Čl IV Domžale, 27. IX. 1989, letnik XXVIII, št. 13 oročevolec Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale ~r odprtjem digitalne «>e-mnske centrale sistema S smo zaključili n«j-Z> «Wevno p«j««* mo fazo posodobitve te Komunikacij v nas. oba- Hi čaka nas še izgradnja «™«>žia in področne cen- vsi nosilci "P'M^Se Kkra in občina Domza e Sol v roku opravu, svoje naloge. peter Primožič, predsednik so Domžale ob otvoritvi telefonske centrale I ^zmišljamo ... freča je tudi v naših rokah Prvi jesenski dan je tu, tudi vreme se je že prevesilo , deževno jesen. Sicer pa velja, da so nas prvi septem-v^ki dnevi ne glede na vreme pretresli, saj so pred ve- 1 '"° postavljeni novi problemi, težave, odrekanja in I "veznosti. Teh pa že ob siceršnjih napetostih ni malo. i j2 novim šolskim letom se zdi, da se vse začenja i oh?Va" mtenziteta življenja dobiva svojo popolnejšo I * "ko. z odprtjem šolskjh vrat se je znova vse zganilo. I ^"etni strokovnjaki pozivajo vse uporabnike cest Povečano budnost, saj se je že siceršnji prometni 12^' pridružila množica šolskih otrok. Ob sedanjih ^ometnih ureditvah z neštetimi pastmi vsekakor ne I lahko zagotavljati varnosti vseh udeležencev v pro-| j^tu, zlasti otrok ne. Skrb torej ostaja celo šolsko le- 1 J v Letošnje pa kot kaže, bo tudi brez tega dovolj ote-f "Joče. že pred pričetkom novega šolskega leta nas je k°v°y bolela glava, ko smo globoko segali v žep za na-{JJP šolskih knjig in ostalih potrebščin. Naša šola je ^"ično nekaj posebnega. Starši italijanskih otrok i^jo denimo na začetku šolskega leta kaj malo stro-[ kov. Knjige za prvih pet razredov osnovne šole so za-! hp°^" Tud' avtonomnost šole in učiteljev pri izbiri uč-»,^'kov je velika. Če denimo učitelj meni, da novi učbe- * sir Me Princ,ša nič novega, lahko s privolitvijo učitelj-j *e9a zbora uporablja tistega, iz katerega so se učile , prejšnje generacije. l Tudi na Švedskem staršem ob začetku šole ni treba i 9ati gioboko v žep. Na šolskih klopeh čakajo njihove L*r°ke brezplačni učbeniki. Knjige kupujejo za svoje < Ob !!Ce tMd' frc,ncoske šole in sicer za obvezno šolanje, ! to • cu šolskega leta pa jih vrnejo. V Franciji je zlasti i jp'mivo to. da se učbeniki ne spreminjajo tako pogo-13 kot so se nekdaj. Skrajno racionalna pa je tudi j Craba delovnih zvezkov in kot zatrjujejo, so temu i izvali ne le materialni, temveč tudi pedagoški ra-! q«9'- Tako je torej drugod. Pri nas pa, tako kot na I ^ q|jh področjih vztrajamo pri izvirnosti. Na šolstvo i cjjPri nas spozna vsak, ki je obiskoval vsaj vrtec, infla-I ^'besed v vseh teh in še številnih sorodnih temah je ! Pol • a m zakrj,a bistvo šolskega sistema in šolske i Wj'ke. Sistem naše šole je začel pred dobrimi tremi ! J h«kazovati vrsto razpok, ki jih je bilo treba začeti j i^ti, da se ne bi podrla celota. Takrat smo upali, da ity*Qy mehanizem usmerjenega izobraževanja pravo izvilo, z različnimi intervencijami se je posrečilo !(kovati razmajano stavbo slovenskega šolstva vse e r^nsko šolstvo: na kolenih, na dnu ali na razpotju. 1o i Y,atl razmajano stavno slovenskega šolstva vs< Qi(i ošnje pomladi. Nato so si dogodki sledili z vrto 0 naglico in upravičeno se sprašujemo, kje je slo- jjj'*■°rilne stavke učiteljev po srednjih šolah v Sloveni i (jj^ieralna stavka delavcev Filozofske fakultete v j dajani in zadnje stavke ljubljanskih šol so pokazale, j dq I" nekaj narobe samo s plačami učiteljev, ampak, i Je marsikaj narobe v celotnem sistemu. j .^pleten klobčič problemov, ki žal najprej in naj-I hoj'bremeni šolujočo mladino. Saj pravimo, da so šole i hijene njim. Če smo v uvodu zapisali apel glede UkvtMe varnosti, to gotovo velja ponoviti tudi za j K| sistem. J T°da kaj storiti, kje začeti? i stJ^a resnica, ki je začetek in zaključek našega šol J niso učenci, učitelji, šola, šolska politika, plače, i OJki, stranke itd. Prva resnica so: dom in medseboj-S q*umevanje, zaupanje v družino. iVta^rna in samo doma smo se, se in se bodo mladi '■' J fcj/ starosti naučili osnovnih delovnih in čustvenih • C11- Če so bila ta pravila v zadnjih desetletjih postali 'fo m na 9lavo's tem še ni rečeno, da moramo hoditi ' Vh ■ Ni šole pri nas, ki bi dala mrkemu obrazu pri-B S S nasmeh in sproščen pozdrav, razvajenemu in le-1 vztrajnost in delovne navade, negraškemu, ki r S % ^ dobrote doma, razumevanje vse večjih social-'• • • • Pr'sP°dob b" ,ahko našteli še celo stran. 1 14i™J šole je dom. Ta pa je vse preveč senčenje hla- S %'°dtwjeri, neprijazen, zmaterializiran v revščini in i- i "Stvu li 1 $« ». !^ve 00 različnih šolskih, gospodarskih, političnih in i- ! kakšnih reformah sploh kdo vpraša, kako je z • C družino, domom, srečo v tej skupnosti? Če bi Judoma le nekaj popravil, bi lahko vsi veliko prido- * Sledali prihodnost le nekoliko bolj vedro. bi manj senčna. Sreča je torej tudi v naših dla-' »flnio razpreti jih je treba. Marjan Bolhar Udeleženci svečane otvoritve nove telefonske centrale v Domžalah. 11. septembra 1989 smo se v občini Domžale dokončno otresli telefonske nerazvitosti. Z otvoritvijo nove prve digitalne telefonske centrale v Jugoslaviji bomo potem, ko bodo dobili telefonske priključke vsi, ki so v akcijo vključeni, imeli na 100 prebivalcev več kot dvajset telefonov, na območju, kjer je akcija potekala, pa celo več kot ^telefonov. Ker pa je celotna naložba zasnovana dolgoročno in bodo imele vse telefonske centrale (Domžale, Mengeš in Radomlje) še proste zmogljivosti, da bo naša občina čez nekaj časa med telefonsko najrazvitejšimi v Jugoslaviji. je bila v pičlih 3 mesecih. Manjša centrala v Mengšu pa ima zmogljivosti 2350 priključkov. Omenimo pa še prenosne sisteme in povezave po optičnem kablu med obema centralama in zveze do nadrejene centrale v Ljubljani. promet Ljubljana sklenjen sporazum, katerega vrednost bo po zaključku vseh dogovorjenih investicij znašala 184 milijarde din. Doslej je bilo v razširitev ptt zmogljivosti v naši občini vloženih že 128 milijard, da pa bo CENTRALA sistem ewsd je doslej sprejelo več kot 30 držav in z novo prvo digitalno telefonsko centralo sistema ewsd v Jugoslaviji, ki je rezultat proizvodnje mešanega podjetja iskra telk. ki sta jo ustnaovila ISKRA in zahodno-nemški SlMENS, tudi naša država vstopa v svet digitatalizacije telekomunikacijskega omrežja. Vozliščna centrala v Domžalah ima zmogljivosti 5000 lokalnih priključkov in okoli 1500 spojnih vodov, zmontirana pe Srečno, izgnanci Obrnili sta se dve leti in v vrvežu vsakodnevnega hitenja veliki večini ljudi prvi oktobrski dnevi v letošnjem letu ne prinašajo ničesar novega, posebnega, večini, pravimo, kajti med nami so ljudje, ki s tiho radostjo in velikim pričakovanjem čakajo prve oktobrske dni in z njim odhod VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI V Srbijo. Letos jih bo, kdo ve že katerič, popeljal ta VLAK k njihovim gostiteljem v Srbijo, ki so jih tudi leta 1941 sprejeli, jim ponudili košček kruha in topel dom. stkale so se vezi, ki so se skozi desetletja krepile z osebnimi stiki, s pismi, ki so romala z enega konca domovine na drugega, z VLAKOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI, ki vsake dve leti potuje po naši domovini. Tudi letos, 12. oktobra 1989 bo odpeljal in poln bo slovenskih izgnancev, ki nestrpno pričakujejo svoje prijatelje. Tudi oni njih in spet se bodo med njimi okrepile vezi in obujali spomini na skupaj prehojene poti naše preteklosti. ZATO SREČNO POT, IZGNANCI! OK SZDL Domžale ... Trenutek preden je bil vzpostavljen telefonski stik s predsednikom Izvršnega sveta SRS Dušanom Šinigojem in s tem centrala predana v delovanje. VREDNOST NALOŽBE- Vsi, zlasti pa neposredni udeleženci, se še dobro spominjamo uspešno zaključene akcije imenovane 1000 telefonov, ki je bila dobra osnova za nadaljevanje, katerega začetek pomeni 18. september 1986. Tedaj je bil namreč med Skladom stavbnih zemljišč in Samoupravno interesno komunalno skupnostjo občine Domažle ter med OSIS za ptt promet in Podjetjem za ptt naložba popolnoma zaključena, je potrebno zagotoviti še 56 milijard, v končni bilanci bodo uporabniki prispevali 42 % vseh finančnih sredstev, ostala sredstva pa (je) bo prispevalo Podjetje za ptt Ljubljana. KAJ VSE SMO IZGRADILI? Začelo se je z gradnjo prizidka in prenovo stare ptt stavbe, (Nadaljevanje na 3. strani) Spremenjena številka ob spremembi telefonskih številk je bila spremenjena tudi telefonska številka uredništva. Nova številka uredništva Občinskega poročevalca je odslej 711-686. Uredništvo Pred volitvami vZK v naši občini Prava odločitev: referendum o ustavi V pripravah na volilno sejo Občinske organizacije ZKS v občini Domžale je le-ta sklicala posvet aktivistov, na katerem je predstavila vse kadrovske postopke, tako na ravni občine kot priprave na kongres ZKS in ZKJ. Pri tem je bilo poudarjeno, da so OO ZKS v celoti izpeljale aktivnosti, medtem ko bo volilno-programska seja OK ZKS 12. oktobra 1989. Posvet je bil tudi priložnost za oceno volilnih postopkov, ki so bili ocenjeni kot dovolj dramatični in prenovljeni, na kar kažejo odprte liste za vse organe, kakor tudi 2 kandidata za sekretarja, ki sta ob tej priložnosti povedala nekaj svojih pogledov. Kandidata za sekretarja OK ZKS Domžale se predstavita: Že pred tremi tedni so osnovne organizacije prejele življenjepis in program dela vsakega kandidata, na Gorjuši pa sta odgovarjala tudi na vprašanja in še dopolnila, razčlenila ter pojasnila gradivo, ki je bilo poslano. Miljenko Martinjak Rojen je bil 1954 v Zagrebu, kjer je 1979 končal veterinarsko fakulteto. Leta 1987 je ma-gistriral na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Že 10 let je zaposlen na Prašičereji Ihan. Član ZK od leta 1968. Opravljal več družbenopolitičnih funkcij in končal 1977. politično šolo CK ZKH v Fazani. Trenutno je sekretar OO ZKS Agroemona Domžale. Kratek povzetek njunih pisnih programov dela in ustnih pojasnil na Gorjuši Svoj program dela utemeljuje s teoretičnimi spoznanji moderne marksistične misli in s kontinuiteto dela v ZK. Zaveda se, da nagli razvoj družbe poteka zaradi hitrega razvoja informatike, računalništva in procesne tehnike. Priznava, da se v tej nuji veliko bolje prilagodili družbeni sistem, ki se imenuje kapitalistični, ne pa tisti, ki se imenujejo socialistični. Ugotavlja