 kron,"za lAmerika pa 6 kron; ! h drugo inozemstvo se | račur.i naročnino z ožina visokost pošt-. Naročnino je pla-naprej. Posamezne seprodajajopočv. niStvo in uprav-se nahajala v luju. gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se ajo zastonj, ali !še se ne vrača. redniški zaključek je ■sak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za >/, strani K 32, za »/» strani K 16, za '/s strani K 8, za Vu strani K 4, za Vsa strani K 2, za tyM strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. )T. 23. V Ptuju y nedeljo dne 6. junija 1909. X. letnik. ~y ;šik> linjaj jveč i več 12- nje- •drž; podarjaj Politika nasilja. Prvaštvo je v svojem bistva nasilno in te-ioristično. To so dokazale tudi zadnje deželno-»borske volitve na Štajerskem. Ne samo, da se ljudi s peklom in vragom strašilo, grozilo se i je tudi z gmotnim oškodovanjem. Na eni ani so bile alarmirane vse tercijalke moškega in ženskega spola, da bi z babjim obrekovanjem onesnažile dobro ime vsacega naprednega vo-Ica. Na drugi strani se je dejalo vernim na-:dnim kmetom, da ne pridejo v nebesa, ako je volijo tega ali onega klerikalnega kandidata. ffotem zopet se je napovedalo vsem kmetskim Tolilco.m boj do noža in to v vsaki obliki, ma-lari potom zločina in greha. Nasilje, grdo, surovo nasilje je začetek in konec prv ašk e politike. Ali to ne samo pri volitvah, temveč sploh. Nasilno hujskanje obeh prvaških strank povzročilo je, da so se zgodili septemberski izgredi |lanskega leta. Brezvestni hujskači silili so neuko jmladino v prestopke postave. Pametnim gospodarskim kmetom se je šipe pobijalo; istotako nemškim šolam. Napredne vinogradniške posestnike se je s kamenji napadalo in streljalo nanje. Jn posledice tega divjaštva ? Zapeljani mladeniči i za mesece v ječo, v resnici krivi hujskači to se jim smejali. Brez nasilja si przaške politike sploh militi ne moremo. Ko so se vršile volitve v ptujski okrajni odbor, bili so napredni volilci na cesti na tolovanjski način napadeni. Okrajni odbor sadi po cestah sadno drevje. Vsak trezni [človek priznati mora korist takega dela. Ali na-hujskana prvaška fakinaža je že na raznih krajih mlada drevesa uničila in polomila. Okrajni odbor zgraditi hoče razne potrebne ceste. Kmetje |iohtovajo to in prosijo za te ceste. Prvaki pa delajo proteste, samo da se teh cest ne more uresničiti, samo da se okraju in prebivalstvu Velikansko škodo napravi. C. k. kmetijska druž-i izvršuje veliko gospodarsko delo; prvaki mo-]o to videti, vendar pa hujskajo proti nje. iar podeli država ali dežela vsaj nekaj pod-za po ujmih ali suši prizadete kmete, ta-it razdelijo prvaški župani le svojim sorodnimi in somišljenikom to podpore; naprednjaki pa ne dobijo nič. Prvaške posojilnice so grozile, da bodejo vsakemu posojilo odpovedale, kdor bi napredno volil. Ja celo gasilce, ki prihajajo iz proste volje, požrtvovalno in nesebično pri požarih pomagati, napadajo prvaški nahujskanci. Povsod nasilje, povsod terorizem! V svoji politiki ne poznajo prvaške stranke nober.e časti, nobenega usmiljenja. Tisočero nadebudnih eksistenc se je žrtvovalo tej prvaško-izdajalski politiki. Zgodovina prvaških konzum-nih društev in denarnih zavodov je zgodovina tisočerih po krivdi drugih bankerotnih kmetskih eksistenc . . . Laž, obrekovanje, zloraba cerkve in vere, nasilje v gmotni revščini potom posojilnic, kamenje in revolver, ja celo kriva prisega, — to so postala bojna sredstva prvaške politike! Posledice so žalostne, — ječa, zaničevanje in ban-kerot . . . Takih sredstev in take politike se napredni možje nikdar poprijeli ne bodemo. Raje ponehamo z vsem delom, nego da bi se borili z umazanim, nepoštenim orodjem! Ali mi vemo, da se ne da resnice premagati. Kar je v javnem življenju gnilega, neresničnega, polovičarskega, to" konča in pogine samo ob sebi. Ljudstvo je postalo v trdem boju za obstanek revno in navadilo se je računati. Na prazne gradove, ki mu jih zida prvaštvo tam nekje v zraku, ne more in noče ljudstvo ničesar dati. Revščina kliče na krepko odpomoč; — ali ta odpomoč leži v kmetski zavesti in v kmet-skem delu! Zato delujemo naprednjaki mirno na gospodarskem polju naprej. Kaj nam more storiti prazno besedičenje nasprotnikov? Ljudstvo nas ceni po našemu delu, ljudstvo jez nami in zato je bodočnost naša! Politični pregled. Suša in vlada. „Landbote" piše: Po dolgi, mrzli zimi imajo zdaj trajno sušo, ki je že mnogo gozdnih požarov povzročila ter uničuje zdaj travnike in-&jive.; Tal«pvbode kmetu preteklo leto nasproti sedanjemu skoraj boljše. Revščina je že tako napredovala, da mora kočar slamo iz strehe iztrgati, da jo daje zadnji kravi za krmo. Hlevi, ki so bili prejšne čase polni lepe živine, so danes prazni. Zgodilo se bode torej veliko pomanjkanje živine in z njim zvišanje mesnih cen. Posestnikom se sicer obljubuje, da se jim bode davke in doklade odpisalo. Ali ako se mu po dolgem času smešno malo svotico tega odpisa naznani, ne ve kmet, ali bi se jokal ali smejal. Znano je pa tudi, da šote svote odpisa manjše nego t roški, ki nastanejo iz preiskan j a in popisa-vanja škode. Poslanci bi morali torej na to gledati, da bi se visoke svote komisij prizadetim kmetom dale. Kmetom se naj za Božjo voljo pomaga in to s tem, da se jim da primerno podporo ali pa da se več doklad in davkov odpiše. Poslanci, na delo! Zvišanje davka na pivo. Draga zunanja politika košta nas velikanske svote. Zato deluje finančni minister na zvišanje davkov. K temu pride tudi še, da so i dežele skoraj na beraški palici. Davek na pivo se hoče tako zvišati, da bode treba pri enem litru za 4 vinarje več plačati. Profesor Jalovvetz piše o tej zadevi m. dr. sledeče: „Konzum pive se bode imelo torej od zvišenja davka zmanjšat za 40"/«. Vlada bode imela torej od zvišanja davka 78V> milijonev kron. Od te svote dala bode deželam svoto dosedanje deželne naklade v znesku 32 milijonev 200.000 kron. Tako bi ostalo vladi 4G milijonev 360.000 kron. Danes pa dobiva qd davka na pivo okroglo 74V« milijonev. Torej bi tako zvišanje državi prav nič ne koristilo. Zato smo pač vsi zvišanju tega davka nasprotni! Deželni zbori sklicali se bodejo začetkom jeseni na daljšo zasedanje. Dala se jim bode ' prilika, da izvršijo najvažnejša dela. Upamo, da bodejo politiko na stran pustili in se pečali edino s prepotrebnim gospodarskim delom. Monopol užigalic? Naša vlada se že dalje časa ukvarja z vprašanjem, je-li naj uvede mo- nopol tudi na užigalice. Kakor znano, je ono blago monopolirano, katerega sme le država sama izdelovati in prodajati, kakor n. p. tobak, sol itd. Že 15. decembra se je vršilo v trgovinskem ministerstvu seja, na kateri se je govorilo o uvedbi monopola na užigalice. Sklenilo se je, da se vAvstriji ne smejo več ustanovljati fabrike užigalic, dokler se ne izda postava, tikoča se tega monopola. V Italiji in drugih državah že imajo monopol na vžigalice. Zopet nemir? Dunajska „Reichspo3t" poroča, da Srbija še ni odnehala s svojimi željami Ha Bozno in Hercegovino ter ostale srbske pokrajine na Avstrijskem. Srbija se baje pripravlja, da bi nas zopet pri prvi priložnosti napadla. Navidezno se bode Srbija zdaj le mirno držala. Popolnoma spremenila pa bode svojo taktiko. Tako bode opustila agitacijska središča v južnih delih naše države. Vsa agitacija za Srbijo se bode razširjevala odslej iz Prage. Baje ima tudi Srbija pogodbo z Rusijo in še z neko Avstriji sovražno velevlast. Tako poroča omenjeni list in zadeva je resna. Na vsak način bi bil skrajni čas, da bi vlada naše notranje veleizdajalce premagala. Tajni kongres čeških anarhistov se je vršil te dni v Pragi. Govorilo se je o agitaciji proti vojaštvu in o mladinski organizaciji. Prava davčna politika. Na Avstrijskem hoče vlada zvišati davke na pivo, žganje, življenska sredstva. Tudi angleški finančni minister potrebuje denarja. Ali mož je pametnejši; on bode uvedel davke na razne druge stvari, tako da ne bode obremenil ravno najrevnejših slojev prebivalstva. Angleška vlada hoče uvesti sledeče nove davke: na avtomobile in motorje, na bencin, zvišanje davka za „erbije", dohodek, koleke za borzne papirje, prodajalne pogodbe, zvišanje col-nine na tobak itd. Tudi pri nas bi bilo pametnejše, ako bi se obdačilo bogatine in ne samo reveže. Ali tako modra naša vlada doslej še ni postala. Dopisi. Pol i can e. Dragi „Štajercu, že dolgo nisi nič poročal o naših političnih razmerah; mi smo mirni ljudje, seveda naprednega mišljenja. Pred par letmi se je naselil k nam v Poličane neki krojač Volovšek; že takrat je baje temu možu manjkalo nekoliko koleščekov v glavi. Ali žali-bog, sedaj se mu še slabi godi. Na enkrat je vrgel srajce in gate v kot: jaz nočem biti samo krojač; to je vse premalo za mene; gospod župnik so mi že zdavnej dejali, da se naj potrudim za občinski stolec ... Ali žalibog poli-čanski „pirgarji" tega nočejo! Hahaha! Mi svetujemo temu krojaču, da naj poprej svojo delavnico malo osnaži, da ne bodo njegovi učenci in delavci tiste neprijetne živalice okoli po prodajalnah in gostilnah trosili. To bode veliko lepši za Vas, nego čez „ Staje rca" šimfati. Iz Makolj. Kakšno gonjo se tukaj uganja, pač ni več za prinašati. Ako kdo klerikalcem omeni, da je prepovedano, na volitev siliti, pravijo da to ni postava temveč politika. Veliko je volilcev, ki niso po svoji vesti oddali listke, temveč so le slušali klerikalnemu pritisku. Kako — 2 sta n. pr. makoljski kaplan Alojz Kramarič in neki-neizkušeni mladi mežnarček letala okrog! Taka volitev ne bi bila smela biti potrjena! Slabe, res slabe postave imamo! Pilštajn. (Odgovor „Slov. Gosp." z dne 15. maja). Predragi „Štajerc"! V resnici dosedaj nisi imel z nami nobenega opravila. Ali odslej te bodemo pa prosili, da pripraviš prostorček za pilštanjske klerikalce, ker nas ti vedno pri vsaki mali priložnosti napadajo in psujejo. NaŠ župnik Rauter se je naveličal miru v fari. Od samega veselja, da je bil Pišek izvoljen, pograbila ga je sveta ježa in je začel v »Gospodarju" svojo moč kazati. Tako ima ta mož vedno truda dovolj; enkrat uči dekleta teater igrati, dragic pa agi-tira. Kako je ženam na srce polagal, da naj gledajo, da bodejo možje Pišeka volili. Tudi je namesto Pišeka shod naredil. Pri nas je bila vedno navada, da se je prvega maja streljalo. Letos tega župnik ni naredil; prišparal je smodnik za Piškovo zmago. Mislil si je pač: majnik bo še več let, Pišek pa ne . . . Kdor veter seje, žel bode vihar! Slivnica pri Mariboru. Pri nas si je neki tiček napravil iz ilovice gnezdo in izvalil dva mladiča. Ker ta stari ni mogel čakati, da bi se izgodila, nagnal je še gole in brez perja po svetu. Morala sta peš hoditi. Pred 7. majem sta letala po celem Radiselu in Greti; pri vsaki koči sta stare soldate prigovarjala, koga naj volijo: Le volite dr. Kor.ošoa in dajte sem listke, bova že midva napisala. Tako sta se trudila noč in dati. Prišla sta tudi k nekemu kovaču. Ta pa je imel ravno žarečo železe v roki in ju je napodil : Vi mene ne bodete učili, koga naj volim,' Tako sta se tička opekla. Na volilni dan pa sedijo ti trije brez pravice prig. Wregi v sobi na klopi. Jaz vprašam: Kaj sem ti dolžan, da si me včeraj klical in na okno trkal ? Stari Kol-man odgovori: Bova že prišla skupaj. Drugi dan sopiha J. K. proti Mariboru in gre Jakoba Kranjc tožit. A glej, opekel se je zopet! Zdaj ga bolijo prsti in ozdravil ne bo tako hitro . . . Povedati ti tudi moram, da je neko žensko prosil za „vollmacht" za rihtarijo. Ali zopet se se opekel! Zdaj pa ti stari tiček Kolman povej, kako si seno razdelil med vboge posestnike. Vsak je manj dobil, kakor je prosil in ti si se baje računil lepe svote. Po noči si peljal veliki težki voz sena domu. Ali je to pravilno ? Le toži, pride še mnogo na svetlo! Krave si nakupil in jih tudi v reji imel; grof Schonborn pa je moral prodati, kar ni imel sena. Oj, oj, mi poznamo te in ednake tičke prav dobro! Sv. Janž dr. polje. Dragi „Štajerc", prosimo te za nekoliko prostora. Ni vse zlato, kar se sveti in škerjanec visoko leti a se nizko vsede. Ker naš gospod Skerjane tudi visoko leta, se bode tudi nizko vsedel. Ko so bile volitve za okrajni odbor, si je gospod vse kriplje napel, ker je mislil da bo prvaška zmaga; pa imamo Bogu zahvaliti, da je napredna stranka zmagala. Ko so bile za deželne poslance volitve razpisane, so si hitro shod napravili in ljudi prisi-Ijevali, da bojo najboljši poslanci Ozraec in Meško in tako še kira bodi babo govori kak gospod Meško. — Ko je pa bil „Bezirkstag" požarne brambe napovedan pri nas v sv. Janžu, se je pripravljala požarna bramba za vaje in sicer vsakokrat po večernicah, nikdar pa ne med božjo službo; tedaj niso imeli nobene vaje. Res, načelnik je na Križevo šel v „Feuerwehr-Dopot" listke pisat, pa čisto sam in ni to nobenemu človeku rekel. Tudi ni nikogar noter vabil, pa so prišli med večernicami; on tudi ne sme nikogar vun vreči, kateri je „Wehrmann". In gospod župnik je javno iz prižnice govoril, da vodja požarne brambe je vsemu temu kriv. Rekel je. da vodja jih proti hudiču pelja, pa ne proti požara, da to ■ društvo je vragovo. Kaj so to za ene besede doli iz prižnice? Ali bi ne bilo stokrat boljše, da bi gospod v farovži ležali, pa ne žolč po ljudstvu razlivali in velike nemire na-pravljali ? Naša požarna bramba je Bogu v čast in bližnemu v varstvo. Naše društvo je bilo ali razžaljeno od župnikovih besed. Kadar boste kaj dobrega storili za požarno brambo, takrat boste govorili in tudi šimfali dol iz prižnice! Gospodu kaplanu je pa nemški napis napoti na „špric-kamri"; rekel je, da to je nespodobno, da bi tukaj bil nemški napis in da bo gospod kaplan napravil in osnoval slovensko društvo požarne brambe v Št. Janžu. Ali so to Kristusovi namestniki? Menda bi bili najboljši agenti pri Bfersiherungi" ... Ali naša vrla požarna bramba ostala bode trdna! Bogu v čast, bližnemu v pomoč ! Naprej v delu! Zreče pri Konjicah. Župnik Karba je v nedeljo, dne 16. maja na prižnici večkrat ponovil: kdor jutri ne bo Novaka volil, stori velik, smrten greh, ker s tem ne nasprotuje samo cerkvi in veri, temveč škoduje tudi samemu sebi. Cela pridiga je bila večidel volitvi posvečena, kakor menda v vseh cerkvah, le z nekaj izjemkov pravih duhovnikov. A pri vsej tej grožnji jih vendar veliko ni šlo volit, in v celem volilnem okraju Konjice-Slov.-Bistrica je Novak le slabo trikrat toliko glasov dobil nego Kresnik, to je 1190 in 450, četudi se je na prižnicah, v spo-vednicah veliko agitiralo, ter so agitatorji in njih podrepniki od hiše do hiše glase lovili. Ker je pa Novak samo Kresnika za nasprotnega kandidata imel, sledi iz tega, da je laži-,Kmečka zveza" tudi pred samim Kresnikom močno trepetala, ter se za svojega Novaka nemalo bala, kar je za nŠtajerca" že znanje velicega napredka in zmage! Ce se pomisli velikansko moč duhovnikov proti le zavednim Slovencem in Nemcem, je zmagal Kresnik ne pa Novak. Pa pomislimo nazaj le 60 let, kolika razlika od takrat in zdaj, in tako pride čas prej ali slej, ko bo duhovska trdnjava ne več s svojimi kimovci, teraveč_ od razsvetljenih v politiki poražena, a ne pa „Šta-jerc", kakor „Slov. Gosp." in „Straža" v svoji oholosti že naprej prorokujeta. Ribnica-Brezno. Bila je enkrat ena ženska, eden fajmošter in eden župnik. Ženska je bila zauberna, fajmošter je bolan, silno bolan, tako da že črez eno leto ne opravlja svojih duhovnih dolžnosti, župnik pa ima bicikelj. Vsi trije pa niso bili nikdar skupaj, ampak vedno po dva in dva. To pa je bilo tako. G. p. m. se je pripeljala zauberna ženska v naš kraj in si najela sobo v tukajšnej krčmi. To je zvohal bolni fajmošter. Prisopihal je k nam in se predstavil ženski. Začela sta se ljubeznivo pogovarjati, če pa sta bila sama, sta se strastno poljubovala, kar se je skozi okno prav lepo videlo in slišalo. Začelo se je mračiti, fajmošter ima 10 minut do doma, to je za bolanege človeka dolga pot. Kaj mu je storiti ? Najeme si toraj tudi sobo poleg ženskine sobe in obadva gresta spat — vsak v svojo sobo. Noč je pokrila fajmoštra in žensko s črno odejo. Drugi dan ob 10. uri pred-poldne je fajmošter vstal in se podal domov. To pa je zvedel župnik s bicikeljnom. Zelo ga je razjezilo, da je fajmošter, katerega mora na-domestovati v cerkvenih opravilih, postal tako samostojen. Pripeljal se je drugi dan to je 7. pr. m. že opoldne k ženski in se seznani ž njo. Začela sta se ljubeznivo pogovarjati. Večerjala sta iz ene ponve pečenjak iz osmih jajec in spila sta dva pollitra vina. Začelo se je mračiti. Župnik ima s bicikelnom četrt ure do doma. To je sitno za zaljubljenega župnika. Kaj mu je storiti? Najme si toraj sobo poleg ženskine sobe in obadva gresta spat — vsak v svojo sobo. Noč je pokrila župnika in žensko s črno odejo. Zjutraj ob 5. uri se pelje župnik z bicikelnem domov, da ob 6. uri svojim pobožnim faranom mašo prebere. Taistega dne se je odpeljala tudi ženska, prej pa je še krčmarju zastavila svoje uhane in prstane. Tretji dan sta prišla župnik in fajmošter skupaj v našo krčmo. Klavrno sta se pogledovala, ko sta zvedla, da ženske ni več tukaj. Vendar pa sta si najela vsak eno sobo in sta zopet pri nas prenočila. S tem sta hotela pokazati, da jima nič ni mar za žensko. Več prihodnjič. Sv. Barbara v Halozah. Smo zelo veseli, ljubi „Štajerc", da si pričel krtačiti našega vsestranskega politikujočega župnika Vogrina. Zategadelj se nam ni čuditi, kajti on še ima vedno smolo. Toliko menda ni imel nikoli opravkov, ko za časa volitve. Poštene pridige že nismo slišali od njega od velike noči sem. Nadalje naj bo župniku na uho povedano zaradi cerkvenih opravil. Ali je to krščansko, da je Vogrin dne 17. majnika 1909 vse može spodil iz križevske procesije, češ, moži, le ite domov, vas ne rabim tukaj, pojdite na volitvo in tam volite krščansko. Torej, dragi bralci tukaj sprevidimO, kdo je kriv da vera peša? Župnik, pobrigaj se raje za sna-ženje cerkvenih klopi, da ne bodejo toliko pra- šnate in nesnažne. Gledi tudi na sestrice! jinega društva, da ne bodejo se nekatere noči s fanji zabavljale. Pri sv. maši pa glavnih delih pozvanjati v zvoniku. Plak drugpkrat ne pritiskaj na cerkvo. sicer hodnjih volitvah si lahko kancelj ž njimi i Pretočeno nedeljo si oznanil za nazaj prinesli I spovedne listke, ki so že itak 5 let stanB sicer pod tem pogojem, da naj vsaki dar. Vprašamo nadalje, kedaj pa se prične j kanje barbarske cerkve; menda nikoli, se je že dosti nafehtalo za ta namen? bode z.cerkvo sv. Katarine? Začela seje rati. Ali ni to škoda? Denarci pa vendar od zvonov sv. Katarine, če kdo umrje? jemo, da bi raje tiste kronce za te obrnil, kakor pa za klerikalna društva i. Voh Zahvala. ,; Iz raznih vzrokov, zlasti pa zato, ker to kot vplivanje za mojo osebo pri volit' okrajni zastop tolmačilo, — dovolujem danes, izraziti svojo zahvalo za doprinešeno odlikovanje. Občine Sv. Bolfenk, Biš, sv. $ beta' in zgornja Pristova so me imenoval svojega častnega člana, občini Jiršovce in Vb) terovce pa sta mi izrazili svojo zahvalo. Da«] mi je podelilo to najvišjo čast, katero more obj čina oddati, mi je veseli dokaz, da so cenjenij občinski zastopi moje ponižno delo tekom 5; letnega načelovanja" v okrajnem zastopa priznaG| in razumeli. Tudi v naprej mi bode naloga, da delujem z vsemi svojimi močmi za javni bIagoc{ kmetskih občin ptujskega okraja! Ptuj, maja 1909. Jos. Ornig m. p, Novice. Papeževa beseda. Pred kratkem sprejel m papež Pij X. večjo množico romarev. Dal jim je razne nasvete in dejal med drugim tudi ste-, deče: „Varujte se pred gotovimi časopisi, čeprar| nosijo ti ime „katoliški" . . . SamoumevnokJ ,da je papež pri teh besedah mislil na klerik4| časopise, ki delajo tako, kakor da bi i tent na katoličanstvo. Sveti oče je torej svan1| pred laži-katoliškimi listi, pred časopisi, ki ttj bahajo s svojo pobožnostjo, ki so pa pravi veri) najbolj nevarni. Zapomnimo si te besede svetega] očeta ! Veleizdajalci! Kakor poročamo v „Politico«! pregledu*", pisala je dunajska „Reichspost" te; dni o nekih protiavstrijskih zvezah Srbije. Zt-I nimivo pri temu je, da se zdaj javno prizna,] da se je doslej na avstrijskem jngu (zlasti t] Ljubljani) razširjevala srbska agitacija. Tudi se javno prizna, da je srbska vlada gotove slow} ske časopise z denarjem plačevala, da so zanjo pisali. To je pač verjetno, kajti prvaški listi so vedno naravnost veleizdajalsko pisarili. Bogokletstvo. Klerikalci so res že tako dS sramni, da se naravnost norčujejo iz Boga in ii vbogega kmeta. V eni zadnjih številk klenM| nega „Karntner Tagblatta" beremo n. p. sledeto] bogokletstvo : „ — Pondelek prišel je najprve a zahoda in potem iz juga zaželjeni dež. Ali vzel ni hiti prahu proč, kakor da bi nam hotel reži: Vi me ne zaslužite ! Pač mali dokaz, da zgoraj eden biva, ki ne pusti, da bi se ga pozabilo., Pri 'nas se zapira žepe za čast božjo in vsega-| mogočni zapira svoje nebo dežju" . . . čudno je, da vsegamočni ni pisecu tega kletstva pero iz roke zbil. Zato torej ni di kar kmetje ne napolnijo farško malho! klerikalci bodejo vero popolnoma zagrebli Iz Spodnje-Stajerskega. Ornig — častni občan. Že predno vršile okrajne volit ve, bil je načelnik g. Oi od raznih občin za nevenljive gospodarske zasluge č astnim občanom imenovan. Mi to prej«| nismo hoteli omeniti, ker bi prvaki potem pisa-j rili, da delamo reklamo za volitve. Danes pa ao| volitve že minule in končale z napredno zmagaj Zato poročamo, da so imenovale občine Sv. Bolfenk, Biš, sv. Elizabeta in gornja Pristova g. Jos. 0 r n i g a aa| častnega občana. Občini Jiršovce in Yin-| Bt Klin tor. nik Bra: ust sili. se pro odrt vrhi prai so [ nan: žaljf Vin- K [totce pa sta g. Ornigu izrazili svojo iskreno c. S tem so te občine dokazale, da pri-veliki pomen in koristi Ornigovega ga dela. Čestitamo načelniku Ornigu fega srca in prosimo ga, da naj v bodoče za blagor okraja! Cesta Polenšak-Bratlisavec postala je res t pran ,,Sehmerzenkind". Nikdo, kdor pozna taere, ne bode zanikal, da je ta ceste vele-|tbia. Ljudstvo pričakuje njeno zgradbo z željami, ker čuti njeno potrebo in njen bo. Napredni okrajni odbor je v tem ozifti Krajo dolžnost storil in je napel vse svojo I, da bi to velepotrebno cesto čimpreje nre-zdaj se kaže vsa brezvestnost prvaških liev v pravi luči. Namesto, da bi z vese-ozdravili, da se stori nekaj slovenskemu koristnega, skušajo zagrizeni hujskači na vsak način preprečiti. Odkritosrčno no: ta cesta bi bila že davno 6r'ajena, ko bi se ji prvaški hu.j-,, tali na v s e n ači n e ne zoper, s ta v? Iljali. Edino ti prvaški gospodje so krivi, ;da bo doslej še ni izvršilo. Oni nosijo torej jpvornost za to hinavsko-podlo počenjanje. In stvo bode te hujskače svoj čas že na odgb-lost klicalo . . . Kako stoji stvar s cesto Po-[;Bratlisavec ? Dne 13. aprila se je vršila komisija, ki je markirala teraso. V s i Jelsženci pri tej komisiji so bili takrat dovolj n i. Tudi župnik iz Polenšaka je bil jjt navzoč in se je izjavil za zgradbo ceste. Ije je prišel takrat tudi učitelj Gornp, Čemel pri komisiji prav nič opraviti. Mož ! 'tulil zraven in je zastonj pil, ako ravno i iahko sleherni kmet proč spodil. Gorupu i komisiji menda pijača tako dobro dišala, i vse drugo pozabil. Tudi on se je takrat ■adbo ceste izjavil. Torej še enkrat pove-Dne 13. aprila so bili vsi, tudi lik in učitelj, s to zgradbo žabi j ni. Ta zadovoljnost je bila tembolj Im'c'ena. ker se je težkemu trudu okrajnega lika Orniga posrečilo, pridobiti to dobro,' dežela polovico vseh troškov plačala. Vsak jieuii človek bi torej mislil, da bode zdaj na sgrajena. Ali kaj se zgodi? Drugi dan po raji, ko so učitelju menda še rogovilili vin-['dohovi po glavi, prišel je fajmošter in pred-I nakrat protest proti zgradbi ceste., Ta (tst je spisal učitelj Gorup. Podpisala pa ga vrsta oseb, katere niti interesenti niso, i cela stvar pravzaprav mnogo ne briga. plod navadnega grdega hujskanja. Pri Bisiji sta se fajmošter in učitelj, katerega. cela stvar nič ne briga in ki naj bi raje j nos v svojo službo vtikal, za zgradbo ceste Kla. Ali komaj je komisija svoje delo skon-ko sta pričela ta dva čedna gospoda že Iskati in protest pisariti. In zdaj vprašamo: i to najhujša hinavščina? Vsled protesta oral seveda okrajni zastop zgpadbo c,e-ffasta.v i ti. Pomisliti se pa mora, da je 1 posestnikov za to cesto prosilo. Fajmošter [pfitelj, ki ne plačujeta nobenih davkov^ sta j preprečila to, kar so zahtevali 108 po§est-Človeku zavre kri, ako vidi tako nemo počenjanje! Ko je okrajni odbor zgradbo prišli so seveda zopet posestniki ih.pjja-naj se stvar nadaljuje. Ali zgradba ceste t le tedaj nadaljevala, ako se potegn.e nazaj. Dva posestnika sta tudi že do-svoja podpisa na protestu nazaj. Ostali liki naj to tudi storijo. In fajmoštru. §e, dokazalo, da velja postava več nego ■a čečkarija in njegova trda glava! Iz tega pa je razvidno, kako brezvestno *ih oo nasprotujejo prvaki vsakemu pamet-i gospodarskemu delu. Kmetje se bodejo že (Smili in otresli teh svojih škodljivcev. Sra-i za hujskače, ki ne privoščijo ljudstvu no-} dobrote! Blamirani doktor Brumen. Pred par tedni 'poročali, da so slovenski fantje slovenskega mika doktorja Tončeta Brumen na mestnem pošteno pretepli. Nam se je Brumen smilil in. mi smo fante obsojali, ki njegovi grbi tako neusmiljeno mlatili. Ali ito da bi nam bil dr. Brumen za naše s'o- hvaležen, poslal nam je par »popravkov"' 19. Pri temu je hrabri dr. Tone le na ne- da se mora namreč »popravke" v zmislu postave pisati in da ima »Štajerc" dovolj dobrih dopisnikov, tako da res ne potrebuje čečkarij prvaških advokatov. Brnmnov popravek je bil popolnoma nepostaven. Po pravici povedano : mi nismo bili takoj na jasnem, ali je ta popravek Brumnova kuharica ali pa on sam spisal. Kuharica bi bila gotovo razžaljena, ko bi se ji očitalo, da tako neumne, bedaste, otročje »popravke" pisari. Ko bi Brumen vsaj v kazenski zakonik pogledal, bi moral takoj neumnost svojega popravkanja razvideti. Ali Brumen menda niti postav citati ne zna! Mi smo vrgli seveda njegov bedasti „popravek" v najglobljejši koš; če se ne motimo, zavila si je naša dekla potem kvargeljne v ta »popravek". Mislili smo, da bode imel Brumen s to blamažo dovolj. Ali ne, ne; — kadar ta modrijan začne, takrat se hoče do kosti blamirati. Mož je šel in — tožil našega urednika Linharta. Tako prijetnih uric že Linhart dolgo ni imel. Veselil se je Bram-nove tožbe na vse pretege in smejal se je, da bi mu kmalu trebuh počil. Linhartov smeh pa je prikipel do vrhunca, ko je izvedel, da si je Brumen za svojega zastopnika mariborskega prvaka dr. Rozino vzel. Kajti ravno dr. Rosina se je že opetovano z našim listom osmešil. Tudi ta doktor je pravi. bogseusmili-jurist in je že večkrat dokazal, da ne zna »popravkov" pisati. Naš urednik Linhart je svoj čas hotel par ar žrtvovati in dr. Rosino zastonj podučiti, kako se »popravke0 piše. Rosina takrat te velikodušne ponudbe ni sprejel; zdaj pa ima vraga. Po nalogu Brumena je dr. Rosina tožil. Ta znamenita tožba se je vršila pretekli torek v Mariboru*. Po kratki razpravi bil je urednik Linhart seveda oproščen, dr. Brumen pa mora vse t r o š k e plačati! Dober apetit, gospod doktor ! Troški so sicer precej veliki, ali ker znate (kakor smo to že večkrat omenili) jako dobro račune delati, bodete stvar že plačali . . . Ves svet se zdaj dr. Brumnu in dr. Rosini smeji. Pa je tudi res smešno, ako advokat niti postav ne pozna. Nam i'se Brumen in Rosina prav iz srca smilita. Zato je naš urednik še enkrat pripravljen, da ju za-..stonj poduči tiskovne- p^tavo. Ako hočeta dr. Brumen in dr. Rosina, naj prideta vsak petek od 5. do G. ure zvečer v uredništvo »Štajerca". Tam jima bode urednik Linhart povedal, kako se dela »popravke". Podučil ju bode sploh o vsem tem, kar potrebuje dandanes jurist. In Linhart je dobra duša; podučil ju bode celo zastonj. Pričakujemo torej Brumena in Rosino! Seboj naj prineseta le »cviker". Vse drugo jima ' posodimo mi. Ako bi pozabila doma slučajno .svoje juridično znanje, povedala jima bode naša dekla vse paragrafe . .. Prvaška riba. V noči od 26. na 27. maja lovil je ptujski železničar g. Repototschnig v Dravi ribe. Voda je bila visoka in hodil je sem-tertja ter se že veselil na ribjo pečenko. Kar nakrat opazi v travi ob Dravi nekega človeka, ki je tam počival. Ribič si je mislil: le naj počiva, samo da bi dežja ne bilo. In šel je naprej. ..V glavi je imel same ribe, lepe, velike ribe. Ali v mrežo mu te ribe niso hotele priti. Zato se .je mož obrnil in korakal nazaj. Kar nakrat vidi v vodi nekaj črnega. Ribič je mislil, da je to morda kakšna žival, ki tudi ribe lovi in pripra-: vil je že samokres, da ustreli. Ali ko natančneje i pogleda, vidi nakrat, da je v vodi — človek, ki ..