navidez absurdni pojav, da so sistemi, ki so veljali za izkoriščevalce delavskega razreda, zaradi demokracije, participacije pri odločanju in delavskega delničarstva, veliko bolj uspešni in humani. Delavci v socialističnih državah največ izgubljajo zaradi razvojnih zablod, tehnološkega zaostajanja in birokratizacije družbe. Zavzema se za koncept treh reform, socializem po človekovi meri, človekove svoboščine, varovanje okolja in pluralizem lastnine, mišljenja, prepričanja in delovanja. Po njegovem mora ZK svojo avantgardnost uveljavljati na osnovi sodobnih spoznanj in razčistiti z dilemo: ali ščititi vse pridobljene socialne, ekonomske in politične pravice ali se zavzemati za trg in priznavanje kapitala. Živko Savič Rojen je bil 1949. v Ljubljani, kjer je 1968. končal elektrotehnično šolo in se zaposlil v laboratoriju RTV Ljubljana. Od jeseni 1986. je profesionalni izvršni sekretar za družbene dejavnosti v občinski organizaciji ZKS Ljubljana-Center. Član ZL od leta 1974. Opravljal veliko funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Leta 1986 je končal enoletno politično šolo ZKJ v Kumrovcu. Član OO ZK Trzin. Program začenja z motom: Družba, ki ob vsakem svojem preporodu gradi nove temelje, ni napredna in predstavlja oviro vsakemu naprednemu razmišljanju v svojem okolju. Zavzema se za socializem, ki vodi v evropsko kakovost življenja, njegov razvoj pa naj bo sinteza naprednih družbenih in gospodarskih premikov v svetu. Gradil bo demokracijo, ki temelji na enakopravnosti in suverenosti politično, ustvarjalno, ekonomsko in intelektualno svobodnega človeka. Razvoj Jugoslavije vidi v doslednem spoštovanju demokratičnega dialoga, ki upošteva različnost, enakopravnost, prostovoljnost. Priznava pomen znanja, a njegovo resnično merilo morajo biti vedno v praksi doseženi rezultati. Zanj so nova družbena gibanja realnost, ki se konstruktivno vključejo v naš sistem. Program ZK je treba uskladiti s pozitivnimi dognanji o razvoju družbe in same organizacije ZK. Člani ZK morajo odgovorno, samostojno in enakopravno delovati znotraj in zunaj organizacije. Povzetek pripravil LIGITROP TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989 OBČANI! Občinska konferenca SZDL Domžale vas vabi, da se pridružite občanom, ki so že podpisali Temeljno listino Slovenije 1989. Podpis listine nedvomno pomeni izraz podpore amandmajem k Ustavi SR Slovenije, s katerimi urejamo najpomembnejša vprašanja slovenske suverenosti. Podpis je tudi pristen izraz vaših hotenj za boljši jutri. Podpisovanje Temeljne listine Slovenije 1989 vam je omogočeno v krajevnih skupnostih (na sedežu KS, trgovini) in tudi v organizacijah združenega dela. Drugi del posveta je bil namenjen pogovoru i Izvršnim sekretarjem CK ZKS tov. Vladom Kle-menčičem, ki je v uvodu predstavil nekatera najaktualnejša vprašanja sedanjega trenutka. Gospodarska reforma, ki je nujna, bo lažje izvedljiva, če se bodo nadaljevali pozitivni premiki na področju gospodarjenja (ti so posebej očitni v Sloveniji), če se bo še naprej povečevala produktivnost, rast izvoza in devizne rezerve, pa tudi krhek investicijski ciklus, ki se sramežljivo kaže na posameznih področjih. Seveda se ne bi smelo zgoditi, da bi vse to prekinili z izburhi nezadovoljstva, kar se nam je v preteklosti že dogajalo, zato je bolj kot za optimizem čas dela in zmernih pričakovanj. Seveda tudi tokrat ni šlo brez vprašanj v zvezi z inflacijo in protiinflacijskim programom. Zanj smo, je bilo poudarjeno, vendar za takega, ki bo skladen z gospodarsko reformo, obenem pa vladi ne bo zvezal rok, dokler ne bo sprejet. Podprte so bile tudi zamisli o različnih lastninah. Razprava je pokazala zaskrbljenost, ki je prisotna med ljudmi, pa najsi gre zaradi stalnih padanj življenjskega standarda, ali pa zaradi zaostrenih mednacionalnih razmerij in odprtih vprašanj glede naših sprememb ustave. Pri tem so bili kot neargumentirani zavrnjeni vsi pritiski, naj ne bi sprejeli vseh predlaganih amandmajev k Ustavi SRS. Posvet je bil priložnost za razgovor, za dogovor o izpeljavi vseh postopkov, v katere se morajo vse osnovne sredine aktivno vključevati. Ne sme jim namreč biti vseeno, kakšno bo, pa ne le vodstvo, temveč celotna naša organizacija ZKS v prihodnje. v_J Delegatski mlini zopet meljejo Počitnice so za nami in v delegatske klopi se vračajo delegati, ki bodo skušali v teh nekaj več kot pol leta — toliko mandata jim je namreč še preostalo — sprejeti še nekaj odločitev, ki pa bodo zaradi bližajočega se novega planskega obdobja lahko še kako pomembne. Zato, če vas zanima, preberite v povzetkih, o čem se bo odločalo na zborih naše skupščine v sredo, 4. in v četrtek 5. oktobra 1989. Gospodarjenje dobro, vendar... Poslovne rezultate, ki jih je domžalsko gospodarstvo izkazalo v prvem polletju letošnjega leta, je treba obravnavati z veliko previdnosti, saj so ti rezultati v povprečju izkazani previsoko, je zapisano v poročilu o gospodarskih gibanjih, o katerih je naš Izvršni svet razpravljal kar nekajkrat. Fizični obseg proizvodnje je ostal na ravni lanskega istega obdobja, ugodni so rezultati na področju odnosov s tujino (izvoz povečan za 8 %, uvoz zmanjšan za 5 %). Ker pa primerjave z lanskim istim obdobjem zaradi spremenjene zakonodaje ne pokažejo prave slike, se primerjajmo z rezultati v republiki in ljubljanski regiji, ki so za nas kar ugodni: Dž SRS Ljub. regija stopnja akumulacijske 4,2 2,2 2,1 sposobnosti akumulacija na delavca (v 000 17.342 10.693 12.539 din) delež akumulacije v prihodku 6,3 3,4 3,7 (v %) delež akumulacije v dohodku 31,1 20,9 23,1 (v %) delež akumulacije v dobičku 63,6 ni pod. 50,8 (v %) povrečni OD na delavca v 2.988 2.912 3.195 gospodarstvu (v 000 din) Od delegatov, zlasti tistih iz zbora združenega dela, lahko pričakujemo kar pestro razpravo. Tako bodo delegati iz PAPIRNICE in TOKA, ki sta lansko leto Zaključili s precejšnjo izgubo, lahko poročali, s kakšnimi prizadevanji so dosegli, da je njihovo polletno poslovanje pozitivno, medtem ko bodo o vzrokih za slabše poslovne rezultate najverjetneje razmišljali delegati iz Melodije, Mlinostroja, Komunalnega podjetja, pa še kdo. Nekateri bodo v času, ko bo zasedanje skupščine predvidoma že na zeleni veji, drugi pa zanesljivo v prizadevanjih za kar najučinkovitejše sanacijske programe. Skupščina SR Slovenije bo odločila o sprejemu Amandmajev k Ustavi SR Slovenije. Za delegate, ki bodo v pogretem političnem ozračju sedli na vroče skupščinske klopi (naj se ne počutijo kot na zatožni klopi!), odločitev kljub obtožbam, da Slovenija z nekaterimi ustavnimi dopolnili ogroža jugoslovansko skupnost, ne sme biti težka. Brez zadržkov je mogoče trditi, da je predlagane spremembe slovenske ustave tokrat zares sooblikoval velik del slovenske javnosti. In prav vprašanja iz najbolj »spornih« amandmajev, ki opredeljujejo pravico do samoodločbe, ekonomske suverenosti, uporabo jezika, amandma, ki določa, da se izredno stanje lahko razglasi le s soglasjem skupščine SR Slovenije, torej vprašanja slovenske suverenosti so se v javnih razpravah (že o amandmajih k zvezni ustavi) največkrat pojavljala in končno našla svoje mesto v predlogu dopoi-nitev in sprememb slovenske ustave. Tudi ljudje v naši občini Cankarjevo misel — »narod si bo pisal sodbo sam« razumejo zelo neposredno, saj so se v razpravah zavzemali za uveljavitev načela izvirne suverenosti naroda, po katerem naj bi najprej sprejeli republiške ustave, nato pa zvezno. Očitke o kontrarevolucionarnosti nekaterih ustavnih dopolnil je v javnosti prepričljivo zavrnil predsednik ustavne komisije Miran Potrč, z argumenti za trditve, da slovenska ustavna dopolnila niso v nasprotju t zvezno ustavo in da ustavne določbe o samoodločb* in ekonomski suverenosti lahko le utrjujejo skupnost prostovoljno združenih narodov in narodnosti SFRJ. Toda tistih, ki imajo povsem nasprotne poglede na odnose v jugoslovanski federaciji in žele uveljaviti nov koncept federacije z njeno izvirno suverenostjo in večjimi pristojnostmi na račun republik in že p° pravilu gluhi za vse resne argumente. Že znani »branitelji in zaščitniki Jugoslavije« bodo gotovo vztrajali $ obtožbah o slovenskem separatizmu, egoizmu in nacionalizmu, nevarne pa so zlasti teze o prevladi alternativnih sil v vodstvu SRS (beri kontrarevoluciona{' nih), ki v nasprotju z voljo ljudstva (slovenski narod je seveda dober) vodi Slovenijo in z njo Jugoslavijo * propad. Na takšne že znane poskuse vsiljevanja recept »dogajanja ljudstva« lahko prepričljivo odgovorimo * s splošnim ljudskim referendumom o amandmajih ' Ustavi SRS. Ne glede na rezultate mnogih javnO' mnenjskih raziskav in anket ter ocene javnih razpraV' ki kažejo na to, da večina prebivalcev SR Slovenj podpira predlagane dopolnitve in spremembe ustave* je pravi izraz volje ljudstva le referendum. Ker nekak0, pozabljamo, da je Ustava najvišji akt države — torel prava temeljna listina, najpomembnejši dokument l» Republiko Slovenijo in prihodnost njenih državljanov Že nekaj časa s podpisovanjem Temeljne listih Slovenije izpričujemo svojo pripadnost demokrat čnim razvojnim usmeritvam toda mnogo prepričljiv^ ši bi bil množičen »ZA« za ustavne določbe, odpira? pot v modernejšo in demokratičnejšo družbo. New teri bodo rekli: pa saj ljudje ne razumejo ali sploh 0 4 4 0 0 0 4 0 0 4 0 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 0 4 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Aktualno: vlak v Evropo 92 speljuje.. Dogaja se nam, da se med nami na določeno časovno obdobje pojavi tema, ki se je vsi lotevamo. To je dežurna ali aktualna tema, pa je vedno le zgovoren rezultat trenutka, ki ga živimo. V teh časih naše družbene in sploh vsakršne nemoči preseči nedobro stanje je taka tema naše vključevanje v Evropo 92. Banalno gledano prevladuje misel, da gre z Evropo 92 samo za našo nemoč tehnološko pristopiti k sicer že dodobra poenoteni Evropi na vseh področjih. Res je, da si v do-glednem času še ne moremo obetati, kako bomo enakovredno stopili v korak z Evropo. Ko bi le šlo samo za našo materialno nemoč prilagoditi se tehnološkim razvojnim trendom, ki se strmo dvigajo kvišku v domala že vseh evropskih državah! Gre namreč za našo tragično usodnost, da ne znamo prelomiti z množico raz-raščenih predsodkov, v desetletjih utrjenih razvad, za zamere in hipoteke, ki smo si jih vsi v lagodnem življenju deviznega kreditiranja od sedemdesetih let sem nalezli. Kdo bi zmogel v kampanjski, duhovno nepo-globljeni akciji preseči ta balast, ki nam ne dopušča, da bi mislili in ukrepali tako, kot mnogi utopično pričakujemo, da bomo.. . Evropa 92 sploh ni samo tehnologija, četudi je res, da je Evropa 92 sredi uresničevanja vsakršnih, kibernetično dognanih ambicij. Kar nam v bistveni meri oblikuje našo nezdravo klimo so zanemarjene vrednote. Brez spoštovanja dogovorov, da bomo na vseh ravneh spoštovali dogovorjeno, to pa je ena od osnov civilizacijske neobhodno-sti, se ne moremo iztrgati iz oklepa znane jugoslovanske nekurantnosti. Pač to! Vrniti delu vrednost, nam vsem zaupanje, vrniti človeku človeško pokončnost in etos, zaščititi po vsem svetu priznavane vrednote, pomeni zagotoviti garancijo za pokončno življenje, ki mu bodo tudi drugi verjeli, da je pokončno. V zmedi države, kjer mnogi želijo, da bi bila to tudi pravna država, v pogojih, ko je na mnogo področjih edini pravi red — splošen nered, se kotijo še naprej naše hipoteke, ki so nas bremenile že prej, kaže, žal, da nas bodo še nekaj časa. Priznavanje temeljnih vrednot človeka, njegove osebne svobode, ustvarjalnosti rok in pameti bo pomenilo našo verifikacijo in vendarle obet, da se Evropi 92 približujemo. Dokler pa nas vlečejo nazaj zgode in nezgode zmedenih pogojev gospodarstva in skreganih politikov, take članke vsakodnevno prebiramo v mastnem tisku na prvih straneh našega dnevnega tiska, dotlej bomo žalostno pogledovali za vlakom, ki speljuje s postaje. Ob tem pa sami še ne vemo, kdaj bomo, ali če sploh bomo sedli nanj. .. Matjaž Brojan Na srečanju dializnih bolnikov na Zlatem polju se je zbralo več kot 1500 ljudi. j* šf m c t* 3f o o S M to o> E TJ t N (O — *- J= Sv. Lorenc v Spodnjih Kose-fj r*. Sv. Valentin na Limbarski go-Sv. Mohor in Fortunat na Mo-;> rju, Sv. Nikolaj na Miklavžu, j • Križ v Križevski vasi, Sv. Peter Pavel na Vrhpolju, Žalostna Društveno življenje Društveno življenje je bilo zelo dejavno, svoje korenine ima že v prejšnjem stoletju. Zlasti so bili aktivni pevski zbori. Zbora sta bila dva in sicer mešana: Zbor katoliškega izobraževalnega društva, ki ga je vodil Aleš Capuder in Zbor bralnega društva pod vodstvom Janka Tomana.5 Aktivna je bila tudi dramatika, ki je zaživela takoj po prvi svetovni vojni in bila dejavna vse do druge. Iz tamburaškega zbora je nastala Moravska godba, ki je bila ustanovljena leta 1924. Tik pred okupacijo je bila v Moravčah uprizorjena prva ljudska predstava v potujočem kinu. Ravno tako sta bili aktivni tudi telovadno društvo Orel in Sokol, ki sta imeli proste vaje, javne nastope, mnogokrat pa sta tudi gostovali.'' 5 Marija in Janez Tič. Sp. Dobrava 3. Moravče 6 Slane Stražar: Mroavška dolina str. 336-347. Gasilstvo GD je bilo ustanovljeno že leta 1900. Leta 1924 je bila ustanovljena tudi gasilska godba. Leta 1923 Moravče dobijo novo motorno brizgalno. Vse do približno leta 1933 je imel vaški odbor v službi tudi nočnega čuvaja, za katerega so zbirali prispevke domačini.7 1 Stane Stražar: Moravska dolina str. 395. Zdravstvena in živinozdravstvena služba V obdobju med obema vojnama v Moravčah ni bilo stalnega zdravnika, ljudje so hodili k zdravniku v Lukovico, Domžale in Kamnik. Kolenda je bil živinozdravnik na Prevojah. Bil je Rus.1 'Stanko in Tončka Rebolj, Negastrin 19, Moravče Gospodarski razvoj, uvajanje novosti V gospodarstvu je prevladovalo kmetijstvo. Sejali so pšenico, ajdo, lan; sadili koruzo, bob, fižol. Živinoreja: več vrst govedi, ponekod tudi ovce. Sadjarstvo: Najpomembnejša so bila jabolka, ki so jih prešali v mošt. Kuhanje žganja je bilo prepovedano, kmetje so morali imeti prijavo za kotel, čas kuhanja je bil točno odmerjen. Čebelarstvo je bilo na tem področju kar razširjeno. Panjske končnice so bile poslikane s kme-čimi in družbenimi prizori (npr. romanje, rojstvo telička ipd.). Rokodelstvo: Pozimi so žene in otroci pletli kite iz pšenične slame za slamnikarsko tovarno v Domžalah. To je bil skoraj edini zaslužek čez zimo. Razvito je bilo tudi predenje volne. Močno je bilo razvito tudi drobno gospodarstvo. Bili so čevljarji, mizarji, krojači, klobučarji, tesarji, ki so jih imenovali »kubikasji«, kovači, kolarji, lončarji, fužinarji. V vzhodnem delu Moravske doline je bil tudi tkalec, ki je tkal laneno platno, ki so ga ljudje uporabljali za posteljnino. Lan so sejali, trli in predli največ okoli Tusta-nja.' Rudarstvo: na Drtiji so kupovali kremenčev pesek tudi že v prejšnjem stoletju. Leta 1920 ga je Mihael Osolin, lesni trgovec iz Domžal poslal vzorec peska v jeseniško železarno int ako dobil prvega kupca. Pošiljal ga je po vsej Jugoslaviji. VoziJi so ga s konji, leta 1935 pa je Osolin icupil tovorni avtomobil, s katerim so pesek vozili na železniško postajo v Domžalah.4 Nabiralništvo je bilo glede na okolje precej razvito. Nabirali so borovnice, gobe, kostanj in druge plodove. Uvajanje novosti Železni plugi se pojavijo okoli leta 1926 (iz Nemčije). Enobrazdni in dvobrazdni. Kosilnice v tem obdobju še ni, kosijo na roke. Mlatil-nice so na ročni pogon, uvožene; kupovali so jih od Franca Stupice. Nekateri so jih preuredili na gepl, vendar je bila to redkost, kot tudi pogon na bencin. Slamoreznice imenovane tudi truge so bile še redko kje, kupovali so jih tudi od Franca Stupice.5 : Marija in Janez Tič, Sp. Dobrava 3, Moravče 1 Anton Peterka, Kokošnje 11, Dob 4 Stane Stražar: Moravska dolina str. 573-574 ' Marija in Janez Tič. Sp. Dobrava 3, Moravče Noša Vsak krneči mož na Moravškem je imel ponavadi dve obleki. Prva je bila iz zelo kvalitetnega blaga ali žameta, za v cerkev in na semenj. K obleki je spadal telovnik, preko katerega je visela zlata ali srebrna verižica. Uro so nosili v žepih, pripeto na verižico. Sprva so nosili pol visoke čevlje, ki so morali biti Črni, šele po letu 1930 so zlasti mlajši začeli nositi podčevlje. Srajca je bila bela s po-škrobljenim ovratnikom. Obvezen je bil tudi klobuk, ponavadi črn, žameten, s širokimi krajci. Ob delavnikih so bili možje obuti v čevlje iz svinjskega ali kravjega usnja, hlače so bile iz zelo trpežnega caj-ga, srajca iz rjave kotenine, okoli pasu so imeli privezan moder predpasnik. Pokrivalo je bilo poleti slamnik, pozimi klobuk. Starejše ženske so še do leta 1930 nosile dolga krila do tal in jakne t. i. kočemajke. Krila so si na poti v cerkev »spodrecale« — v pasu so jih potegnile malo više in jih povezale z vrvico. Mlajše so se oblačile že po novejši modi, le rute so imele vse iz izredno dobre trdne svile. Ženske so brez izjeme nosile dolge lase, ki so jih spletale v dve kiti, jih povijale v rolo ter spenjale nad tilnikom. Moški so bili vsi lepo postriženi ter počesani naprej ali na prečo, nazaj se ni česal skoraj nihče. Kadili so večinoma pipe, bogatejši in vplivnejši cigare. Cigarete se uveljavijo po letu 1925.'' 6 Anton Peterka, Kokošnje 11, Dob Prehrana Prehrana na Moravškem se ni razlikovala od prehrane drugih osrednje slovenskih krajev. Ljudje so večinoma jedli kašo, žgance, zelje, krompir v oblicah, mlečni sok, solate, juhe in čežane. Ob posebnih praznikih so jedli svinjsko juho in ješprenj. Pri kmečkih opravilih so biii na jedilniku bleki, štru-klji in poparjenčki. Kruh je bil skoraj povsod črn; iz pšenice, rži, koruze in ajde, ponekod pa zasledimo tudi ajdov in ječmenov kruh. Meso so dimili v črnih kuhinjah in v »paštelih». Premožnejši so ob praznikih pekli potico, revnejši pa kruh. Kupovali ga niso, razen za kakega bolnika. Sušili so precej sadja: jabolka, hruške, slive, borovnice. Doma so delali tudi maslo in sir; maslo so prodajali v Ljubljani.7 7 Marija in Janez Tič, Sp. Dobrava 3, Moravče Anton Peterka, Kokošnje II, Dob Gostilne Bilo jih je več kot danes, vendar kakšnih specialitet niso nudili. V njih so se zadrževali ozr. posedali možaki ob nedeljah, po jutranji in po deseti maši, tako da posamezniki niso šli niti domov na kosilo. V gostilnah so premlevali svoje vaške zadeve, sklepali kupčije, nova poznanstva in tudi poroke. Prenekateri moški je v tej razvadi, zlati še, če je zapadel v kvarto-pirstvo, zapravil svojo kmetijo. Ženske so rade stopile po krožnik čiste juhe, ki je bila zaradi redkosti prava* poslastica. Če je bil v gostilni tudi njen mož, ji je ponudil kozarec vina, potem pa je morala brž domov k otrokom, živini in prašičem, ker je imel mož v nedeljo prosti dan. V gostilnah so se za kratek predah ustavili sicer razni turisti iz mest, ki so zahajali na naše gore: Limbarsko goro, Sv. Miklavž in Sv. Trojico. Gostilne so bile najbolj polne ob semanjih dnevih, ko je vrelo polno ljudstva, mladih in starih, od jutra do noči in marsikdo je zaradi preobilo zaužite pijače obnemogel in zaspal za mizo.8 Gostilne so bile: Pri Nadlogu je slovela po vinu in žganju in brinovcu, vanjo so zahajafi kmetje, predvsem iz Prekra. Pri Kavki je slovela po golažu; imeli so tehtnico, zato so tu Tržinci tehtali prašiče. Poradež v Mešeniku — gostilna za vasovalce, ki so hodili po špirit in cigarete. Gostilne so bile še pri Štorenk, Mikesk, Rovčarju, Šajman in pri Mesarju, kjer je bila tudi mesnica.9 * Anton Peterka, Kokošnje II, Dob 9 Marija in Janez Tič, Sp. Dobrava 3, Moravče Trgovina V tem obdobju naletimo v Moravčah na precej trgovin. Pri Francki — trgovina z mešanim in kolonialnim blagom. Pri Benefišk — z mešanim blagom, pri Štorenk opalta, trafika, imeli so tudi žganje in usnje. Pri Tome in Šajman z mešanim blagom, pri Kovčarju je bila špecarija, pri Skaret pa manufaktura." 