že požira vodo. Repototschnigg porabi vse moči [ in z nevarnostjo za lastno življenje potegne v .mreži to človeško ribo na suho. Kdo je bil? .No, ta »riba" je bil naš staroznani prvaški Lon-čarec, bivši »narodni štacunar".v Ptuju. Ribič je moža zopet zbrihtal, ki mu je potem 10 K hotel darovati. Samo ob sebi je umevno, da se ta »trinkgeld" ni sprejel. In zahvala? No, dosti ni manjkalo, da bi Lončarec, svojega rešitelja pošteno ne oštel . . . Oj ti prvaške ribe! Hinoritski fajmošter Vavpotic v Ptuju je škozinskoz prvak in politika mu je glavna stvar. To mu tiidi dobro tekne, kajti mož je okrogel kakor vinski sodček. Podoba meniškega celiba-terja to pač ni. Mislimo, da mož ni sovražnik dobre pijače in jedi. Sicer je. pa tudi fejst dečko. Zato baje tudi ni. sovražnik nežnega ženskega. spola, »Devičice, noričice", — lepa pesem je to, kaj, gospod guardian?. Mi mu seveda vsa. to prav iz srca privoščimo. Mož naj le jč, mož naj " pije in ako mu katera »devičica" mlajšega ali starejšega letnika dopade, mu jo končno tudi privoščimo. Sicer je storil obljubo čistosti, ali — to bode že sam opravil s svojo vestjo ... Le politiko naj bi oče Vavpotic pustil! Kajti vse kar je prav; — kjer me ne srbi, tam se ne praskam. Ali ako nas Vavpotic prične srbeti, moramo ga malo popraskati! Politika,.gospod Vavpotic, ni za Vas! Ako bi hoteli ljudem tudi v politiki vzor biti, potem bi morali v prvi vrsti pred lastnim pragom pometati. In tega pometanja bi pač nikdar ne bi bilo konec. Kaj-ne, gospod oče minorit Vavpotic? ... Le politiko naj bi pustil! Ali ravno tega noče mož storiti. Ravno v politiki se hoče odlikovati in mi se le čudimo, da Vavpotic še ni za poslanca kandidiral. Kajti politiko ljubi, ljubi iz vsega srca, ljubi skoraj tako živo. kakor — no, saj veste koga! Njemu se politika dopade. Ali drugim ljudem se to ne dopade. Nasprotno, njegovi farani so že zelo nezadovoljni in veliko jih je, ki bi si želeli, da vzame Vavpotic od Ptuja slovo. In to se bode moralo zgoditi, kajti takih blagoslovljenih gospodov v Ptuju res ne potrebujemo. Razumete, očka Vavpotic? Sicer pa ne smete misliti, ljudje božji, da je Vavpotic bogve kako hudi nasprotnik nemščine. Nemške pobotnice sicer noče podpisavati. Ali kadar se gre za kakšni testament, takrat zna Vavpotic prav lepo nemščino. Testamenti so za ljudi njegovega kalibra „internacionalna" stvar. In še nekaj: Oče Vavpotic zna prav lepa pisemca v nemškem jeziku pisariti. Pa ne moškim, oj ne, ženskam zna tako lepa zaljubljena pisemca pisariti. Mi se vemo n. p. spominjati na celo vrsto nežnih pisem, katere je Vavpotic pisaril v nemškem jeziku neki gospej. Ta pisma nosijo vsi naslov »Mein liebes Irl". In sladka so ta pisma, Bog ve, da so sladka! Ja, ja, ljubezen je huda stvar! Nam se le nekaj čudno zdi: V teh zaljubljenih nemških pisemcih si upa minorit Vavpotic tudi prav robato svojega — knezoškofa napadati! V enem teh pismov napada Vavpotic namreč grozno mariborskega knezoškofa in konča z besedami: »So sieht linsere Obrigkeit aus! Hanba!" Po slovensko: »Tako izgledajo naši predpostavljeni! Doli!" Hmhmhm! Minorit Vavpotic je torej zagrizen nasprotnik knezoškofa in mu kliče celo »hanba". Radovedni smo, kaj bode cerkvena oblast k temu rekla . . . Škof se po Vavpoti-čevem mnenju premalo za politiko meni! Oj ti duhovniška pokorščina, kje si ? Gospod Vavpotic, kot prijatelji Vam svetujemo: odidite, odidite, pa hitro, hitro . . . Posledice hujskanje. Binkoštno nedeljo zvečer zgodil se jo v gornji Hajdini pri Ptuju veliki požar. Ptujska požarna bramba je bila kmalu alarmirana in je prišla z dvema špricoma na požarišče. Vsled pomanjkanja vode je bilo delo zelo težko. Najhujše pa je to, da gotovi nahuj-skani ljudje požrtvovalne gasilce še sovražijo. Kakor že večkrat poprej e, bili so požarniki tudi to pot opsovani z najgršimi psovkami. Nekateri zaslepljeni fantalini so naravnost kričali, da mora »fajeber proč", ker bodejo drugače šprice prevrnili. To res ravno tako izgleda, kakor da bi gotovi nahujskani bedaki imeli svoje veselje nad ognjom. Domači kaplan je nekaj nemirnežev šele potolažil. Namesto da bi ti brezvestneži gasilcem pomagali pri njih neplačanemu dela, jih še sramotijo in zaničujejo. Odkritosrčno povedano, nima ptujska požarna bramba nobene dolžnosti, pomagati na deželi. Sploh je lo prostovoljno društvo; člani ne dobivajo nobene plače za svoje delo; nasprotno, člani še plačujejo v društvo. In za zahvalo imajo od neolikane druhali psovke! Poroča se nam tudi, da ni bilo občinskega predstojnika nikjer najdeti. Pač čudno! Radovedni smo, kedaj se bode ponehala ta grda gonja proti požarnikom. Čudno ne bi bilo, ko bi gasilci nikamor več ne prišli, ko se jim njih trud na tako grdi način poplačuje! Pogorelci prihajajo potem v Ptuju za podporo prositi. Kaj ko bi jim ljudje zdaj nič ne dali? Prvaški hujskači bi bili krivi! Sramota za hujskače! „Quadrathaxen". Poročali smo svoj čas o smešni tožbi prvaškega študenta Volčiča. Ta mladenič, ki bi se naj raje svojih knjig držal, bil je eden prvih rogoviležev septembra meseca. V gruči ljudstva stopil mu je neki stražnik slučajno na noge. Fant pa ima menda kurja očesa in je zato pričel razsajati. Stražnik pa.mu je baje rekel: »Auf Ihre Quadrathaxen werd' ich auch noch aufpassen!" In glejte, kurja očesa — 4 študenta so bila razžaljena in fant je tekel k sodniku. Stražnik je bil seveda pri prvi razpravi oproščen. Ali korja očesa študenta so bila še vedno razžaljena in fant je vložil vsled tega rekurz. Pa Bog pomagaj : tudi pri drugi razpravi je bil stražnik oproščen. Zdaj študentu druzega ne. hode pomagalo, kakor da si pusti kurja očesa porezati. Oj ti presnete „Quadrathaxen" ti! Iz Šmarja pri Jelšah se nam piše: Naš gospod kaplan Sinko in pa „teaterdirektor" so imeli letos posebno srečo, da so šli na božjo • pot zraven romaric. Seveda, vsaka romarica nese seboj cekar in pa „povlečjeka notri, da se lahko med dolgo potjo malo pokrepča. Sinko pa ima precej razbasani želodec in bi bil skoraj vse „povleč-jeke" iz cekerjev polizal. Zares je ta neprijetni gost vtikal svoj blagoslovljeni nos v jedila romaric. Kadar bode gospod Sinko še šel z vami na Božjo pot v Zagorje, zavite vaša jedila v „Štajerca"; gotovo se bodete rešili takih neprijetnih gostov, kateri Vas nadlegujejo med potjo. V marenškem okraju smo naprednjaki pri zadnjih deželnozhorskih volitvah dosegli veliko večino. Oddanih je bilo namreč skupno 442 glasov. Od teh jih je dobil naš kandidat posestnik Kalischnig 219, klerikalni profesor dr. Verstovšek 105 in liberalni dr. Božič 118 glasov. Naš handidat je torej toliko glasov dobil, kakor obadva prvaška kandidata skupaj. To je pač krasni uspeh! V posameznih občinah je bilo razmerje glasov sledeče : Sv. A n t o n n. P.: dr. Božič 28 glasov; — Trofin: Kalischnig 19, dr. Verstovšek 2. — Vižinga: Kalischnig 27, dr. Verstovšek 17, dr. Božič 9. — Brezno: Kalischnig 27, Verstovšek 2. — G e-gental: Kalischnig 39, Božič 1. — Johanis-b e r g : Kalischnig 14, Verstovšek 2, Božič 5. — Pernice: Kalischnig 8, Verstovšek 12. — P rim on n. P.: Kalischnig 12, Verstovšek 2. — P r i m o n p. H.: Kalischnig 3, Verstovšek 24, Božič 3. — Ribnica: Kalischnig 10, Verstovšek 5, Božič 8. — Remšnik: Kalischnig 34, Verstovšek^ 1, Božič 3. — Sobota: Verstovšek 12. — Vuzenice: Kalischnig 24, Verstovšek 4, Božič 49. — Vuhred: Kalischnig 2, Verstovšek 2, Božič 12. — Iz teh številk je razvidno, da se je marenberški okraj izborno držal. Skoraj vse občine so oddale večino svojih glasov naprednemu kandidatu! Lahko torej rečemo, daje marenberški okraj skozinskoz napreden! Čast vrlim kmetskim volilcem! Lep duhovnik! V bližini Celja je znani kle-rikalno-politikujoči fajmošter Franc Ogrizek za-časa deželnozhorskih volitev raz prižnice grozovito čez učitelje udrihal. Učitelj, ki je bil kot organist na koru, te gonje ni mogel več poslušati. Zato je raje zapustil kor. Zdaj pa je fajmošter izprevidel svojo napako in je prosil raz prižnice učitelja za odpuščanje ter je vzel vse svoje psovke nazaj. Vkljnb temu je bila maša tiha. Pač lepa slika, kaj ? Bog ve, kakšno odgovornost nosijo tisti, ki delajo tako pohujšanje mladine! Ali cerkvena oblast res noče ničesar videti ? Skrajni čas bi bil, da se nekaj stori! Sejem V Piuju. Živinski, konjski in svinjski sejem, ki se je vršil 2. t. m., bil je dobro obiskan. Prignalo se je 230 konj, 1.210 komadov govede in 970 svinj. Trgovina je bila srednja. Cene so padle. Prihodnji sejem 16. junija. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (*■ pomenijo letne in živinske sejme. Dne 6. junija pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 7. junija v Ormožu*; v Celju*; pri Sv. Juriju ob juž. žel.**, okr. Celje; na Bregu pri Ptuju**. Dne 8. junija pri Sv. Marjeti na Drav. polju*, okr. Maribor; v Rogatcu (sejem z veliko živino); v Radgoni*; pri Sv. Martinu pri Slov. Gradcu**. Dne 9. j u-nija na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Pilštajnu**, okr. Kozje; v Imenem sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*; v Gradcu (sejem z rogato živino; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 11. junija pri Sv. Treh Kraljih**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 13. junija na Žigrtovem, okr. Sevnica. Dne 14. junija v Žalcu**, okr. Celje; pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; v Kozjem**; pri Novi Štifti**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Jurkloštru**, okr. Laško; v Rušah, okr. Maribor; v Spodnjem Dravogradu**, okr. Slovenji Gradec; pri Sv. An- dražu**, okr. Ptuj; v Brežicah**: pri Sv. Janžu pri Spodnjem Dravogradu**, okr. Slovenjigradec. Dne 15. junija v Arvežu (sejem z drobnico); pri Sv. Barbari**, okr. Konjice; v Mozirji**, okr. Gornjigrad; v Lembahu*, okr. Maribor; v Gornji Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Radgoni*; na Planini*, okr. Sevnica. Dne 16. junija na Ptuju (svinjski, konjski in govejski sejem); v Imenem (sejem s ščetinarji, okr. Kozje. Dne 17. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino). Požari. V Eibersbergu pri zg. Radgoni je pogorel posestnik Švagula ^popolnoma. Povzročil je požar baje neki deček. Škode je za 2.400 K. — V gornjih Izvanjcih pri Negovi je pogorel tamošnji mlin z vsem blagom. — V gornji Bistrici pogorelo je posestniku Bera gospodarsko poslopje in hiša. Požarna bramba je rešila, kar je bilo mogoče. — V Golovcu pri Sv. Janžu je izbruhnil 27. maja dopoldne ogenj, ki je vpe-pelil v kratkem času 8 hiš z gospodarskimi poslopji. Škoda je temvečja, ker pogorelci večinoma niso zavarovani. Drevo Ubilo je pri Grižah drvarja Gomilšeka. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Roparski napad. Poroča ee nam : Preteklo sredo pri belem dnevu napadli so na cesti v sv. Lovrenc dr. p. fantalini konjskega trgovca nIvanatt iz Ogrske in mu oropali 1.500 kron. Potem so zbežali. Fantje so oropanemu znani, ker je preje z njimi popival. Roparski napad napravil je veliko razburjenje. Obesil se je v Johanesbergu pri Čelnici posestnik Zechner; baje se mu je zmešalo. V Dravo Skočil je v Mariboru muziker Ven-celj Opel. Paznik Sommer je skočil takoj za njim, a ni ga mogel več rešiti. Opel je bil pijači hudo udan. Obesiti se je hotel dragonec Stahl v Slov. Bistrici. Bal se je kazni zaradi dezertiranja. Pod VOZ, na katerem sta bila dva polovnja-ka vina, prišel je hlapec Huber v Peklu. Bil je tako težko poškodovan, daje kmalu potem umrl. Iz Koroškega. Prvaški polom. Iz Borovelj se poroča že zopet o velikem prvaškem polomu. Skoraj v vsaki številki moramo žalibog poročati, kako brezvestno in otročje gospodarijo prvaki s svojim in s tujim denarjem. Na Spodnjem Štajerskem so zabredle nekatere prvaške posojilnice v velikansko blato. Le v Šoštanju je napravilo pet prvakov v kratkem času na tuje troške čez en milijon kron dolga. Tudi se še dobro spominjamo poloma žalsko-laške prvaške pivovarne. O ednakem „krahu" se zdaj iz Borovelj poroča. Kakor znano, postal je tamošnji fabrikant orožja Wernig — svoj čas trdi Nemec — nakrat zagrizeni Slovenec. Njegova fabrika pa se je spremenila v akcijsko družbo. Zdaj čujemo, da je zabredla ta fabrika v velike dolgove. Ljubljanski list „Slovenec" namreč piše, da je imela ta fabrika lansko leto le 3.681 K čistega dobička. Naloženega kapitala pa je 213.000 K. Torej se ta kapital le z I1/«0/« obrestuje. Kakor splošno znano, stoji za Wernigovo fabriko panslavistična „kreditna banka" iz Ljubljane. Ta banka je akcijonarjem preje 12 do 13°/0-ne dividende ob-ljubovala; zdaj pa je vse v vodo padlo. In banka se zdaj skriva ter noče več pomagati. Tako gospodarijo prvaki. In pri temu še zahtevajo, da bi koroški slovenski kmetje ter delavci nosili svoje krvave prihranjene krajcarje v prvaške denarne zavode, ki jih izročajo potem Kranjcem. Kmetje, odprite oči! Iz Leiflinga se nam piše: (Gospod fajmošter iz Tscherberga). Pred par leti dobili smo zapisanega fajmoštra iz Celovca, nekega gotovega gospoda Rossmanna. Velečastiti knrat izvrševal je nekaj časa pri nas svojo službo, brez da bi imeli posebnega vzroka, pečati se z njim. Sčasoma pa mu je pri nas menda dolgočasno postalo in zdaj se hoče tudi v politiki odlikovati. Malo čudno zdelo se nam je pač vedno njegovo prijateljstvo s hujskajočim kaplanom Walcher-jom. Ali mislili smo, da je napravil gospoda Rossmanna način, kako je bil iz Celovca tu-sem ekspidiran, malo pametnejšega. Mi vemo čisto dobro, kako bridke solze je jokala neka ne ravno premlada učiteljica v Celovcu, ko je moral Ross-mann to mesto zapustiti. Fejst gospod fajmošter se je pač malohudoval, kajti „ and're Stadtchen, ajaj 1' I vi-' jlji, nasiti njej. * tak and're Miidchen*. Končno potolaži lahko mlada poštarica za izgubo starejše učitelj gospod župnik ima tudi zmisel za družino, ima mlajšega brata, kateremu bi rad priskrbel. Da bi sam plačeval in bratca ti to mu ne dopade. Zakaj pa so kmetje; Leiflingu je zdaj občinska volitev. T: torej le gledati, da pridejo prave ovčice činski zastop in potem postane bratec ol tajnik ter je preskrbljen. Vi vbogi farani goslovljeni gospod bode že skrbel, da volitve za njegovega brata dobro izpadle. itak dolgo časa čez 600 kron v denarju za lastnega fajmoštra v Neuhausu, katerega nikdar dobili. Nobene postavne dolžnosti bi moralo prebivalstvo v Leirlingn ta denar čevati. Pred 50. leti so se enkrat nekateri sestniki pustili na lim speljati, da obljubo za slučaj, da bi se lastni fajmoi Neuhausu nastavil. Ali vas niso poklicani spodje zapustili? Plačali ste, da so vam pokale, ali lastnega fajmoštra še do mate. In zdaj naj bi še plačevali za službo moštrovih bratcev ? Ali je kmet samo zal kaj, da plačuje duhovnikom? Ne, kmt vedeti, da potrebuje svoj denar sam. K Leiflingu bodejo temu gospodu fajmoštra dali, da naj si brata kot lastnega pisarja vi. Zato bodejo može v občinski za kateri znajo kmete in ne samo duhov; stopati! Kranjski napadi v Rožni dolini se ponavl 20. maja zutraj so začuli Borovljani nakrat ljenje in trompetanje. Prišlo je kakih 50 barjevih sokolašev v neumnih svojih rdečih cah ter tulili in izzivali na vse načine. Z; da je politična oblast to izzivanje dovolila. kolaši so hoteli provokacijo nadaljevati. Ali, burjenje domačinov je bilo tako veliko, si stvar premislili in so jo raje iz Rožne popihali. Koliko časa bode to kranjsko izzi koroškega miroljubnega prebivalstva še traj Smo pač radovedni! Korošcem zna tudi kri a] vreti in potem bodejo nosili tisti odgovoi ki take kranjske hnjskarije dovolijo'. V žago prišel je 34 letni Johan I fabriki celuloze pri Prevalju. Žaga je nesn popolnoma razkosala in je revež našel polno smrt. Boj z Vlomilci. V Meiseldingu sta oi mežnar Krappinger in krojač Schoffmann v trgovini g. Kuchlinga vlomilce. Zastražil; vrata in pričela na pomoč klicati. Vlomila streljali in krojača ranili. Ali hrabra moža odnehala. Enega vlomilca so vjeli, drugi pij čez streho ušel. Gozdni požar. Vsled neprevidnosti nastal, na posestvu „Kreuzerhof" pri Tinjah veliki žar. Ogenj je vpepelil vkljub hitri pomoči silcev mnogo mrve in 120 kub. metrov lesa.! Utonil je v potoku Lieser 5 letni kovača Eberta v Kremsbriicknu. Pazite na Iz Drave potegnili so pri Pirku mi mrliča. Težko ranjen je bil pri delu posestnik h nacher pri Kolbnicu. Roko so mu morali ojj rirati. Cerkveni rop. V kapelo sv. križa steinu so vlomili neznani tatovi in denar iz nabiralnic. Utonila sta v sv. lenartskem jezera pri^ ljaku dva hlapca. Kopala sta konje. Eden ni znal plavati in je padel v vodo. Drugi gaj hotel rešiti, ali pri temu sta oba utonila, Po svetu. Vas zastrupljena. V vasi Hamo: pri Misfr lecu umirali so prebivalci na hitro. Zdranl niso vedeli, kakšna bolezen je to. Zdaj našlo, da so bila vsa življenska sredstv strupljena. Uvedla se je stroga preiskava. V Kalabriji na Italijanskem so zop bruhnili nemiri zaradi revščine. V Sniopoli« morali karabinjeri na množico streljati in usmrtili 6 oseb ter jih mnogo ranili. Stroški potresa v južni Italiji. Ob pni velikanskega tega potresa izdalo se je: za ni podpore 3'/t milijonov lir, za sirote 1 mil., bolnice 300 tisoč, za barake 4 mil po šolah 715 tisoč, za vdove in dekleta 8l tisoč, za ubežce 4'/i mil., za učence 2 mil, a vdove 1'/» mil., za one, ki ne morejo več debt je iSetu • prcši je z-late Iz t. bo l zcljr je t ga i ško. se i ta zgradbe 3 mil., za rokodelce 1 mil. dri župan. Pri zadnjih deželnozborskih na Štajerskem morali so vsi župani po- egrame z izidom volitve v mesto. Le en srn je še manjkal in gospodje na glavar- že težko čakali. Kar nakrat prikoraka | kmetic, ki se predstavi kot. župan in i — telegram seboj. Možakar je šel raje i k nogam. Ni mu bilo še znano, da gre nes vse ..po dratua. Gospodarske. Boj gosenicam! Gosenice, katere niso bile [ene, pričenjajo se sedaj že zabubati. Bube obešene na vejah drevja in grmovja. (je, nabirajte jih, kolikor mogoče, in sežgite Kajti drugače se iz bub že tekom junija KDiji razvijejo, ki ležejo zopet jajca, iz kate-I pridejo tekom poletja požrešne gosenice. Kujte rarčesje! Ali je ravan za trtorejo sposobna ali ne. n um sade trte tudi v ravani. Tam je zemlja sicer faciša in obdrži vlago tudi dalj časa, vsled tega obiti) trte veliko več nego v strminah ali po goricah. bi zemljiščih se pridelajo pa šibkejša vina, ki niso rtta ter so sposobna le za mešanje z drugimi ejšimi vini, vsled tega pa nimajo tudi take cene rosa, ki se jih je pridela v bregu. Trtam, ki se ajajo v ravani, škodujejo laže tudi različne bolezni, i povzročajo glivice. Najboljše vino se prideluje to-[wdio le v rodovitni, spočiti zemlji v bregovih, v ti je delj časa počivala ali ni bila obdelana že i let, posebno pa če je zemlja rodovitna in apnena. i takih leg in take zemlje se odlikuje pred vsemi mi, v peščeni in ilovnati zemlji pridelanimi vini. tja vina so šibkejša in manj vredna. _ | Zemljo, ki se rabi za setev v loncih, naj se pred i dobro prezrači. Najbolje je, če se jo razširi pod i streho kjer je obenem močan prepih in tam naj ITppidno meša. S takim mešanjem se zemlja ne le lisi; zraka, ampak zginejo iz nje tudi kisline, ki so v I Ako teh kislin ne spravimo iz zemlje, ki se rabi ■itake setve, napravi se po vrhu setve zelena plast iz Kg, Id ovira mlade rastlince v razvoju. I Kako se popravi ciknjene sode? Da vino ozi-Ji! sod, cikne, so temu vzrok male stvarce, takozvane me bakterije. Ako je bilo vciknjeno vino ali pa je (-kisel ali ciknjen, vrinejo se te stvarce v doge, zato I sod ne ozdravi, ako se ga le oščeta in z vodo fame. Te stvarce treba je naravnost umoriti, kar se {doseže le s pomočjo kake razjedljive tekočine in gor-k Najbolja tekočina za popravljanje ciknjenih sodov Jtodstotni lug, napravljen iz jedkega natrona, to se : ca vsakih 10 litrov vode naj se vzame 1 kg jed-l natrona. Na vsak hektoliter vsebine soda naj se me 1 I tega luga, ga zavre in zlije v sod. Nato naj >d z veho dobro zamaši in ga kota na vse strani , da prime lug po vseh dogah. Čez nekoliko časa je lig izlije iz soda in sod zaporedoma parkrat do-Isplaknc z vrelo in končno z mrzlo čisto vodo. Izbije : lep in veho, obrne sod na veho, da se dodobra i in osuši. Ko se je osušil, naj se ga prav dobro pla in pusti nekaj tednov na miru. Preden se sod , oplakne naj se ga večkrat z mrzlo vodo, da se od-Ijnu ii njega žveplena sokislina. Klajno apno pospešuje rast in utrjuje kosti, polita) pa pri mladi živini. Klajno apno se daje živalim Ii na nlcku ali pa se ga pomeša med suho klajo. Po-llltda naj se vsak dan in sicer naj se da žrebetu in teto po 8—15 g, konju in govedu 30—50, jagnetu in ličkom 5—10 g, ovci inprešiču po J2—20 g in ku-|eini po pol do 2 g. t Gnojenje travnikov. V nekaterih krajih gnoje Brnite z gnojnico in straniščnico. Po takih gnojilih, ki Sijo v sebi mnogo kalija in dušca pa prav malo fos-Ifeove kisline, se dobi sicer veliko sena, katero pa ni Isnogo vredno, kajti v njem so le slabejše trave, ker se ■ ded pomanjkujoče fosforove kisline dobra trava ni Igogla razviti. Ako se že gnoji travnike z gnojnico ali (tranišinico, je toraj neobhodno potrebno, da se gnoji leaen tudi s fosfornatimi gnojili. Da bi se gnojilo trav-i hlevskim gnojem, tudi ne kaže, ker se to ne kajti trava potrebuje kalija in fosforove kisline. t losforovo gnojilo naj se rabi Tomaževo žlindro, ker la nahaja v njej tudi apno. ki zemljo obenem zboljšuje. i Kako se lahko obvaruje nekatere kmetijske Instline pred škodljivim mrčesom? Mnogo je takih I aarn katerih duh je človeku zopern, a mnogo je tudi I dih, katerih dull je zopern raznim rastlinskim škodljiv-I (tm in vsled česar se jih slednji izogibajo. Marstkomur |i mano, da se rastlinske bolhe ali bolhači ne lotijo so-I ir sicer zato ne, ker jim je duh in okus iste zopern. i legi vzroka se rabi solata lahko kot sredstvo v obram-bo drugih rastlin. Tako se n. pr. škodljivi mrčes ne loti [»Ijiialih rastlin, ako se posadi med iste solato. Znano |Bdi, da se ogiblje kapusov belin konoplje, zato se : med zeljnate rastline, da se jih obvaruje pred dljtim mrčesom. Razen mrčes, posebno pa mravlje [aegibajo smrdečih paradižnikov in da se jih prežene mita, zadošča, da se jim položi na mravljišče nekoliko radinikovih listov. Krompirjevo zelišče posebno smrdi i ulicam, nasprotno pa ne napadajo skoro nobene ! rastline tako hudo kakor bob, posebno če raste _ 5 — isti na gostem. Ako se pa ob robu njive, na kateri bob raste, posadi krompir, puste ušice bob pri miru. Končno naj omenimo še eno rastlino, s pomočjo katere se obvaruje lahko nekatere rastline pred škodljivim mrčesom in to je solata. Ako se posadi ali posejesalato med jagode ali smukvice, polotijo se ogrci rajše solatnih korenin in puste jagode na miru. Ko se zapazi, da je solata ovene-la, naj se jo izpuli in zemljo, kjer je stala solata z lesenim klinom privzdigne. Prav gotovo se najde tam ogrca, katerega naj se umori. S pomočio prejnavedejnih rastlin se obvaruje lahko marsikako koristno rastlino pred škodljivim mrčesom, zato naj posebno oni, ki se bavi z vrtnarstvom, to sredstvo poskusi. Loterijske številke. Gradec, dne 29. maja: Trst, dne 22. maja : 76, 66, 59, 9, 40. 31, 77, 8, 85, 6. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Zanimivo je v današnji številki se nahajajoče naznanilo sreie od Samuel Heckscher, Hamburg. Ta firma se je s poštenim in hitrim izplačilom tukaj in v okolici dobljenih svot tako dobro ime pridobila, da opozarjamo vsakogar na naš današnji inzerat. Internaeijtnalni portretni institut Dunaj Vil. Zieglerstr. 28 in Berlin razveseluje se z vsakim dnevom večje priljubljenosti. To je paC najbolje iz tega razvidno, da firma množino i', vseh krajey sveta prihajajočih naročil ne more več sama izvršiti. Zato je uredila iilijalnc zavode v Parisu in Londonu. V današnjem inzera".u daje zopet lepe dobičke, katere naj ne pusti nikdo neporabljene. Brezštevilna zahvalna pisma so najboljši doka/, za reelnost in zmožnost te firme. Povodom birme razpošilja svetoznana tvrdka ur Maksa, BiiWI na Dunaju, IV., Margarelhenstrasse št. 27/27 nov cenik birmskih ur, „zlatnine in srebrnine po najnižjih fabriških cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za izvrstno, reelno postrežbo. Kaši cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik z nad 5000 podobama zastonj in franfco. 273 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Johan Turtschitsch, pekovskem mojstru, Gratwein pri Gradcu. 318 1 sedlarski učenec iz boljše hiše, nemškega in slovenskega jezika zmožen, z dobro šolsko izobrazbo, se takoj sprejme. Vpraša se pri g. Lm Knlntk. sedlarski in tapetniški mojster v Ptuju, Un-terc Draugasse št, 2. 315 Proda se krasno ležeče posestjo z iz-zidano vodno močjo; zadnjo se daje tudi v najem. Vpraša se pod nSacnlal" Celje, pošto restanle. Sli „Paruč" s i sedeži, pol kriti, ki se popolnoma zapre, zelo dobro ohranjen, se po ceni proda. Poizve se pri g. Jog. Winkler v Slov. Gradcu. 325 Dobra 326 kovačija z ali brez orodja v velikem trgu na Sp. Štajerskem se zaradi bolezni odda takoj v najem. Vprašanja od I. do 15. junija naj se blagovolijo vpo-slatf na Jurija Fermevc kovača v Konjicah (Gonobitz,) Pridni solidni mlajši trgovinski sluga se takoj sprejme za neko trge- govino v Ptuju. Več pove uprava „ntajerca'\ 3f3 3 kovaške učence in 2 kovaška pomočnika sprejme takoj g. Anton Pertii-čak, kovaški mojster v Brežicah ob Savi. 3(4 Boljši konjski hlapec marljiv in trezen, sposoben za liakarijo, dobi takoj dobro službo. Več pove Jeh. Saler Ptuj, gome Dravske ulice št. 26. 345 Posestvo pri živinskem sejmišču v Te-harjih, obstoječe iz gostilniškega poslopja, hlevov, gospodarskih poslopij, travnikov in njiv, okroglo 3 orale, gozda 4 orale, se po ceni proda. Vpraša se pri g. Martin Zucher, Slance p. Štorch h. štev. 6. 346 Zelo dobro idoča 328 gostilna z enonadslropno hišo in dovolj prostora, čisto v ravnini ležečo polje z okoli 90 mecnov ali mernikov setve, okoli 30 johov gozda, lepimi gospodarskimi poslopji s sadnim ver-tom, dobra voda. se po ceni proda pod lahkimi pogoji. Več pove uredništvo „Štajercau, Agenti!!! Potniki in zastopniki kakor tudi vse osebe, ki hočejo to postati in nimajo znanje s privatnimi strankami, sprejmejo se takoj povsod v vseh krajih, mestih in okrajih za prodajo artikla, ki se v vsaki družini lahko odda, proti visoki proviziji in po rabi tudi proti gotovi plači. Ponudbe pod šifro ..Outer Nebenerwerb 1909" na g. Rudolf Moase, Praga. 335 2 lepi vili se proda, novo in dobro puvani, 12 let hišnih davkov oproščeni, za vsakega obrtnika ali penzijonista pripravni. Vsaka vila ima 4 sobe, 3 kuhinje, klet, perilna kuhinja, hlevi, drvarnice, lepi vrt in vodnjak. Vse tik glavne ceste. V« ure od cerkve in mestu Maribor v lepem, rcimem, zdravem okraju, v ravnini. Cena za vsako vilo je 6.y00 kron; pri kupnini potrebna svota K 4.000 Več pove lastnik Franc Podlipnik, Thesen 37, Maribor. 332 iri tedne na poi in ogled razpošiljam svoj« kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovito ceno in dobro. Cenik s slikami franko! Franz DUŠEK, tovarni koles, Opočno Nr. IN «. d Sta.ttb.hu, Bihaei. tk • m Jakob Matzun v Ptuju priporoča svoje najboljše pridelke: opeka za stene, gladka strešna opeka, štrangfalc, prešana falc-opeka. votla opeka za first, dren-cevi po najnižjih cenah. Istotako apno in portland-cement. Obenem se naznanja, da se proda stara 5u-vajeva hišica štev. 13 v Ptuju, kakor leži in stoji, za porabo ma-terijala. Kupec mora hišico v določenem času na lastne troške podreti in materijal odpeljati. Vpraša se pri Jakobu Matzun V PtUJU. 806 Birmska darila! Prave srebrne ^ remontoar ure z srebrno verižico in priveskom, c. kr. puncirane z usnjenim futera- lom. Vse skupaj kron 10'— 3 letna pismena garancija, pošilja se po povzetju. Prva in največja zaloga ur Maks Buhnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. „Roskopf" ura iz nikelna K 3 —, Srebrna K 7"—. „0mega" K 18—. Zlate ure K 18—. Zlate verižice K 20—. Zlati prstani K 5—. Ura na nihalo K 7—. Budilnica K 2 —. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanjc vpošlje zastonj in franko. 271 Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, •" vinom in žganjem v Poličanih priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalogo »bornega Špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tndi zalogo mannfaktnrnega blaga, Stofi, druki, platno itd. Nakupuje ' žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja dobra pristna naturna Tina en gros in dobra pravo žganje en gros is ob detail. 80 Občinska hranilnica (sparkasa) v Ormužu Osnovana 1. 1879 Poštno hranilničai konto st. 83203S prevzame vsak dan vloge, kapitalizira nedvignene obresti polletno in plačuje rentni davek iz lastnega. Dovoljuje posojila na zemljišča, poslopja, menice (Wechsel) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in zmerni obrestni meri ter daje vsakega dopoludne radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh sparkase se tikoč^h zadevah. 