11 Marija in Janez Tič, Sp. Dobrava 3. Moravče ZAKLJUČEK V obdobju med obema vojnama so bile Moravče manjši trg v kmetijskem okolju. Način življenja je bil v mnogočem podoben, kot v drugih predelih Gorenjske, čeprav nam odkriva neke svoje posebnosti. V tem okolju imamo tudi obrtnike, ki s svojimi značilnimi obrtmi (npr. slamnikarstvo) vplivajo na razvoj področja. Moravče so kljub odmaknjenosti od večjih centrov razvijale svojo družbeno in politično življenje. Prav tako so tudi sledile napredku, ki ga je prinašala doba med obema vojnama (npr. elektrika, vodovod). Mnoge prvine, ki smo jih tu opisali jc prekril čas, nekatere značilnosti življenja iz tega obdobja pa še niso šle povsem v pozabo in so še danes prisotne med ljudmi. Marta Gorjup Negastrn 1 Vrata z Moravškega... Tako je to: Tenis - šport širokih množic Lahko vam zatrdim, da je moje navdušenje pristno — navdušen sem, da se je v našem okolju, takorekoč na celi sončni strani Alp, pri nas v Domžalah pa posebej, tako trdno zajedel med naša dnevna opravila tudi tenis. Kot dejavnost nam vsak dan bolj pomeni identifikacijo z demokratičnimi družbami zahoda in srečni smo lahko, da vse bolj tudi pri nas postaja šport širokih ljudskih množic. Ljudje so praktično čisto obnoreli. Borza žogic, dresov, copatk, pa tistih nabranih plisiranih ženskih krilc deluje kot bi bil od tega odvisen ne samo naš jutri, temveč tudi tisti pojutrišnji. Kdor kaj da nase, pač igra tenis, si izbira znance, ki so poučeni o skrivnostih gemov, setov, tie brakov. Sramotno in za naše domžalske razmere«neugledno je nezanimanje, ki ga še kažejo nekateri telesnovzgojno in družabno neosveščeni posamezniki. Teniški lopar na zadnjem sedežu, še bolje pa za zadnjo šipo v avtomobilih, je razpoznavno znamenje za one, ki vedo, kako se je treba svetovljansko obnašati v sodobni družbi. V poštev priae tudi to (povedati je treba da se nekateri tega že poslužujejo), da se da temu problemu odpomoči tudi tako, da se s časopisnim papirjem zatlači prazen teniški etui in položi na sedež. Namen je dosežen! Ker so karte za dnevno igranje tenisa po igriščih in dvoranah v občini precej drage, bi v okviru sindikalnih organizacij veljalo razmisliti o nakupu precej cenejših nočnih kart ali celo onih za igranje v zgodnjih jutranjih urah. Tako bi delavci lahko množično tudi ponoči igrali tenis, kot to nekateri posamezniki med delovnim časom že sedaj počno. Nastal bi pa problem prevozov s tenisa direktno na delo v tovarne. Prav bi bilo, da bi omogočili množicam delavcev iz neposredne proizvodnje, ki se bodo za nočni in jutranji tenis odločile, tudi skupinski prevoz; na šiht. Aktivnosti sindikata pri tem sploh niso omejene! Delavcem bi kazalo omogočiti še skupinske treninge pred tekmovanji v tenisu recimo na istrski rivieri, kjer so tudi že sicer priljubljena mesta za trening mnogih naših občanov. Le-ti tudi lahko pomagajo pri izbiri krajev za trening tako doma, kot tudi v tujini. Ker pa vsi vendarle še nimamo ustrezne opreme, je že skrajni čas, da se sindikat, ob skrbi: za krompir, jabolka in svinjske polovice, pobriga za nakup teniške opreme za delavce, zlasti za neposredne proizvajalce in matere samohranilke, ki so užaljene, ker so jih doslej nekako pozabljali. Pri tem je treba gledati na to, da bomo po zmernih cenah zagotovili prav vsaki delavki plisirano nabrano teniško krilce, saj množično protestirajo, da brez njih ne morejo shajati. Vsekakor bo potrebno razmisliti, kako bi sindikat ta neobhoden del teniške garderobe zagotovil bodisi na obroke (denimo kot pred časom svinjske polovice), lahko pa bi se odločili tudi za subvencionirane cene. V skrajnih primerih, ko delavci in delavke resnično ne bodo mogli shajati brez tega, pa bi jim teniške rekvizite celo lahko podarili. Mislim, da je to še edino in zadnje, kar za popolno srečo našim delavcem še primanjkuje. To bi bil naposled zadnji korak k temu, da bo tenis, (če še ni pa še bo), res in v celoti postal šport širokih ljudskih množic. IRONIMUS 7 72077714^1723^ 7 Če nas prizadenejo ujme: ... Pred točo mi pšenico... Letošnja poletna neurja so tudi v naši občini povzročila precej škode tako na komunalnih objektih kot v kmetijstvu, obenem pa so pokazala, da smo o marsičem v zvezi z odpravljanjem posledic nastalih škod premalo obveščeni. KOMUNALNI OBJEKTI Posebna komisija za ocenjevanje škode po elementarnih nesrečah — za komunalno področje je na pobudo krajevnih skupnosti, pa tudi posameznikov ter cestno vzdrževalne službe Cestnega podjetja in Komunalnega podjetja Domžale opravila vrsto terenskih ogledov, na tej osnovi ocenila nastalo škodo in predpisala tudi nekatere ukrepe, ki naj bi dolgoročno preprečevali neugodne posledice neurij (propusti, projektne rešitve odvodnjavanj ipd). Komisija je tudi preverila odpravo nastale škode in predlagala Izvršnemu svetu SO Domžale nekatere aktivnosti. KAKO PRIJAVLJATI ŠKODO? Ob letošnjih neurjih se je pokazalo, da največkrat sploh ne vemo, kam oz. komu je treba prijavljati škodo na komunalnih objektih. Zato se ponovno opozarja, da je potrebno vso škodo, ki nastane na komunalnih objektih, prijavljati na krajevne skupnosti, katerih vodstva nato o nastali škodi obvestijo ustrezno komisijo, katere naloga je predvsem zagotavljanje prevoznosti cest. Obenem pa tako komisija kot četni inšpektor opozarjata na sprotno vzdrževanje cest in odpravljanje pomanjkljivosti predvsem v zvezi z odvodnjavanjem (propusti, stranski jarki, sistematična gradnja odprtih prečnih koritnic v klancih makadamskih cest ipd), s čimer bi dolgoročno preprečevali večje poškodbe po neurjih na cestah. Pri tem pa se vsi skupaj zavedamo, da je za nekatere cest žal edina rešitev celovita rekonstrukcija in asfaltiranje posamezne ceste, za kar pa vse prevečkrat zmanjka denarja. ŠKODA TUDI V KMETIJSTVU Letošnja neurja pa so povzročila tudi precej škode na kmetijskih pridelkih. O nastali škodi, ki znaša blizu 40 milijard S din, je razpravljal tudi IS SO Domžale in iz sredstev proračuna — postavka pokrivanje škode po elementarnih nezgodah odobril sredstva v višini ene četrtine ocenjene škode. Sredstva bodo oškodovanci prejeli v obliki repromateriala za kmetijstvo in sicer preko posameznih enot Kmetijske zadruge Emona DOMŽALE. ZAKAJ SMO SLABO ZAVAROVANI? Letošnje ujme so pokazale, da so pridelki slabo ali skoraj nezavarovani. Že pred 5 leti je bilo tudi za to področje uvedena možnost kolektivnega zavarovanja, ki ne pomeni le ugodnosti glede sklepanja pogodb, temveč tudi 40 % popusta, saj del sredstev prispevata Zavarovalnica Triglav, del pa SIS za pospeševanje proizvodnje hrane. Podatki o višini zavarovalnine kažejo, da je moral kmet v letošnjem letu za 1 ha silažne koruze, ki jo je zavaroval, plačati le 117.000 din, v primeru njenega 100% uničenja pa bi kot odškodnino prejer 12.000.000 din. Že smao ta podatek pove, da bi s tem simboličnim zneskom kmet bistveno zmanjšal rizik uspešnosti proizvodnje. Skupinsko zavarovanje velja le za žita in kooperante KZ Domžale, vsi ti in vsi drugi pa imajo kot posamezniki možnost zavarovati pri Zavarovalnici Triglav vse svoje pridelke, pa tudi sadje, jagodiče-vje ipd. KAKO SE ZAVARUJEMO? Lahko bi zapisali preprosto, enostavno! Skupinsko pogodbo z Zavarovalno skupnostjo Triglav sklene Kmetijska zadruga Emona. Na njenih zadružnih enotah oziroma v zbiralnicah mleka kooperanti prijavijo le kulturo in površino. Na tak način se je zavarovalnica približala kmetom, ki imajo tudi 40 odstotni popust, pogodbe se sklepajo vsako leto v mesecu maju. Na žalost pa je kljub ugodnostim v letošnjem letu zajetih le 80 kooperantov oz. 145 ha obdelovalnih površin. VELIKO PREMALO! Vse ostale, ki bi tudi radi zavarovali svoje pridelke, pozivamo, da se v prihodnje oglasijo na enotah Kmetijske zadruge Emona ali pa da svojo željo izrazijo njihovemu predstavniku pri Zavarovalni skupnosti Triglav. KAKO PRIJAVLJAMO ŠKODO? V slučaju naravne ujme kooperant oz. drugi oškodovanci tkaoj, najkasneje pa v 7 dneh, prijavijo škodo pri najbližji enoti Kmetijske zadruge Domžale, če pa so posebke zavarovlai, pa tudi pri ZAVAROVALNICI TRIGLAV. Vsi oškodovanci so namreč v primeru nastale škode upravičeni do sredstev iz sklada za elementarne nesreče, iz katerega se jim delno povrne škoda, škodo pa jim po oceni povrne tudi Zavarovalnica. Nastalo škodo oceni posebna komisija, ki je v okviru Izvršnega sveta SO Domžale zadolžena za ocenjevanje nastale škode v kmetijstvu. ZATO JE PRAVI IN EDINI NASLOV ZA PRIJAVLJANJE ŠKODE V KMETIJSTVU NAJBLIŽJA ENOTA KMETIJSKE ZADRUGE EMONA DOMŽALE. VSI, KI PA IMAJO SKLENJENE POGODBE Z ZAVAROVALNICO TRIGLAV, PA ŠKODO PRIJAVIJO TUDI NJEJ. ZMANJŠAJMO TOREJ RIZIK IN SE ZAVARUJMO! Letošnje ujme so torej pokazale, da narava ne izbira med zavarovanimi in nezavarovanimi, zato upoštevajoč podatke tudi iz tega članka, premislite in ukrepajte preden bo prepozno. Zavarujte kmetijske pridelke! Prometna varnost otrok: Vozniki so previdnejši! V petek, 1. septembra 1989 so se na Podružnični šoli na Vrhpolju spet odprla šolska vrata in okrog šole bo spet živahno vse leto. Na Vrhpoljah je štirirazred-na podružnična šola — matične šole »Jurij Vega« Moravče, v katero hodi v letošnjem šolskem letu skupaj 32 učencev iz 11 vasi Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog. V letošnjem letu obiskuje šolo osem prvošolčkov. Prvi dan pouka je minil tako, da so bile prve šolske ure namenjene medsebojnemu spoznavanju v šoli, pravilni hoji po cesti, spoznavali pa so jih tudi s prometnimi znaki in ogledovali prostore krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog. Hkrati sta tovarišici Fa-ni in Francka v prvih šolskih dneh svoje učence opozarjali na nevarnosti, ki jih čakajo, če se ne bodo ravnali po ustreznih znakih in predpisih. Starši so poskrbeli tudi za varen korak prvošolčkov v šolo in domov, vozniki motornih vozil in ostali udeleženci v prometu ter drugi krajani pa so precej bolj previdni. Mnogo lažje je učencem in učiteljicam, kjer poteka pouk samo v eni izmeni dopoldne. Skrb za varnost otrok v prometu je skrb slehernega starša, krajana, voznika in učitelja, upoštevajoč stanje cest, gostoto prometa in drugih vplivov. Prometna varnost v krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog v občini Domžale je trenutno zadovoljiva. Po statistiki ugotavljamo, da se zadnji dve leti na naših cestah ni zgodila prometna nesreča v kateri bi bil udeležen šolar. Zato naj bo naša skupna misel, da bomo tudi v prihodnje skrbeli za varnost svojih in drugih otrok v vsakodnevnem prometu na cestah- Jože Novak Srečanje ob razstavi: Igor Boševski Mladenič Igor Boševski je Domžalčan: Šmonov ali Kon-čanov, Domžalčani boste že vedeli. Z mamo Donato živita v Prešernovi ulici. Rodil se je leta 1967, danes pa je kot dvaindvajsetleten mladenič že študent 4. letnika FNT — smer kemijska tehnologija. Igor se je lotil tudi likovnega ustvarjanja. Za njim je že prva razstava, ki so jo odprli v ponedeljek 11. septembra v Galeriji Lek, Verovškova 54 v prostorih tovarne, katere štipendist je. Potreben je začetni impuls ... Tega je dobil pri sosedi akademski slikarki Veri Terste-njak-Jovičič, ki ga je spodbudila, da se je pričel tudi likovno izražati. V njeni galeriji na prostem Forma VERA je izdelal statuo z likovno izraženim hotenjem ponazoriti govorico Ča-ker. Ko je delo uspelo, je zanj prejel mnogo priznanj. Ampak to je bil tudi začetek procesa, ki je neustavljiv, ko enkrat steče. Postane strast, ki človeka zajame. Ko se strasti ustvarjal- nosti preda, ji je zapisan za večno! Kaj so čakre? Igor se je že pred časom začel ukvarjati z jogo. V tem spoznavanju je prišel tudi do ča-ker, t. j. življenjskih točk na poti obstajanja človeka: od primitivnega do prosvetljenega. Potovanje od čakre do čakre je pomenilo ustvarjalni izziv, ki ga je skušal uresničiti v napornem oblikovanju lesa. Mavčni reliefi Naslednje delo so bile mavčne figure: najprej se je lotil kompozicijske upodobitve temeljev življenja — ognja, vode, zraka, zemlje, nato je steklo delo v vse več motivov male plastike. Čez 20 jih že ima .. . Kako ustvarja ... V resnici gre pri tem ustvarjanju za navdih. Ko ta pride, ga je treba uresničiti. Ko ga pa ni, ga pač ni. Ustvarjalni zagon se pojavlja v valovih in to so trenutki kreiranja. Lekov štipendist Ob obisku tovarne, katere štipendist sem, sem povprašal, če bi lahko razstavljal tudi jaz. Ni bilo nobenega problema: danes razstava stoji. Razstavljam 20 reliefnih plastik s katerimi sem skušal razložiti svoja astrološka gledanja v likovni govorici. .. Gre za to, da mineva čas grobega, mehaničnega. Čas surove mehanične civilizacije je definitivno mimo. Razpadajo simboli te dobe in to želim pokazati v svojih delih. Zlasti odsevi na teh fragmentih, včasih nujnih, sedaj ne več, pomenijo novo življenje na ruševinah stare- »V Domžalah bi seveda rad razstavljal čimprej. Ker sem za razstavo prijavljen, upam, da mi bodo željo uresničili.« 4 4 0 4 4 \ 0 0 4 4 4 4 4 4 0 '4 4 4 4 4 0 4 0 4 4 0 4 0 t 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Naši mladi podjetniki: A&O SISTEMI... DOO A&O SISTEMI RAČUNALNIŠKI INGEENIRING je naslov mladega podjetja, ki poznavalcem računalništva pove marsikaj, večini naših bralcev pa skoraj ničesar. Pa se vendarle za tem naslovom skriva mlado podjetje, v katerem so svoje moči in znanja pa tudi finančna sredstva združili trije fantje, dva izmed njih še študenta in ustanovili podjetje. V njem se odvija vse, kar obsega področje računalništva: izobraževanje, proizvodnja sistemov, leasing posli, prodaja in servisiranje računalnikov. Martin Habinc, bodoči profesionalni direktor podjetja, Tomaž Lovše in Boris Ca-brič pravijo, da niso imeli večjih težav pri ustanavljanju podjetja, katerega sedež je v Sp. Jaršah 6. Pritožujejo se le nad neurejeno telefonijo, saj je telefon eno izmed njihovih osnovnih sredstev in za sporazumevanje računalnikov nujno potreben. Sicer pa bodo 1. oktobra 1989 odprli svojo poslovalnico v Ljubljani, Kajuhova 17, v kateri bo poleg direktorja zaposlena tudi tajnica in serviser. Za podjetje, ki je na začetku svojega dela, je 100 m2 poslovnega prostora sredi Ljubljane, ki je v samem centru poslovnih tokov in atraktivnega tržišča, lep obet za uspešno nadaljevanje dela mladega kolektiva. O poslovnih uspehih podjetje, ki je za svoje rojstvo rabilo manj kot mesec dni, še ne moremo govoriti, čeprav se že predejo nitke poslovnega sodelovanja. Fantje pričakujejo, da bodo z veliko truda, z vsem svojim znanjem (pa tudi brez odrekanj ne bo šlo), uspeli; pri tem jim želimo veliko uspeha. Druga plat medalje: Ali je alpinizem šport?_ Ali je alpinizem šport? Ali poznamo dosežke Silva Kara in Janeza Jegliča?. ' Ali v Domžalah res ne znamo vrednotiti dosežkov svetovnih alpinistov? Enostransko gledanje pisca članka na telesno kulturo v občini Domžale kot tudi zaslužnega športnika Silva Kara, ki verjetno ne potrebuje več toliko časopisne reklame, mi da misliti, da ne poznata razvejanosti telesne kulture (veliko število panog) ter velikega števila samih udeležencev, pa tudi deleža telesnokultur-nega dinarja v izvajanju programov, tako šolskih športnih društev pa do društev in klubov, ki imajo samo tekmovalni program ali organizirano športno rekreacijo. Podelitev priznanj, plaket ter Bloudkovih značk v letu 1988 je bila dvanajstič zapored, pripravi in izvede pa jo Telesnokulturna skupnost Domžale oz. Komisija za podelitev odličij telesne kulture. Sestavljena je iz članov različnih športnih panog in teritorialno zaobsega celotno občino. Člana komisije sta tudi predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti in predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Domžale. Na podlagi kriterijev in meril ter seveda predloga osnovne organizacije — društva ali kluba se oblikujejo predlogi za odličja. Da ne bo nesporazuma: naša znana alpinista zaslužni športnik Silvo Karo in športnik mednarodnega razreda Janez Jeglič sta v preteklih letih že prejemala odličja telesne kulture naše občine. V letu 1982 sta prejela srebrne Bloudkove značke, v letu 1984 sta prejela srebrne plakete občine Domžale, enako priznanje — srebrne plakete sta prejela tudi v letu 1986. Dosedanji predsedniki Telesnokulturne skupnosti Domžale Emil Maver, Vera Banko ter Jože Zvenik so vedno poudarjali, da ne smemo pozabiti športnikov, ki zaslužijo odličja telesne kulture vendar jih osnovne organizacije iz nerazumljivih vzrokov ne predlagajo. Težko razumem pisca članka »Ali je alpinizem tudi šport?«, še težje pa samega Silva, ko pravi, da v Domžalah nismo dozoreli ocenjevati dosežkov v alpinizmu. Verjetno sta oba pozabila na sprejeme, ki so brli organizirani ob prihodu odprav, sprejemov pri predsedniku skupščine občine, priznanj telesne kulture občine Domžale ter nenazadnje tudi prizadevanj Planinskega društva ter Termita Ihan, ko Silvo še ni bil profesionalec na področju alpinizma. Nesprejemljiva je ugotovitev, da v Domžalah nočemo poznati alpinistov, da smo na alpiniste pozabili in to namenoma. Večino vrhunskih dosežkov se lahko izmeri ali z metrom ali z uro: verjetno dosežki alpinistov presegajo naslove državnega prvaka v katerikoli panogi individualnega športa, zato nikakor ne dvomim v vrhunske dosežke alpinistov. Ne dvomim ttidi, da Silvo in Janez ne bosta nadaljevala z alpinističnimi podvigi, saj sta profesionalca tako v sami organizaciji odprave kot v samih vzponih. Želim jima novih podvigov. Vsak vrhunski šport je naporen, mnogočemu se je za uspeh treba odpovedati, vedno pa mora biti športnik fizično in psihično najbolj pripravljen. Posamezne športne panoge se večkrat predstavijo s svojo dejavnostjo z uspehi, problemi, verjetno to ne more obiti alpinizma. Alpinisti, pa naj bodo tudi najboljši na svetu pa se morajo zavedati, da so le člani številne družine športnih panog za katere pa družba direktno ne more zagotoviti dovolj sredstev (samo 10 do 30 odstotkov). Vsa ostala sredstva morajo žal sami zbrati tako v združenem delu kot v drobnem gospodarstvu. Kljub gospodarskim težavam našega združenega dela je vse več povezave med gospodarstvom in vrhunskim športom. Žal se potrebna sredstva (sistemska) zmanjšujejo, delo pa bi morali nadaljevati s profesionalnim odnosom, v kolikor si želimo dosegati oz. nadaljevati z sedanjimi uspehi. Marjan Gorza V neki bližnji ljubljanski DO so vodilni inovatorja nagnali iz pisarne, nato iz delovnega mesta, poskušajo pa ga tudi iz podjetja, ker si je drznil zahtevati nagrado za dosežek, ki ga delovna organizacija uspešno prodaja na našem in vzhodnih tržiščih. Na inštitutu, ki se ukvarja z inovacijsko dejavnostjo še nimajo lastnega inovacijskega pravilnika. Direktor je to pojasnil s tem, da bi potem delavcem hodile po glavi le novotarije in ne bi imeli časa služiti denar, ki ga krvavo rabijo za odpise posojenega denarja Agrokomercu, Novi, Puljski banki, Zagrebški, itd. Inovacijske programe v Sloveniji najhitreje realizirajo podjetni zasebniki čez mejo v sosednji Avstriji. Takih je do sedaj že nekaj čez sto. Zato pa banke še vedno prrejajo inovacijske razstave in pišejo sla ospeve koli- ko kreditov so uspeli v imenu inovacij izpuliti večje slovenske DO. PATENT PATENTNEGA ZVEZNEGA ZAVODA Med najbolj slavnimi zveznimi institucijami je po svoji dejavni učinkovitosti na prvem mestu Zvezni patentni zavod. Neko naročilo iz Slovenije je uspel realizirati po 8 telefaks, 2 teleks in 38 telefonskih urgencah. Delavec, ki to delo vrši je bil v 2 mesecih odsoten skoraj mesec po dnevih ali pol dnevih. Za strošek nekaj starih milijonov so bili ti stroški 20 X večji, nujno naročilo, zaradi katerega je stala proizvodja, pa so le uspeli opraviti točno po 2 mesecih, nekaj pa jih j« po 3 mesecih še v teku. Zvezni zavod za patente spada pod ZIS in zato se ni čuditi, da Markovića najbolj skrbi neproduktivna birokracija. Na podlagi 37. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81,11/82), 32. člena Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti (Ur. vestnik občine Domžale št. 2/89), sklepa Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale z dne 23.12.1988 ter na podlagi sklepa 35. redne seje z dne 1. 9.1989, Odbor za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale razpisuje 2. javni natečaj Za pridobitev posojil za gradnjo ali nakup družbeno najemnih stanovanj za delovne organizacije ter za nakup stanovanj v etažni blokovni gradnji I. Pravico po tem natečaju imajo: 1. Organizacije združenega dela 'i delovne skupnosti, ki združujejo sredstva solidarnosti za namene kreditiranja stanovanjske gradnje v °bčini Domžale in prevzamejo obveznost, da zagotovijo lastno ude-'6Žbo za gradnjo ali nakup stanovanj v skladu s Pravilnikom. 