778 Ravnateljstvo. Katera žena ali dekle ? 17° si hoče lepo blago za obleko in nove sorte terpen SVilni rODEC kupiti, naj gre v novo veliko trgovino Johann Koss, ^^= Celje. ^^^ s x ••9«e@«tee«M9e®*«®9 Št. 339. Razglas. Oznani se, da bo v pondeljek 14. junija t. 1. ob 8 uri zjutraj na mestnem živinskem sejmišču v Ptuji ogledovanje in premiranje plemenskih bikov ptujskega okraja. Po deželni postavi dne 17. aprila 1896 št. 44 sme sicer vsak živinorejec imeti bika za svojo živino, za pri-puščanje tuje živine pa smejo se uporabljati samo biki, kateri imajo dopustnico. Dopustnica se dobi samo za take bike, kateri so zdravi, močni, dobro zrašeni, najmanj poldrugo leto stari in katere ogledna komisija za pleme sposobne spozna. Zato se bodo take dopustnice za bike ob enem pa tudi premije delile. Kdor bi bika skakati puslil, kateri nima dopustnice, zapade v globo od 2—50 kron. Biki, kateri so bili lansko leto licencirani, letos ni j treba prignati, razun če okrožni predstojnik za potrebno spozna. Okrajni odbor v Ptuji, • Priporočam sar za spomladansko sezijo "i* j izgotovljenih oblek] za gospode, dame, dečke, deklice in otroke v,najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nuMhg cenah 168 j Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru na voglu hotels (Stali Wien). trgovina zmeianim blagom in zaloga smodniki Lancaster od K 26'—, flobert-puške od K 858, pištole od K 2, samokresi od 5"—. Popravljanj« po ceni. ■ ■ Cenik s slikami franko. ■ ..» F. Dušek, Opočno št. 104 a. d. Staatsbahn, Bohmen. dne 26. maja 1909. Načelnik: Ornig m p. Iščem 383 Vantveu marka „AnK*r" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-paiit-axpeller je mano kot odpeljajods, Izvrstno In bolečine odetraajajoe« »redstvo pri irehlaleaja itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domaČega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v ikatljah z ntfo varstveno znamk* nAnker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dp. Richter-JeYa apoteka ..zlati In" v Pragi, Elisabetstr. s!. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 liferanta jajc za I. blago, neto-kasa. Ponudbe na Johan SmilkOWBtZ, špecerijska in delikatesna trgovina, Untermais, Meran. Redka prilika! „* Da se v najem ati pa pod jako ugodnimi pogoji protia: 63^ Malo posestvo z novo grajeno hišo in gospodarskim poslopjem, vse zanesljivo in v najboljšem stanu, pripravna za vsacega obrtnika (rokodelca), v pokoju stoječe in razne obrti, je v prometnem kraju med trgom in kolodvorom v Savinski dolini. Pojasnila daje P. B. K. S. št. 48—24 poste restante Braslovče. Za odgovor naj se priloži znamka. priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blagi. I nadalje smodnika za lov in razstrelile, cindžnm I ter predmete municije za lov kakor patrone, I kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno tvojo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinogrl i. s. Tomažova moka, kajnit, kalijeva sol it] nadalje krmilna slama prešana, raffiabast bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah, i Gumi za zeleno Cepljenje (Rebengummi zor growl Veredlnng) najizvrstnejši prima vrste, gard tirano blago, priporočata cenjenim odjemalce« Brata SLAWITSCH v Ptuju. Veliko manufakturno trgovino na kolodvorskem prostoru] na voglu (Stadt Wien) Pooblaičen in zaprisežen civilni geo&Mttt ; priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše Richard Stiger čevlje T ARI BORU, Tegetthoffova cesta 44 J * »MARIBORU, Tegetthoffova cesta 44 se priporoča za vsa dela, ki spadaj« v stroko merjenja zemljišč kakor so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej, združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša posestva, kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte stavb in drugih pred- ________________________TTIPtOV. a Gostilna t grofa Henkcl rudniškemTfprometnem kraju Licša-Prevalje na Koroškem, obstoječa iz 6 sob, 1 kuhinjo, 1 klet, 1 strešno sobo; k temu spada še 1 kravji hlev s svinjskim hlevom in 1 maga-cinska koča"ter veliki vrt za zelenjavo; proda se z nekaterim gostilniškim orodjem za $.000 kron zaradi družinskih razmer. Bremen nobenih. Vpraša se pri g. Leop. Klemene, gostilničar, Lieša na ______ Koroškem. 317 Veliko posestvo j£ na spodnem Stajerji en četrt ure od mesta Celja ob državni cesti na Spodnji Hudinji, obsegajoče lepo hišo, dva hleva, dva kozolca. Kakor njive in velik travnik zraven poslopja prihajoči postor za stavbe, en oial vinograda in gostilna. Blizu polovice kupa je vknjiženega ; proda se prostovoljno. Kupci naj se obrnejo do gospoda Valentin Kovač, veleposestnik v Lipi, Štore. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnihjobuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št. 6 v Celju. !m Vam priporočamo lepe novosti blaga. dite se v našo trgovino, našli boste lepe, frill reči za male in velike. Za obleko, posebno za belo, imamo veliko ig izbrati; tako tudi za fante. — Nadalje kranceljne, svilne panteljne in špice. Stem se Vam priporočamo Hif a J. 1 v Stem se Vam priporočamo Mehanska parna žaga. T r ciawiftrh & Mr novem lentnem trau fLendnlatrt v Ptufu L>» l • OlclYViliJvll SSL 11C11CL Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj« zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj Malaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati in 8pahati i. t. d. trgovci v Ptuju (na Ferschovem) m M\ n tok za kron 12" — iiiv veliki in še finejše vsake vrste v novi trgovini Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. 168 T*- V spomladi in poleti je najlepša in .najboljša prilika, da sej nakupi realitete ali da se jih proda, Vidi se zmožnost zemljišč in travnikov, }n, kupi se lahko posestvo v. polnem obratu. — Kdor želi torej kupiti ali pro-i dati posestvo, naj si bode potem kmetijsko ali gostilna itd., ta naj se obrne na koncesionirani realitetni prometni biro K. MAGNET v Velikovcu na Koroškem. 289 Produkt naše firme je edini, ki je v uradni zapisnik farmakopeej italjangkega kraljestva sprejet. SIRUP PAGLIANO s™rilo! = firme prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL = {lastna hiša) — Calata S. Marco 4 — je najboljše in najbolj osvežujoče sredstvo za čiščenje krvi. Naš sirup PAGLIANO se prodaja v prvih apotekah s postavnim dovoljenjem. Po original-reeeptih pokojnega prof. Pagliano, ki so v naši lasti, ves'-ne izdelano. Mi opozarjamo tedaj, da nimamo absolutno ničesar z drugimi ednako imenovanimi firmami*] opraviti in tudi nočemo imeti ničesar opravili; svarimo svojo p. I. kupce pred golo Škodljivimi posnembami, katere se skuša z vsemi mogočimi sredstvi in z dvomljivo, reklamo v ttgovino-epravili. -- Da se dobi z možno gotovostjo našo edino pravo marko, ki nima absolutno, nič z drugimi podobnimi-p vHe opraviti, svetujemo, da se obrnete direktno na našo firmo vKeapel ali pa na HRT Real-apoteko SOCRATE BRACCHETTI (južni Tirol). ALA — T — [os. Kasimir isšpecerijo, barvami in z mešanim blagom d'H.Sirk's Nfl. in fllijalka nasproti minoritske cerkve v PTUJU bogato zalogo najfinejše laga, 29S svojo bogato zalogo najtmejse surove in I kave, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, : kandite, župne kocke, mineralne vode, tjk namizno olje, bočno olje, jesihova 8senca in za izdelovanje žganja itd. M za vrt, polje In travnik, stelja iz šote,} utelja, klajno apno, Lukulus. najboljša svinjska krma. 35 .----------,--------------------------------- Styria- /V bicikelni Novi modeli 1909. Cena za gotov denar: ,.Styria" - bicikelni K 140 K 160 (fino cestno kolo). K 180-200 (najfinejša cestna kolesa. K 240 (isto). Ikrennmaschinen) s patent Styria-Glockenlager. toda še prav dobre b i c i k e 1 n e po 80, JL" ?o ugodnih pogojih prodajava na obroke samo ivim kupcem in proti dvanajstmesečrremu in sicer sam o nova kolesa. Na zahtevanje m, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-ii so dandanašnji najimenitnejši fabrikati, irf naj-tovirna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Jogi imava tudi vse posamezne dele bici-v in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Lutt-schlauclie nnd Lauimilntel). Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje 225 [Ptuj, 0rmuž,Jtpgatec jn Središče. ===== " beaj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika posa-ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. -----------,------------ Flobert Teschin „Warnand", kaiibw pni s krepkim robatim laufom, dolgost 1 m, za streljanje I ii krogljo, teza 1",', kile, za K 14—. Se pošlje edino po pvzetju. — II. cenik orožja zastonj in franko. ! DUŠEK, tovarna pušk OpOČHO Štev. 78 a. d. Staatsbahn Češko. 336 [Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo is- vrsujem 2e več nego 30 let, sa mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti nji). izpadanja — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lard* dolgi iB gosti, odstranja pra- baj la vsako kožno bolezen na (lavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo" Hnkk in priznanje. Stane poštnine prosto na vsako bloiiek 3 K 00, 2 lončka 5 K. Naroča naj s« samo od aaeae pod naslovom PETER 1URIŠIČ Omar v Paknmi iUv. 800 v Slavoniji. L____________________________M Srebrna državna medajla Korneuburg 1908. | Postavno HPI *p *» Jfc "■!■ Postavno varstvo! * •"* ■" **■ ^^ varstvo! Cenejše in primernejše kot, bakreno apno. O^- Se ne odpere od dežja ""MG peto proii škodljivcem rastlin. Nadaljni dodatki apna in sode odpadejo. Se rabi proti: PeronOSpora vitioola, napačna moenata rosa na trti Schorf na jabolčnih in hruškah, (Eusiciadium) Bolezen komar, (Plasmopara cubensis) Bolezen breskev, (Krauselkrankheil) (Taphrina deformas) Bolezen borovja, (Schuttelkrankheit) (Lophodermium Pinastri.) Bolezen krompirja (Phytophtora infestans) i. t. d., i. t. d. 172 Se ravno tako močno kakor bakreni vitriol rabi (1 do 2 procenta). Cena pri 1 kg K —-50100 K 50-—, od fabrike. Se dobi v edino opravičeni T E N A X fabtiki za Avstro-Ogrsko: Dr. G. HEINER & Co. preje dr. J Schorm Dunaj, VI2, Mollardgasse št. 69. TELEFON 4077. Prospekti in pojasnila zastonj ter franko. Pridna in zaupna ne čez 40 let, ki zna dobro kuhati in razume vsa domača dela, se sprejme za trajno s 1. oktobrom 1909 v boljši meščanski in trgovski hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema pod ..Dauernde StellUng" uprava »Štajerca". 338 Licitacija p*"* pohištva za mlin! V pondelek 14. junija t. 1. ob 2. uri popoldne se proda licitando mlinsko pohištvo i. s.: 3 pare kamenja, 3 gredla (Spindel), 3 vodnih koles, 3 mlinskih kastnov in mlinskih škafov, 1 kompletna oljnata preša ter svinjska stala. Naslov: Cucek, „Toich-miihle," 7Lf£. Veliče pri sv. Lenartu na Štajerskem. Vinske preše, sadne preše z zboljšanim „doppeldruck- werkom1' za ročni promet, se zaprejo z rigelni, grozdni mlini, grozdni reblerji, sadni mlini v najnovejši, najizdatnejsi konstrukciji izborile vrste ter najine za pripravo krme. hMslerjI. rez za repo, šrotni mlini, ilempferji za krmo, ge-peljni, vorgelege iz fabrike poljedelskih roasin in gisarijc železja Frnnz KI8EXSCHIMMEI, & (,'omp , Rauilnitz a/E. Glavna prodajalna pisarna Franz MELICHAR, Rudolf BftCHER = Dunaj 1112, LSvvengasse 37. = Natančni ceniki zastonj in franko. Išče se 8oliilne zastopnike in naprej-prodajalce. Sprejme se 3*8 dve dekli Tfctl prva bi imela 6—8 osebami za kuhati; plača bi bila 20—24 K, druga k svinjam bi služila 16 K na mesec. Vstopiti bi bilo 1. julija t. 1. obema. Ponudbe naj se pošiljajo na oskrbništvo grada Impolca, pošta Radna pri Sevnici. 339 I Bilanca šparkase Aktiva. mestne občine Brežice, dne 31. decembra 1908. A. Glavni sklad. Pasiva. Gotovina ................. 1823715 Hipotečna posojila.........| 995761 69 Občinska posojila . . . . ;.....j 45857 j Vrednostne efekte i Konto-korenti......... . Menice (Wechsel)........ i Zaostanki obrestij........ ! Predplački na zavarovalne premije . j Imetje tiskovin......... ' Inventar ............ Depoti............ 35 163563 18945 82476 23587 93 440- 87,59 2315 — 410O4'62i + iil392275 33; Vloge interesentov......... Naprej-plačila obresti........ Zaostanki davkov.......... Depoti............. Cisti dobiček glavnega sklada pro 1908 Akti 134251707 482506 4S5 33 4100462 344325 1392275 33 va. B. Rezervni sklad. Pasiva. s\ ža letošno birmo ^rijoroča svojo bogato zalogo : slamnikov, ;srajc za fante in kravat; nadalje dekliške nogavice, bele rokavice, vence za jla»e. svilnate trake, lakaste. rumene in trm čevlje vsake velikosti po najnižjih Mah. Prodajanje je ročno in solidno, | [ožlje se tudi po poštnem povzetju. = FRANZ HOINIG = V PtUJU (nasproti gledališča). 292 Gotovina .............. Hranilnično poslopje C. št. 27..... Mestna obč. Brežice ostanek kupnine hiše Vrednostne efekte......... Zaostanek mitnine . ........ Zaostanki obresti pri vrednostnih papirjih Vloge (konto-kotenti)........ Predplački........... . . Cisti dohodek pri glavnemu skladu . . Promet gotovine leta 1908...... 1094 32000j— 3000J- 19844- 40 — 56l|- 3639 72 400 — 3443 25 6293891 1885692,97 Kapitalni konto glavnega rezervnega j! sklada (čisto premožejne) I. do leta 1897 osnovano...... 50715 74 II. od leta 1897 osnovano...... 1222317 Štev. žurnala 6688 62938 91 327 Za ravnateljstvo : August Faleschini l..r. Največji dobitek event. 600,000 markov.l Naznanilo sreče. Dobitke garantira država. Prvo srečkovanje 23. junija. Vabilo k udeležbi na šsnsah za dobitke od države Hamburg gartutirane velike denarne loterije, v kateri se mora dobiti gntnvn 9 milijonov, 841.476 markov. Največji dobitek v srečnejšem slučaju: . aao-axlszo-v 600.000 odnosno : Markov SBO.000 550.000 540.000 530.000 520.000 515.000 510.000 305.000 303.000 302.000 Glavni dobitk Matkov 300. 200 „ 100 60 50 45 40 30 20 15 10 000 000 .000 000 000 .000 000 .000 000 000 .000 razredov, tako da i. t. d. V sploSnem obsega loterija, ki obstoji i/- 7 100.000 srečk z 48.405 dobitkami in 8. premijami mora skoraj polovica srečk gotovo dobiti. Dobitki raslejo od razreda do razreda in sicer znaša največji dobitekl.razredaev.M.50 000, oni7. razredaev.M. 600 000. Uradna cena srečk 1. razreda znaša za eno Celo srečko M. 6 (K 7) Polovično srečko M. 3 (K 3-50) i Četrtlnko srečke i M. 1-50 (K 1-75)' llradni, z državnim znakom opremljeni načrt srečkova-nja, iz katerega se razvidi vloge za nasledne razrede ter natančni zapisnik dobitkov, pošljem na željo v naprej in to gratis in frank«. Vsak udeležencev dobi uradno listo srebkovanja takoj po izvrse-ni loteriji. Dobitki se pod garancijo države takoj izplačajo. Naročila prosim takoj, najkasneje do 232 23. junija. Samuel Heckschcr sen. Bankgeschaft, Hamburg 36. .......................•«........ Tukaj izrezali ............................................ Naročilno pismo za g. Samuel Hecksoher sen., liankgesch&ft, Hamburg 36. Pošljite mi.. Naslov: celo srečko a M. 6-— (K 7 —) polovično „ „ „ 8— („ 3-50) četrlinko „ . . 1-50 („ MS) Svo.o dobite vloženo po poštni nakaznici 1 Kar ni primerno dvignite jo po povzetju, j naj se črta. Faurika kmetakih in vinogradniških madin priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje u rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re* Wer za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, ■troje za mah, grabrje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, »troj za košnjo trave in žitja, najnovejše jjleisdorfske sadae mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične «rese, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo ■ajreč tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gnsatahl), reze.rvne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko U XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Čudež industrije! Vsled velikega sklepa oddajam po smešno nizki ceni samo 313 K 4-60 eno krasno, tanko amerikansko zlato-duble Švicarsko žepno uro, ki se ne da razločiti od pravep* 14 karatnega zlata, s 36 urnim antimagnetičnem anker-kolesjem, s sekundnim kazalcem 3 letno garancijo s fino po- 1 kom. K 460 aaeeB0"•"""■a 3 kom. K 1290 Natanko ista v nikelnu ali gloria srebru lepo gravirano pokrovje 1 kom. K 345 s posrebre"° vcrižico 2 kom. K 650 Brei rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošilja se po povzetju ali naprej-plačilu svote. 11. ceniki zastonj in franko. E. H 0 L Z E R, Krakova, Stradom 1826. Pozor I Čitajl Poiorl Slavonska biljevina Ta je tupravljeui 1""'''iBMHKJBI fficrtni/u. v o%meri/co ZKaleri želijo dvbro. po ceni in txt^nesl/iva-poieva/i nti/ se olirne/e v £j/uM/aiii Z/iclvdvvrshe viieo20. 'Sša/tvvrstnuC/ijtisnihi i)t//osel,rexpla&W, vrstno in z najbtfl 5im uspehom iffr rablja proti iiitn lemu kašlju -v prsih, — pnkS] jenju v vosti, težkem dfl nju, astmi — m nem kataru, scie kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguwn.TW franko na vsako pošto za 2 steklenici i 19 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetja i če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklo! te ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, lekanuuj* v Pakracn It. 200 (Staid povečb popolnoma zastonj i smo se odločili na čitatelje tega lista razdeliti, da se vpeljemo tudi v Ptnjn naenkrat v vseh družinah. Treba je le, da nam spodaj stoječi naznanilni listek natančno izpolnjenega z eno fotografijo in GO vin. za poštnino itd. v znamkah vpošljete. Potem dobite v] s kratkem času popolnoma karton in positiv-retuš-prosto skoraj kot v življenju veliko povečbo brezplačno vposlano. Vašo fotografijo dobite garantirano nepoškodovano in poštnine prosto nazaj. Edino uslugo, ki jo od Vas zahtevamo, je ta, da nas, ako bodete zado-j voljni, pri Vaših znancih in sorodnikih naprej priporočate." Požurite se, prosimo, da porabite našo ponudbo, ker smo omenjenih 5000 povečb pripravili. Vi se lahko na to ponudbo s polnim zaupanjem zanesete, ker Vam daje na- j ša od leta 1900 sem na Nemškem in Avstro-Ogrskem trgovinsko - SOdnijsko vpisana; firma zagotovilo za reelnost našega podjetja. Da Vam pa vzamemo tudi najraan dvom, izjavljamo se pripravljene, K 500'— Vam plačati, ako bi se nam izročeni t log po naši volji in vednosti drugače izvršil, kakor tukaj obljubujemo. Z velespoštovanjem Internacijonalni portretni institut Dunaj VII, Zieglerstrasse 26—B 41. Prij. naj se izreze in v kuverti vpošlje. Naznanilu! listek za čitatelje „Štajerca". gorajšne ponudbe prosim Internacijonalni portretni inštitut, Dunaj ezplačno priloženo fotografijo skoraj kakor v življenju veliko poveča V zmislu VII/1., da mi brezplačno priloženo fotografijo skoraj kakor v življenji in franko vpošlje. Za troške in poštnino je priloženih 60 vinarjev. Kraj in datum (natančno). Ime in priimek. Posebnih pismenih naznanil ni potrebno. Pisma z večjimi kakor visitnii slikami koštajo 20 vinarjev poštnine. V Inozemstvu dvojno. Da preprečimo zmot?, i se napiše ime na zadnjo plat fotografije. Od vseh slik, naj si bodejo potem vizibfl ali kabinetne, slike društev ali skupin se lahko prsni format napravi. Pri slikah sku-§| pin naj se označi osebo, ki se jo hoče povečano imeti, z t- Pisma naj se naslovi na: Internationales Portrat-Institut", Dunaj VIL, Zieglerstrasse 26-B It setlt Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Rail 0522