2. Delavci, delovni ljudje in ob-'ani, ter njihove družine z nižjimi dohodki, ki nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja in spolnjujejo pogoje Pravilnika. To $0: — mlade družine, — mladi strokovnjaki, — občani in družine, ki prvič "strežno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, — družine z večjim številom °trok (3 ali več). Za mlade družine štejejo: — mlada zakonca, kjer ni nobeden od zakoncev starejši od 30 let, — mlada družina z vsaj enim otrokom, kjer nobeden od staršev ni starejši od 30 let, — samohranilka ali samohrani-lec, ki nista stara več kot 30 let. Za mlade strokovnjake štejejo delavci, ki s svojim znanjem in sposobnostjo lahko največ pripomorejo k razvoju delovne organizacije, predvsem z visoko in višjo izobrazbo in ki izpolnjujejo kriterije in merila organizacije združenega dela ali delovne skupnosti za pridobitev tega naziva. Za občane in družine, ki prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje štejejo podnajemniki in sostanovalci ter občani, ki imajo premajhno družbeno stanovanje glede na površinske standarde in je po pridobitvi lastnega stanovanja to stanovanje prosto. Za družine z večjim številom otrok štejejo družine s tremi ali več nepreskrbljenimi otroki, kjer sta oba zakonca zaposlena. II. Razpisani znesek posojila je 2.000.000.000.— din ter je namenjen za gradnjo ali nakup družbeno najemnih stanovanj za delovne organizacije ter za nakup stanovanj v etažni blokovni gradnji za delavce iz točke 2 I. poglavja tega razpisa. TOZD in delovne skupnosti lahko uveljavljajo pravico do posojila po tem razpisu če: — začasno v skladu skupne porabe niso sposobne oblikovati dovolj sredstev, potrebnih za planiran obseg stanovanjske gradnje in združujejo sredstva solidarnosti za namene kreditiranja stanovanjske gradnje v občini Domžale, — so sprejele srednjeročne in letne plane kadrov ter plane stanovanjske graditve usklajene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, — so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva ter Pravilnikom o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti, — imajo skladno s samoupravnim aktom o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev sprejeto prednostno listo upravičencev za dodelitev stanovanj, — imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo, — so kreditno sposobne. Lastna udeležba OZD oz. delovne skupnosti pri pridobitvi posojila znaša najmanj 50 % od vrednosti, stanovanja oz. 25 % pri organizaciji posebnega družbenega pomena in se izračuna po 24. členu Pravilnika. Upravičenci iz točke 2 I. poglavja tega razpisa morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da združujejo sredstva solidarnosti za namene kreditiranja v občini Domžale preko svoje delovne organizacije oz. delodajalca, — da nimajo ustreznega standardnega stanovanja, — da imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja, — da imajo zagotovljeno lastno udeležbo v višini najmanj 30 % sredstev od pogodbene vrednosti nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše, — da so kreditno sposobni. Za lastno udeležbo se šteje privarčevan denar, dokazan s hranilno vlogo, namensko posojilo na privarčevana ali vezana sredstva v banki ter druga dokazljiva vlaganja v nakup. Višina posojila, ki pripada upravičencu znaša pri nakupu največ 55 % ter se izračuna po 28. členu Pravilnika. Osnova za izračun višine posojila je predračunska vrednost stanovanja ter dohodek na družinskega člana prosilca v primerjavi s povprečnim dohodkom v SR Sloveniji za I. polletje 1989. Obrestna mera za vsa posojila je 8 % s tem, da se mesečni obrok odplačevanja posojila 1 x letno poveča za isti odstotek, kot se povečajo osebni dohodki v SR Sloveniji oz. po sklepu Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. Odplačilna doba za nakup stano- vanja za delovne organizacije je maksimalno 10 let, za nakup stanovanj v etažni blokovni gradnji za delavce pa maksimalno 20 let. Z vsakoletnim dviganjem mesečne anuitete pa se odplačilna doba ustrezno skrajša. Mesečni obrok za posojilo ne sme biti nižji od 10 % dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji. Če sredstva tega javnega natečaja ne bodo zadoščala za reševanje vlog kot to določajo pogoji razpisa, lahko Odbor za solidarnost znižuje razpisano višino sredstev skladno z dejanskim prilivom sredstev oz. poveča razpisano vsoto, če dejanski priliv presega planiranega. Delavci iz točke 2 I. poglavja tega razpisa priložijo k vlogi za posojilo naslednjo dokumentacijo: — prošnjo za posojilo (obrazec), — potrdilo o povprečnem dohodku za I. polletje 1989 za vse družinske člane, ki pridobivajo dohodek, — potrdilo o številu družinskih članov, — potrdilo o premoženjskem stanju, — kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja (sodno overjeno), — dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih, — potrdilo DO v kolikor se prosilec pojavlja kot »mladi strokovnjak«, — potrdilo Centra za socialno delo, če gre za izjemno reševanje stanovanjskega vprašanja. III. Rok in kraj Vloge za posojila je potrebno dostaviti v roku 15 dni od objave v Občinskem poročevalcu na naslov RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE, Ljubljanska 76/II, kjer dobite tudi vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z na-tečajnimi pogoji in obrazce, potrebne za udeležbo na natečaju. Vloge, prispele na gornji naslov po roku in nepopolne vloge, ki se v osmih dneh po zaključku natečaja ne dopolnijo z zahtevanimi potrdili, se ne bodo upoštvale. IV. Postopek priprave prednostnega vrstnega reda Odbor za solidarnost bo po končanem zbiranju vlog sprejel osnutek prednostnega vrstnega reda s številom točk in ga zaradi skrajšanja postopka objavil v prostorih Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljanska 76/II predvidoma v II. pol. oktobra 1989. Pri sestavi prednostnega vrstnega reda se bodo upoštevala merila in osnove, ki so: — stanovanjske razmere — status in pogoji bivanja — skupni dohodek občana in njegove družine — zdravstvene razmere — socialne razmere — delovna doba — druge osnove in merila. V 15 dneh od objave osnutka prednostnega vrstnega reda lahko vsak prosilec, ki je vložil prošnjo za posojilo vloži pri Zboru uporabnikov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale ugovor zoper objavljen osnutek prednostnega vrstnega reda. Po preteku 15-dnevnega roka bo Odbor za solidarnost pripravil dokončen predlog vrstnega reda in ga dal v sprejem Zboru uporabnikov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. Po sprejemu se vrstni red upravičencev objavi v Občinskem poročevalcu in velja kot dokončen. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za solidarnost Stik s sodobnim svetom: Naročite publikacijo -Evropa 92 O Evropi po letu 1992 se v svetu veliko piše in govori. Gre *a proces, ki bo v mnogočem spremenil sodelovanje z Evropsko skupnostjo in njenimi članicami. Jugoslavija ima v odnosih 2 EGS specifičen položaj, vezan na njeno socialistično družbeno Ureditev, pripadnost gibanju ^uvrščenih, glede na njen konkreten geografsko-politični po-'°žaj v Evropi ter glede na po-9odbo o gospodarskem sodelo-vanju z EGS. Evropska gospodarska skup-n0st je eden od ključnih trgov *'asti za slovensko in hrvaško gospodarstvo, pomemben pa je tudi za jugoslovansko gospodarstvo na sploh v razvojnem, tehnološkem in prometnem Srnislu. Za Slovenijo in Jugosla-V|jo je še posebej pomembna Jožnost sodelovanja na področju razvoja turizma, tran-sPortnih povezav in znanstve-[•o-tehrioloških raziskav. Prav jako ne smemo pozabiti, da je Jugoslavija zgodovinsko in kulturno vezana na ta prostor. , Slovenija in Jugoslavija zaenkrat še nista razvili ustreznega dokumentacijskega in informa-j-'iskega sistema za kontinuira-(° spremljanje in poslovno intoniranje vseh gospodarskih n družbenopolitičnih struktur o pogajanjih v EGS, vezanih na Uresničitev programa enotnega r9a po letu 1992 ter ostala in-pjracijska gibanja v Evropi, in :° predvsem z vidika pojašnjenja in obveščanja o spre-J^rnbah v pravni problematiki, ^nnološko-tehničnih rešitvah, tandardih in drugih preprekah *a uspešnejše sodelovanje Jugoslavije z Evropo. Skladno z vsebinsko in pro-*rarrisko usmeritvijo je Center v ^delovanju z zainteresiranimi institucijami, v letu 1989 že za-f \ izdajati poslovni informati-'n' bilten Evropa 92. Bilten Pozarja na vse tiste možne r lre, ki bi lahko ob neinformirani gospodarstvu povzročile jdspodarsko škodo, povečanje jd'oškov, zmanjšale možnosti t°delovanja zaradi neustreznih ^"ničnih karakteristik izvoznih ^oizvodov, itd. Hkrati bilten K°staja podlaga za stalno analizo, informacijsko in doku- tie Rotacijsko dejavnost za to pobočje. Posebno mesto v pripravi gradiva za bilten ima Centrova dejavnost pri organizaciji priložnostnih seminarjev in razgovorov s predstavniki ter poslovneži iz EGS. Osnovne teme, ki so predmet razgovorov na omenjenih seminarjih bodo tudi vnaprej ustrezno predstavljene v vsebinskem sklopu biltena, ki bo največkrat posvečen v celoti tej problematiki. Osnovni namen biltena Evro-' pa 92 je preseči trenutno stanje informativnosti in slovenske in še zlasti jugoslovanske poslovne javnosti o aktivnosti in dogodkih v skupnosti in njenih posameznih članicah z namenom, da se olajša poslovno odločanje podjetij, zmanjšajo stroški poslovanja z EGS, predvsem pa, da se podjetja pravočasno pripravijo za načrtovane spremembe na tem trgu. Odprt je za vse informativne in strokovne prispevke, ki lahko zagotavljajo ustrezno strokovno obveščanje poslovne javnosti o dogajanjih v Evropi. Postaja osrednji, specializirani vir informacij ža podjetja, združenja, zbornice in državne organe o tistih akcijah in dogodkih v EGS oz. v integracijskih procesih v Evroni nasploh, ki so pomembni za naš položaj s to skupnostjo. Temelji na aktualnosti, kritični presoji in ocenah načrtovanih in realiziranih sprememb v okviru programa 92 in njihovega neposrednega v;'va na položaj Jugoslavije z g oodarske-ga, finančnega, teht loško-raz-vojnega in pravnega vidika. Pomeni kombinacijo ekonomskih, pravnih, t^hnološko-tehničnih poslovnih informacij. Pri selekciji gradiv upošteva predvsem interese igoslovan-skega gospodarstv, možnosti sodelovanja, skupi, i vlaganj doma in v tujini. Bilten služi podje „m pri njihovem neposredne in strateškem odločanju. Pt darek bo na kratkih vesteh, k jših prikazih in komentarjih. Zanimivo publikacijo EVROPA 92 lahko naročite pisno na Center za mednarodno sodelovanje in razvoj, ' jubljana, Kardeljeva ploščad , telefon (061) 347-597. Za ljubitelje šaha v Dobu in okolici... V Dobu je poleg drugih dejavnosti v okviru TVD Partizan Dob mnogo zanimanja tudi za šah. Šahovska sekcija uspešno deluje že nekaj let. Pri tem ima mnogo zaslug predvsem predsednik te sekcije — tov. Glavač. Tako so se odločili, da organizirajo šahovsko srečanje z Brunom Parmo — znanim šahovskim velemojstrom. Šahovska simultanka je bila v petek, 30. 6. 1989 ob 18. uri v domu TVD Partizana v Dobu. Zanimanje je bilo veliko, kar je pokazal velik obisk znanih šahistov in ljubiteljev šaha iz Doba in drugih društev v okolici (Domžale-Helios, Litostroj Ljubljana, Mengeš, Kamnik idr.). Srečanje je obiskal tudi tov. Peter Primožič. Odvijala se je zanimiva igra — imenovana simultanka — v kateri je velemojster Parma istočasno igral igro s 24 nasprotniki. Od tega je s kakovostno igro kar devetim uspelo s Parmo remizirati. Za simultanko se je prijavilo večje število šahistov, toda število prijav je bilo omejeno. Tako se bodo tisti, ki niso imeli te možnosti igrati s Parmo v šahu preizkusili na podobnih prireditvah v prihodnje. Po končanem mnogoboju je bilo družabno srečanje, kjer so se šahovski privrženci pogovorili z Brunom o šahu, šahovsJci prihodnosti ipd. Dobska šahovska sekcija namerava taka srečanja prirejati tudi v prihodnje, morda pa, (kot pravijo), iahko zagreti šahisti kmalu pričakujete kakšno »šahovsko« presenečenje. Dvanajsta sezona Me PZ CANTEMUS: Sveže pevske moči iščejo... Po vrsti uspešnih koncertov v maju in juniju tega leta so pevci Me PZ Cantemus že težko čakali zaslužene počitnice. (Ker drug brez drugega le ne morejo, so se dobivali tudi poleti, toda le pri pivu ...). Toda nova sezona je tu in novi načrti za zborovsko delo v njej so bili okvirno začrtani že pred meseci. Z dobro zasedbo glasov bi se Cantemus po štirih letih spet lahko poskusil na tekmovanju »Naša pesem« v Mariboru; svojim poslušalcem pa namerava ponuditi kako presenečenje. Lani so bile nekaj posebnega črnske duhovne pesmi, letošnje pa bo ... Naj to ostane skrivnost pevcev in njihovega zborovodja Janeza Klobčarja. Stari pevci nam uhajajo v vojsko, pevke rojevat naslednike — in tako si želimo svežih moči tudi v tej sezoni. Če se nam namerava pridružiti še kakšno pojoče človeško bitje med 14. in 40. letom starosti, naj to stori vsak ponedeljek v septembru in začetku oktobra in pride ob 0. uri v GS Kamnik. Canter us Moravčani in Zagorjani na skupnem posnetku po opravljeni tekmi v streljanju. Meddruštvena športna tekmovanja v streljanju z zračno puško:_ Moravčani in Zagorjani so streljali..._ Prvo tovrstno športno meddruštveno tekmovanje je bilo med društvoma upokojencev iz Moravč in Zagorja ob Savi, v soboto 24. junija, na strelišču Športnega doma Ki-sovec. Pomerili sta se štiričlanski ekipi v streljanju z zračno puško. Ekipa strelcev v DU Zagorje ob Savi je premagala strelce iz Moravč s skupnim seštevkom 634 krogov, to je za 48 krogov več od Moravčanov. V trajen spomin na prvo srečanje upokojencev-strel-cev so Moravčani zmagovalcem podarili simbolično darilo iz lesa. Na srečanju sta predstavnika obeh društev predlagala, da bi bila ta srečanja vsako leto, po možnosti v drugem kraju. Naj omenim še, da strelci niso samo upokojenci, so tudi borci in rezervne starešine JLA. Jože Novak Kje si DISK? Zakaj je ugasnilo delo kolesarskega društva Disk v Domžalah? Kdo ve? Kdo pa bo odgovoril? Eden izmed uspešnih sestavov Glasbene šole pod vodstvom pedagoginje Vere Kuster. Aktualna tema: Je naša glasbena šola draga kot žafran? Že lani, še bolj pa letos, so se starši pritoževali, da je glasbeno izobraževanje v občini drago. Zavrteli smo telefon in ugotovili, da je mesečna šolnina za september v Kamniku 500.000 din, na Viču 350.000 din in v Domžalah 750.000 din. Zato smo se z ravnateljem Glasbene šole v Domžalah domenili za pogovor. »Saj verjetno veste, da gostujemo na Šlandrovi šoli, ker se nam naša šola dobesedno ruši nad glavo!« je še dejal, ko smo se dogovorili za čas pomenka. In res so se na dan našega obiska v toplo jesensko opoldne razlivali glasovali razredov, ki zapuščajo šolo, skozi okna učilnic pa so proti soncu silili akordi klavirjev, elegije flavt in razigrana melodija harmonike. »Vidite, na tesnem smo«, je skoraj v zadregi dejal tovariš Savnik, saj si s tajnico delita majhno sobico, v katero sta poleg omar in miz z muko postavljena še dva stola. Sedel sem na enega od njiju, na ta način onemogočil sleherni »promet« v pisarni. »Moram pa takoj poudariti, da so nas Šlandrovci zelo gostoljubno sprejeli!« Postali ste ena najdražjih šol v Sloveniji. Kako bi nam to razložili? Res smo za starše ena najdražjih, saj morajo pri nas pokrivati učenci polovico stroškov. V drugih občinah je prispevek staršev le 25 do 30 odstotkov polne cene. Polna cena našega dela pa ni nič višja kot drugod in tudi v okviru občine so naše cene usklajene z osnovnimi šolami v okviru Občinske izobraževalne skupnosti (OIS). Mislim, da so starši nezadovoljni tudi zaradi tega, ker je lansko povečanje prišlo tako nenadno. Še predlani nam je OIS pokrivala veliko večino stroškov, sedaj pa vsako leto manj; prej je bila šolnina simbolični prispevek, sedaj pa nujna postavka za preživetje šole. Kako ste v spremenjenih pogojih reagirali vi in kako starši? Notranjih rezerv praktično nismo imeli in jih nimamo. Naredili smo socialno lestvico z različnimi šolninami, vendar računa za nižjo šolnino nismo mogli nikjer uveljaviti (da bi nam kdo dotiral manjši dohodek). Poleg tega nismo mogli ničesar vlagati v stavbo in instrumente, po tej plati smo na slovenskem repu. V Titovem Velenju, Žalcu, Trbovljah, Viču in Celju so pred kratkim zgradili nove glasbene šole, drugje so jih obnavljali, mi pa... Starši so na višjo šolnino in svoj nižji standard odgovorili z manjšim vpisom. Dolga leta je našo šolo obiskovalo preko 600 učencev, to je več kot 12 odstotkov vseh šoloobveznih otrok v občini. Lani smo jih imeli 540, to je desetina šolajoče mladine in letos 478, kar je 8 odstotkov. S tem deležem smo že padli pod povprečje ljubljanskega področja, smo pa še vedno nad republiškim, ki znaša 6,5 odstotka. Skladno z zmanjševanjem števila učencev smo zmanjševali tudi število učiteljev. In kako bo v prihodnje? Pričakujemo, da bo družba našla dovolj sredstev in moči za obnovo glasbene šole in starega kina, saj smo v njej nudili zatočišče tudi mnogim zborom in drugim kulturnim dejavnostim, ki so sedaj tudi brezdomci; konec koncev bo kmalu brezdomec tudi hišnica, ki ima stanovanje v razpadajočem objektu. Mislim, da bi se kakšen dodatni dinar moral najti tudi v OIS in Kulturni skupnosti, da bi si izboljšali »klavirski park«, kupili sredstva za pouk teorije ... Družbenega standarda delavcem ne nudimo, izgubljamo učitelje, ker ne zmoremo nuditi stanovanj... Okrepiti se moramo v političnem smislu, saj smo daleč od prodornosti, ki jo imajo v organih odločanja svojih občin ljubljanske glasbene šole ali pa glasbene šole iz revirjev. Vprašljiv je tudi status glasbenih šol po spremenjeni zakonodaji, ki jo pričakujemo v začetku prihodnjega leta. Slovo od tovariša Savnika torej ni bilo nič kaj obetavno. Toda vsaj z nekaj vedrine me je navdal odločen klavirski staccatto, ki je polnil prazen popoldanski osnovnošolski hodnik. 40 let KD Miran Jarc Škocjan: Ne zaradi priznanj Zelo hitro, kar preveč prezrto, je minil praznik gotovo najaktivnejšega kulturnega društva v naši občini — Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana. Pod svojimi lipami so se na istoimenski prireditvi našli ob štiridesetletnih mnogi prijatelji, sodelavci, ki so dolga leta skupno soustvarjali zgled najdelavnejše kulturne skupine v občini. Ob jubileju ni bistveno, da bi naštevali, kdo vse je sodeloval in govoril, pomembneje je zapisati spoznanje, ki je hkrati prepričanje vseh tisočev občanov, ki so ves čas prihajali in z veseljem še prihajajo v letno gledališče. Gre za to, da so uresničili 40 let dolgo pot v Škocjanu in na studencu preprosti, delavni ljudje širokih src, ljudje, ki jim je tuje sprenevedanje, ki so pripravljeni z delom dokazovati upravičenost obstoja svojega društva. Namesto terjanja in nenehnih terjatev za gmotnimi sredstvi v prvi vrsti sami poskrbijo za to, da sami ustvarijo kar potrebujejo. Letno gledališče na Studencu je postalo zelo obiskovano kulturno središče naše občine v poletnih mesecih. Kdo bi zmogel prešteti vse večere, ko so se delovno zbrali v svojem skromnem lesenem domu, kdo hi mogel prešteti vse poti in prevožen^ kilometre, ki so jih neplačane prevozili Lojze Stražar in njegovi, kdo bi mogel materialno ovrednotiti vsa dela in opravila, ki so jih opravili. Brez velikega trkanja po prsih, brez samozadovoljstva in brez iskanja priznanj. Zato je njihov jubilej, h kateremu vsem članom v imenu bralcev čestitamo praznovanje skromnosti, delavnosti, navdušenstva. Ker pa je tako, da je v naših časih in naših okoljih teh lastnosti vse manj, gre za te čase in za naša okolja za prav »ven štrleče« društvo. Kroniko, v kateri imamo kaj brati, si pišejo sami-40 let jo že, želimo si, da bi ta kronika kulturnega življenja imela še mnogo strani, da bi v njej nastopalo še mnogo dosedanjih in novih, mladih kulturnih delavcev s Studenca, iz Krtine, Prevale, Doba in iz vse Moravske doline. -*'»♦•_ »Društveni dom« v Domžalah je bil zgrajen med leti 1880-1910. Očitno je življenjski vek zgradbe mimo. Stavba, ki jo je zgradilo podjete Franca Ravnikarja iz Ljubljane, se dobesedno podira, tako da jo bo treba porušiti skoraj do tal in začeti znova. Trenutno obstoja samo manjši problem - kje dobiti denar. Občani so se izrekli proti uvedbi krajevnega samoprispevka, s kat »rim bi prenovili tudi najlepšo secesijsko stavbo v Domžalah. Prireditev ob 40-letnici KUD Miran Jarc Škocjan je obogatila tudi folklora. ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT domžalski bazen z garderobami v zadnjih nekaj letih ob redu, ki vlada na kopališču, lahko pomeni vzor in vzgled, kako je treba Pristopiti k upravljanju zahtevnega objekta. »Črta« pod letošnjim poletjem ... V domžalskem bazenu in ob njem Letošnje »vroče« poletje se izteka, plavanja in brezskrbnega kopanja je za letos v glavnem konec (vemo: šola in skrbi). Kaj smo telesnokulturni delavci v Domžalah storili, da bi počitniški čas popestrili? Pri ZTKO Domžale — ki ni edini načrtovalec in izvajalec dejavnosti (tu so še ZPM in taborniki), smo podobno kot prejšnja leta, pripravili plavalne kolonije s plavalnimi tečaji. Za začetek nekaj suhoparnih, statističnih podatkov: — 67 otrok v treh izmenah (leta 1987 — 136 otrok), — 62 neplavalcev, — 80 odstotkov sodelujočih v starosti od 5 do 7 let, — 29 otrok je splavalo, — 38 otrok je osvojilo osnovno znanje plovnosti, — starši so za otroka prispevali po 35.000 din na dan (prehrana, bazen, del stroškov za strokovni kader) 29.6.-14.7. 16.-28.7. 14.-25.8. Skupaj 1. Začetno stanje 13 37 17 67 1.1. Neplavalci 13 35 14 62 1.2. Plavalci — 2 3 5 2. Končno stanje 2.1. Plavalci 5 16 8 29 bronasti delf. 3 9 4 16 srebrni delf. 2 7 4 13 2.2. Plovnost 8 21 9 38 (polplavalci) (7) (18) (7) (32) Kaj je plovnost? Pod »plovnost» razumemo drsenje v vodi, otrok se ?na obdržati na vodi oziroma lahko preplava do 20 m. Kljub prijetnim občutkom, ki smo jih organizatorji in učitelji občutili, ob zadovoljstvu in sreči otrok — ko so dojeli da voda ni bavbav, da so splavali, osvojili posamezna priznanja — ne moremo mimo nekaterih dejstev: — malo otrok v prvi izmeni (predvsem zaradi poznega obveščanja) — slabi pogoji za delo z neplavalci (velik bazen preglobok, manjši premajhen) — neurejene igralne površine (zaradi poznega zaključka preure-ditvenih del). Navidez nimajo omenjene pripombe direktne povezave, vendar jo še kako imajo: izražajo namreč pomanjkanje odnosa do plavanja, kot ene od elementarnih gibalnih sposobnosti in potreb človeka, oziroma kulturnega preživljanja prostega časa ob kopanju (plavanju) in sončenju. Zakaj pozho obveščanje in malo otrok v prvi izmeni? Do tega je prišlo predvsem zaradi nemogočega odnosa do učenja plavanja — v šoli se še vedno pogovarjajo ali velja organizirati šolo v naravni (za njo pa ni denarja), ali tečaje, ali bo učenje plavanja šele v 3. ali 4. razredu itd. Funkcionarji v športnih organizacijah pravijo, da to ne more biti njihova skrb in da naj udeleženci sami pokrivajo celotne stroške. Da je temu tako — gre za razdrobljen pristop, skrb vseh in nikogar — potrjuje tudi odnos do objekta v Domžalah. Zakaj ne moremo, za nujno potreben kopališki kompleks, zbrati sredstva — zgraditev malega bazena je bila planirana v programu propadlega samoprispevka, — istočasno pa se najde denar za vrsto drugih športno komercialnih objektov. Nič koliko pripomb je že na dose-daj opravljena dela na kopališču — zakaj, za koga, ali mora vse to pokriti telesna kultura, zakaj ravno v Domžalah? Vse prej omenjeno kaže na pomanjkanje občutka, kaj so osnove telesne telesnokulturne politike, in kaj njena nadgradnja. Mar hočemo nadgradnjo brez solidnih temeljev? Plavanje (ne športno, tekmovalno) je vendar eden od teh temeljev. Naj sklenem s Sokratovo mislijo: Človek je pismen (kulturen) ko poleg pismenosti, zna tudi plavati. Za konec še zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je letošnja akcija uspela — TKS in ZTKO Domžale, učiteljem in vaditeljem plavanja, ŠD Krašnji, DO Edigs in POZD Repovž. Ranko CUKROV Velika želja se nam je izpolnila, ko je po dobrih ''veh letih trdega in garaškega dela SSK Termit Ihan, Akcija za skoke, dobil prvo plastično skakalnico v zgodovini Ihanskega smučanja v Nordijskih disciplinah. Za vse te dosežke se moramo zahvaliti najprej staršem Jhladih nadarjenih skakalcev, članom našega društva, "*r občanom, ki so s svojim nesebičnim delom prispeli k otvoritveni skakalni tekmi. J sj^črte za 22-metrsko pla-jj^ho skakalnico je napravil H<>: Marko Mlakar. Zgrajeni te po normativih Planiške v^e jn na njej lahko vadijo skakalni klubi. Plastiko nam podarila Planiški ^ite in Planiška šola, za- radi visokih uvrstitev in dobrih rezultatov, ki jih dosegajo naši mladi skakalci. Plastika je vredna 25 starih milijard, kar je za naš klub velika pridobitev. Zato toliko bolj prosimo občane, da bi znali ceniti in OPTIK Martina Skofic Ljubljanska 87 Domžale čuvati naše dosežke. Veliko pripravljalnih del smo opravili sami. Na pomoč nam je s svojo mehanizacijo priskočil sponzor Termit Ihan, za kar smo mu iskreno hvaležni, kakor tudi za vse opravljene prostovoljne ure številnih posameznikov. Finančno pomoč nam je dala Tosama, materialno pomoč pa so nam nudile DO: Papirnica Količevo, Metalka Domžale, Induplati Jarše, Univerzale, Agroemona TOZD Prašičereja Ihan, Beton Zagorje, Kip Ljubljana, Napredek Domžale ter Heli-os. Vsem imenovanim se za izkazano pomoč prisrčno zahvaljujemo in se priporočamo tudi v prihodnje. Načrtujemo namreč zgraditi 5 m in 10-metrsko plastično skakalnico, obnoviti 45-metrsko skakalnico, med drugim pa dograditi tudi klubske prostore. Uradna otvoritev vsega tega pa naj bi bila na prihodnji občinski praznik. Naš zapis pa želi hkrati biti vabilo mladim skakalcem, ki čutijo veselje za to veščino. Na skakalnici se lahko vidimo vsak torek od 16. ure dalje. Prijave sprejema Stane Kepic, Dragomelj 9, Domžale, telefon: 372-403. Stane Kepic predsednik SSK Termit Ihan sekcija za skoke Sedaj tudi mi na »plastiki«. Na sliki nova skakalnica iz plastične mase v Ihanu. : Pričetek vadbe v Partizanu Mengeš Od ponedeljka, 11.09.1989 pričnejo vadbo v vseh vadbenih skupinah po naslednjem urniku: ponedeljek: 16.- -18. ure namizni tenis starejši pionirji 18.- -20. ure namizni tenis pionirji 20. -22. ure namizni tenis — re- kreacija člani-ce torek: 16. —18. ure akrobatika pionirke, pionirji 18.- -20. ure karate — pionirke, pionirji 20. -22. ure rekreacija ženske sreda: 15.30—17. ure EDIGS — namizni tenis 17. -18. ure namizni tenis pionir- ke 18.- -20. ure namizni tenis pionirji 20. -22. ure odbojka mladinke, mladinci 20. -22. ure odbojka članice, člani — telov. OŠ četrtek: 16. —17. ure cicibani I 17. -18. ure cicibani II 18. -20. ure gimnastika pionirke 20. -22. ure rekreacija moški 17. —19. ure šah pionirji — sejna soba TVD 19. -21. ure šah člani — sejna so- ba TVD PETEK: 16. —18. ure namizni tenis pionirji 18.- -20. ure karate pionirji 20. -22. ure karate člani 18.30—20. ure odbojka mladinke (telovadnica OŠ) sobota 9.- -11. ure namiznoteniška šola Krajanke in krajani: če čutite potrebo po razgibavanju, pridite in vadite pod strokovnim vodstvom naših vaditeljev in v prijetni družbi. Jože MLAKAR v Partizanu Domžale_ TVD Partizan Domžale vabi stare in nove člane k vadbi rekreacije URNIK VADBE: OŠ Šlandrove brigade ponedeljek: cicibani od 16.45 do 18. ure pionirke od 18. do 19.30 ure članice od 19.30 do 21. ure torek: člani od 19.30 do 21. ure petek: pionirji in mladinci — gimnastika od 18.15 do 20. ure OŠ vencljg Perka sreda: člani in članice od 19. do 20.30 ure OŠ Venclja Perka — mala telovadnica 1. nadstropje vadi karate sekcija ponedeljek: 18.30 do 19.30 ure sreda: 18.30 do 19.30 ure OŠ Olge Avbelj odbojka — ženske sreda od 19. do 21. ure vse vadbe se pričnejo s 1. oktobrom 1989. VABLJENI! |ZVRjN| ODBOR TVD PARTIZAN DOMŽALE Mali oglasi Instruiram nemščino in angleščino predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce. Telefon: 738-645.__ Poučujem angleščino in nemščino otroke stare od 7 let dalje. Telefon: 721-026. Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapisona in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 712-176. Pomagam ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: 722-266. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662._ Za dobo enega do dveh let najamem enosobno stanovanje v Domžalah ali okolici. Cenjene ponudbe na telefon 721-118 popoldan. Ugodno prodam počitniško prikolico »Brako«, italijansko plinsko katalitično peč 2,5 kW in nov jogi 90 x 190 termal. Informacije: Ljubljanska 88, stanovanje 59, sobota in nedelja. V redno delovno razmerje sprejmemo kuharico ali dekle z veseljem do dela v kuhinji. Gostilna Repanšek, Homec, telefon: 721-162. Nudim honorarno delo za čiščenje gostinskih prostorov v dopoldanskem času. Informacije: Gostilna Repanšek, Homec, telefon: 721-162. Kdor je izgubil očala v bližini trgovine Mercator v centru Domžal, jih lahko dobi na OKSZDL Domžale, Ljubljanska 70, telefon: 721-359. Po ugodni ceni prodam motor TOMOS 14. Informacije na telefon: 714-252. V Domžalah oziroma okolici Domžal kupim zazidljivo parcelo. Ponudbe pod šifro: »1000 kvadratnih metrov«. Prodam dobro ohranjen (star 2 leti) Kupersbusch. Telefon: 724-091. Stanovanje 30 m2 s kletjo 12 m2 na Viru pri Domžalah prodam. Ponudbe pod šifro: »URADNA CENITEV«. Iščem poslovni prostor v Domžalah nad 40 m2. Šifra: »TIHA OBRT«. Instruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo. Telefon: 737-336. V Prešernovi ulici v Domžalah pogrešamo sivobele-ga mucka z rjavo ovratnico. Proti nagradi sporočite naslov v uredništvo. Žaganje drv na domu. Telefon: 721-286 zvečer. še nedokončan prostor ca. 120 m2, višine 2,9 m za poslovni prostor ali mirno obrt v I. nadstropju Gasilskega doma na Viru pri Domžalah oddamo najboljšemu ponudniku. Naslov: Gasilsko društvo Vir, 61230 Domžale ali telefon 722-582 v popoldanskih in večernih urah. Usoda ni hotela, da bi z nami še živela, a živela boš v nas ves ta preostali čas. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše srčno dobre, ljube mami, mame, prababice in sestre IVANKE JANEŽIČ se želimo iskreno zahvaliti vsem sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena in pisna sožalja. Mnogo cvetja, šopkov in vencev dokazuje, kako smo jo vsi imeli radi. Hvala. Zahvaljujemo se dr. Ivu Pevcu za humano, več kot le strokovno medicinsko poslanstvo. Ganljivo je bilo petje Stobljan-skega okteta, ki se mu prav tako zahvaljujemo. Naša zahvala velja tudi gospodu kaplanu za lep poslovilni verski obred, hvala pa tudi vsem, ki ste nam v teh najtežjih dneh kakorkoli stali ob strani. Naše mami ni več. Mnogo jih je bilo, ki so ji izkazali poslednjo čast na poti brez vrnitve. Vsem, prav vsem naša skupna in globoka hvala. Za njo globoko žalujemo vsi, ki smo jo imeli radi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica IVANA TRDINA iz vira se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem ter delovni organizaciji Varnost Mengeš in ZZB Vir za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža in očeta PETRA CERARJA iz Rače št. 1 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vso zahvalo izrekamo tov. Orehku za poslovilne besede ob odprtem grobu, praporščakom in pevcem za zapete žalostinke. Posebno se zahvaljujemo dr. Petru Cerarju za dolgoletno zdravljenje, iskrena hvala gospodu župniku iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsai