PoStnina plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7-— za mozemstvo Din 20'—. ftrtčun pri poštno -čekovnem zavodu St. 10.666. Gena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Stros^mayorjeva ulica 1, pntličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tantu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpcgojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glcde prcstorn in dneva objave oglasov se uvažujejo le po moznosti. Leto XIV. Stev. 64. Celje, pondeljek 8. avgusta 1932. Zobni kamen se odstrqni vkratkemcasu samo * rcdno ne9° »* sSargovimKa1odoOtom. Le Sargov Kalodont vsebuje prcti zobne- mu kamnu delujoči suiforicinoleat po Dr. Bräunlichu. Proti zobnemu kamnu "^i Mogočno sokolsko slavje v Gornjem gradu CELJE, 8. avgusta. No oziraje se na krizo, se niso bali I Gornjegrajčani truda, oprti na moč- ne sokolske stebre so si postavili svojo sokolsko svetišče — mogočcn doin. V krasnom planinskem kraju ob robu neskončnega gozda stoji ta sa-1 neumo'irnega dela in čaka, da spre.ime vase vs'e, ki so odkritega srca in plemenite slovansko krvi. Ta ponosni dorn je bit včeraj svečano odkrit in izročen svojemu namenu. Ni !»e bilo dovolj dela, hoteli so, da bo ta doin čuval tudi sokoiski pra- por, ki je bil istočasno razvit. Sokolska armada sc je pritela zbi- rati v zgodnjih jutranjih urah, od Celja do Ljubljane in eelo iz škofje Loke ter ostalih društev savinjsko- šaleskega okrožja. Ko so se vsi so- I ko!ski oddelki zbrali na slavnostnem j kraju, se. je pričela svečanost otvo- ritve doma in razvitje prapora. Tre- nutki te slavnosti bodo ostali vsem Goi njegrajčanom v najlep.šem spo- ftxinu. saj ;-o pa tudi lahko ponosni, da imajo v tern obmejnem planin- skem kraju prvi sokoiski dom. Po številnih govorih pova-bljenih zastop- nikov Župe in Saveza ter civilnih obhisti se jo formirai sprevod, v ka- terem je bilo zbranega innogo So- kolstva, ki je vidno izrafcalo svoje veseije nad izvršenim de'.om. Kot dež se je vsipalo cveljo z gornjegraj- skili oken. Prebivalstvo je z odpi'lirn srcem sprejelo in pozdravilio svoje mile goste. Da pokaže tudi gornjegvajski So- kol, v kakšne namene si je zgradil **voj dom, se je vršila popoldne tolo- varlba vseh oddelkov; zlasti nuiogo je hilo članov in članic. Upamo in želimo, da bi se ostali oddelki čim bolj okrepili. Nastop je bil brezhi- ben, kronan pa z vzorno vrsto iz Ce- lja in Ljubljane, ki sta skupaj na- stopiii na krogih, bradlji m drogu. Sijajne so bile vrhunske vaje na teh orodjih, saj tu je bil zbran cvet na- še tiajboljše pijonirske čete na orod- ju. Po končanih članskih prostih vajalt se je zbrala štcvilna nmožica na zabavnem prostoru. Ob pihljanju lahkc planinske sapico in dihanju krasnega planinskega zraka ter ob vcselein prcpevanju je hitro prišel čao slovesa. Težko je bilo zapustiti ta zeieni raj. Gornjemu gradu in vsem sokol- skim pijonirjem kličemo krepek: Zdravol d Dunajska vremenska napoved za torek 9. avgusta: Na severovzho- du Avstrije nezanesljivo vreine, na zapadu in jugu nekoliko bolje, naj- brž dokaj jasno. Sokoiski okrožni zlet v Zagorju V ncdeljo 31. julija se jc vržil v Za- gorju ob Savi o'krozni zlet /.gornje- posavskega okrožja. Pokazai je, na kako visoki stopnji je že pri nas te- les na vzgoja in kako daleč jc že pro- drl tclovadni sistem neumrlega Tyr- ša. Ob 10. dopoldno so se začele okročne tekme v oribojki. Na mestu sta bili le dve drustvi, Zagorje in Hrastnik. Trbovlje se ni odzvalo. Moštvi Zagoi'je in Hrastnik sta v od- bojki že precej dobro izvežbani in zclo disciplinirani (najbolj v celjski župi:. Rezultati tekem, kjer sta po- kazali nioštvi lepe uspehe. so sle- deci: 1. 15 : 7 za Zagorje, II. 3 : 15 za Hrastnik in III. 15 : 10 /a Zagor- je, torej 33 : 32 za Zagorje. Vidimo, da sta ta dva posavska rival a le s tezavo drobila oreh, a zdrobilo ga je Zagorje s pičlo zmago. Obe moštvi sta pokazali prav lepo igro, toda i cniin i drugim manjka dober trener. Poleg te glavne tekme se je odigralo še več tekem, ki so tudi precej dobro potekle. Lepo so tudi igrale zagorske članice. Ob 1. popoldne so prispcli z vla- kom gostje iz sosednjih društev in s kolodvora se je razvil sprevod. Otvo- rila ga je sokolska konjenioa, sledi- la je rudniška godba, ki je pvav prid- no sviiala, nato društveni p/rapori (3;, zastopniki celjske in ljubljanske župe, nato pa članstvo, naraščaj in deca. Sprevod je štel ckoli 250 Soko- lov i.p. Sokolic, kar jc precüj, če po- mislimo, da je večina članstva in po- sebno naraščaja na počitnicah. Spre- vod je krenil od kolodvoi-a proti Za- goijii in dalje v Toplice. Povsod je bil prisrčno pozdravljen in z oken so se vsipale cvetlice na sokolsko armado. Povorka je trajala nad eno uio in dasi je bila, vročina mnogo hujša nego v Pragi na vsesokolskem zletu, ni bilo niti enega slučaja ome- dlevice. Točno ob pol 4. popoldne jc otvo- iil telovadni nastop starostči zagor- skega Sokola br. Poljšak z nagovo- rorn. v katerem je posebno naglašal .stoletnico rojstva našega velikega in ncumrlcga Tyrsa, nadaljo je pozdra- vil našega največjcga Sokola in bor- ca Nj. Vel. kralja A'.eksaiuira I. in se poklonil starosti Sokola kraljevi- ne Jugoslavijo Nj. Vis. preatolona- sledniku Peli-u. Sledila je državna himna, nato pa je pozdravil sokolske čete in občinstvo tajnik celjske so- ko-lske župe br. Čepm, ki *c jc v svojem govoru spominjal velikih žr- tev, ki so j ill imeli Zagorjani ob pri- liki postavitvo Sokulskega doma v najtežjih časih, nato pa je žclel Za- j sorjanom in drugim Cim več uspeha na nastopu in jih vzpodbujal za na- daljno delo. Ko't tietji govornik je na^topil zastopnik ljubljanske župe iz fšmartnega ])ri Litiji, ki ,ic v svo- jem govoru izrazil žeijo, da bi s'puzve- zo med obema župaina in sosednji- mi društvi še bolj poživile in oja- tile. Takoj po govorili je prikorakala na telovadišče sokolska deca, ki je pokazala delo v teiovadnici. Videli smo telovadno uro dece, O' kateri so so kiitiki pohvalno izrazili. Za deco jc nastopil ženski naraščaj (40) z ob- vezniini praškimi vajanui, iiat'3> pa članice (45;, ki so svojc proste vaje zclo lepo in skladno izvedle. Sledila je orodna telovadba. Med vrstami sta vsekakor briljirali vrsta celjskiti Clanov in trboveljska vrsta, ki je res- na konkui'entka Celjanom. Pa tudi drugo vrste so nastopile na orodju prav slobro. Takoj nato so prikoraka- li mladi in zago'reli naraščajniki (38\ l? sena, vzamemo iz njih zmeCkane dolge hlaCe — in jih likamo s ploščnatimi granitnimi skalami. Cevlje oCistimo fino 7. »Nivea-« kremo. In če se nam le še posreči, da izparfumiramo duh po senu iz hlaČ — bomo morda uga- jali trem I3erlinčankam, s katerimi smo se seznanili pri bakijadi. Stran 2. »Nova Doba« 8. VIII. 1932. Stev. 64. zapadnih pokrajin Jugoslavije, koli- ko iz soseclnje Avstrije. Saj jih ni m,oč prešteti! Prav te dni pa so pri- pravlja to najlepše naše gorsko leto- viščfc za sprejem angleških gostov. Pride družba 35 bseb, večjidel prose« sorjev in znanstvenikov, ki jih je pri- vabila v našo kraje znana mis Copc- landova, lektorica angleščine na ljubljanskem vseučilišču. I'i gostje se bodo nastanil v novein vPlanin- skem doniu-w za teden dni. lakoj po njihovem odhodu bo prispeia nova skupina Angležev, približno 20 ljudi, ki bo ostala. v Logai>:ki dolini prav take osem dni. Poleg letoviščarjev in znanstveni- kov sprejema Logarska dolina dan na dan nebro.j turistov. V 1'iskerni- kovein zavetišču postreže ljubiteljem planin priljubljeni in prijazni oskrb- nik Fort kako'r najbolje more. Niti vstopnine, niti rešcvalnega prispev- ka nikomur ne zaračuna, saj so te dajatve v tern zavetišeu letos odprav- ljene. Pač pa so gostje deležni dobrot iz kuhinje kuharske umetnice Fran- cke. Od Piskcrnika naskakujejo planinci in plaiiinko divno gorske velikane. Najraje krenejo po pre- krasni dolini mimo slapa Savinje na znani Okrešclj. Tudi tarn se vsak dobro počuti, ko ga sprejmc oskrb- nik Kcbnik v svoje varstvo. Letos je zgradila Savinjska podružnica SPD na Okrešlju dependanco. Turisti so jo že krstili, prav brez cerenionij, za »Okrešeljsko vilo«. Ne zastonj, kajti notranjost kočice je res prikupljiva in prijetna. Zelo je bila potrebna ta kočka, saj v domu je marsikdaj zmanjkalo prostora za prenočeva- njc. Zdaj je Okrešelj v tern pogledu mnogo na boljšcm, ker lahko sprej- mo več turistov na nočevanje. Koča na Korošici tudi vabi na odd in trud- ne planinske popotnike, ki jih zane- se pot tarn mimo, bodisi iz Kamniš- ke Bistriee, iz Savinjske ali iz Logar- ske doline. Tudi tarn bodo dobro po- streženi, za kar odgavarja in se po- truca korcnina Dežman-Suhe. Ljubitclji prirode, pridite v eudo- vito Logarsko dolina, obišč>le veli- časine Savinjske planine! iNikonmr ne bo žal, vsak se bo čutil preroje- nega; vsak se bo čudi! lepotam tega kotička naše zemlje in bo tudi v pri- hoclnje iskal prilike, da jih ponovno obišče, saj mu bo sreo dan na dan prigovarjalo: »Nazaj v planinski. raj!'.< Kralj Matjaž na Peci Mislimo, da ga ni Slovenes, ki bi mu bila neznana pravljica o kralju Matjažu. Ta narodna pravljica ima zelo mnogo teritorijlnih vaiijant, ki so a\ pa v bistvu zelo slične. Globo- ko ukoreninjene so liarodne pravlji- ce posebno na Koroškem, najbolj pa pravljica o kralju Matjažu. Koroška varijanta zaključuje to zgodbo, da so bili has vrhovi Pece, ki so na višji ukaz zagrnili vslcd pravienosti pre- ganjanega kralja in njegovc vojsko. Tain čaka kralj-simbol pravice in blagostanja, da pride dan, ko osvo- bodi s svojo vojsko vse sovražnike naroda in zatre vse krivice in vse trpljenje ter popelje ves slovanski narod v novo dobo življenja, v dobo popolncga ujedinjenja in bratske slogc. V sto in stoletnem trpljenju in za- sužnjciiju deležen samo krivic in preganjanja, naš narod ni izgubil vere v pravičnost jn lepše življenje. Pravice niso mogli ubiti vsi številni sovražniki naši, ne, tarn spi pravica in naša sreča v Pcci — kraij Matjaž, in vse oči naroda so se obračale na njo in Cakale, zakaj »kadar bo kralj Matjaž kraljeval, onda bo kmotič dobro kmetoval.« Kako globoko korenini la pravlji- ca posebno na Koroškem, kaže dej- stvo, da so je prebivalstvo odločilo postaviti pravljičen, kralju Matjažu trajen spomenik. Odbor za izvedbo tega načrta je pod Peco posekal orjažko «-voletno. lipo, ki jo je podaril posestnik gosp '; Floriji, ter jo odposlal v Ljubljano. Akad. kipar g. Pirnat je iz te silne ma.se lesa izdolal umetnino — kra- lja jVlatjaža, ki bo prebivat v skalni duplini pod orjaškimi mccesni na Pcci blizu Uletove koče kot duševni simbol naših sanj in našega hrepe- nciija in prorok lepšilj dni. Odkritje sj)u)uenika se bo vr.šiio v nedeljo 21. t. in Köpälne obleke cevije in cepice nudi v velilci izbiri trgovina Miloš Pšeničriik, Celje DCMACE VEITI d Nameravano zvišanje davkov in trošarin. Narodna skupščina se je v petek 5. t. m. dopoldne po daljšem odmoru zopet sestala. Narodni skup- ščini je bilo predloženih več zakon- skil» načrtov. Finančni minister je predložil predlog o spremeubi zako- na c davku na poslovni promet, s katerim se naj zviša ta davek. Po tern predlogu naj bi se davck na po- slovni promet določal na podlagi dvob odstotkov, na promet luksus- nega blaga pa poleg tega še 10 od- stotkov. Finančni minister bo v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo do'locil, katere predme- te je smatrati za luksuzne. Trošari- na na sladkor naj bi se zvišala od 655 na 805 in od 625 na 775 Din pri 100 kg, t, j. za 1.50 do 2 Din pri kg. Uvedla naj bi se trošarina na pora- bo električnega toka in sicer za elek- tricno strujo, ki se uporablja za raz- svetljavo, 1 Din na kw, za eiektrično strujo, ki se uporablja kot gonilna sila motorjev in pri raznih drugih instalacijah, pa 0.25 Din za kw. Ta trošarina se ne bi plačavala za raz- svctljavo ulic in za eloktrieno strujo lastne jiroizvodnje, ki se uporablja za lastne motor je in razne druge inatalacije. Narodna skupščina je v soboto 6. t. m. z malo večino spre- jela nujnost zakonskih pi-odlogov fi- nančnega ministra. Proti trošarini na olektrični tok in zvišanju troša- rine na sladkor se je pojavil velik odpor. Narodna skupSčiria je tudi odobrila nujnos't predloga ministra za vojsko in mornarico glede izpre- momli zakona o obmejnih četah, s katerim bi se naj izboljšal položaj obmejnih čet. Izvoljcni so bili odbo- i'i za proučitev zakonskih načrtov o izpremembah zakona o zdravnikih, specijalistih za ustne in zobne bolez- ni tor o zobotchnikih, o ureditvi pla- čil pri blagovni izmenjavi s Češko- slovaško in o odobritvi protokola o tujskem prometu &1 Ceškoslovaško. Plenum senata se je sestal v soboto 6. t m. Prihodnja seja Narodne skupščine je bila določena za ponde- ljek 8. t. m. ob pol 10. dopoldne, seja senata pa za pondeljek ob 5. j)opol- dne. d Uredba o gospoclarskih zborni- cah. Minister za trgovino in indu- strijo je v soglasju z niinistrskim svetom predpisal uredbo o ti'govskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. S to ureubo je števild zl)ornic v državi povečano od 13 na 19. Zbornica za tr- govino, obrt in industrijo v Ljublja- ni za dravsko banovino ostanc skup- na d Pri ishijasu sledi na kozarec na- ravne »Franc Jožeiove« grenčice, po- pite zjutraj na tcščo, brez ti uda iz- datno iztrebljjcnjo črevesa, kai1 po- vzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripoininja- jo, da učinkuje »Franc Jožefova« voda sigurno in us]*ešiio tudi pri kongestijah proti jetrom in cl.inld ter pri krčnih žilali, hemoroidih, oboleli pi"Oi>tati in kataru v mehuru »Franc Jcžefova« grenčica se dobi v vseh lckarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d »Franc Jožefova« grenčica je si- jajno sredstvo proti trdi stoiici in hemoroidoin. Celje in okolica c Mcški zbor celjske »Svobode« \ po J. vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja jo prkedil v soboto 6. t. m. od 2U.30 do 22. v mestiiiem pai'ku svej i.lrugi lctošnji konccrt, ki je bil zopet dobro obiskan. Zbor šteje nad 40 pevcev. Glasovi so izenačeni, pev- ci disciplinirani tor pojejo z lepo di- namiko in diferencijacijo. Zbor je pel slovenske, hrvatske, ruske in eno slovasko pesem. Baritonsko parti jo v »Dvanajstih razbojnikih.« je pel g. Kobula, tenorsko v »Hdečein sarafa- nu« in pesmi »Teče voda« g. Tclč, tencrsko v »Vcčernjem zvonu« pa g. Kobomak. Obcinstvo, med katerimi jc bilo tudi mnogo leto'viscarjev, jc po vsaki točki nagradilo pevovodjo in pevce z živalmim, aplavzom, tako da je bilo trcba »Dvanajst razbojni- kov«. »Večcrnji zvoir« in Dcvovo »Sj'lavaisko« ponavljati. c Celjska železničarska godba pod vodstvom kapelnika g. Albina Peter- mana je priredila v nedeljo 7. t. m. od ''jll. do 12. dopoldne v mestnem parku koncert v prid slepemu cclj- skoiuu skladatclju g. Edvardu lnter- bergerju. Koncertu je prisostvovalo mnogo občinstva. Na sporedu1 so bile po večini skladbo g. Intcrbergerja, ki so zelo ugajale. Orkester je igral precizno, z cbeutjem in tempera- mentom. Takih koncertov y parku bi si želeii še več. c Bružabni večer, ki ga jc priredi- la celjska, »Soča« v soboto 6. t. m. pri > Skalni kleti«, je privabil mnogo obiskovalcev, ki so se prisrčno zaba- vali pozno v noč. Pohvaliti je treba aranžma, ki ima veliko zaslugo na uspeliu prireditve. Na sporedu so bile lecitacije, šaljivi nastopi, petje, godba in pies. c Vsi trgavci in obrtniki iz Gelja in okolice se vabijo, da se »lievi ob osmih udeleže važnega predavanja v dvorani Obrtncga do ma. Preiiaval bo tajr.ik Zbornice. za TOI g. di'. Pless o mojstrskem socijalnem zavarova- nju proti bolezni, starosti, r>nemog- losti in smrti, ki ga prcdpi^ujc novi obrtni zakon za trgovce in obrtnike. c Absolvonti državnih Irgovskih sol v Cclju. Pripravljalni odbor dru- štva absolvcntov drž. trgovskih šol v Colju vabi vse absolvente (-inje) trgovskih šol na scstanek, ki bo 14-. t, in ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Vsak absolvent (inja; naj se zaveda važnosti naše oi1- ganizacije in se sestanka sigurno udeleži, kajti naše geslo je: »V slogi je moč«. c Kedni občni zbor Steklarske za- druge v Celju, ki bi se nv>ral vršiti na ])raznik 15. t. m. v hotelu »Poštr«, je preložen in se bo vršil v nedeljo 28. t m. ob 8. zjutraj. c Pcskušen samomor. V Levcu pri Celju si je 21-letni delavec- Ivan K. v nodeljo 7. t. m. dopoldne doma pa nckem ]>repiru zabodel nož v levo stran prsi pod sreem. Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je ne- varno. c Napad z nožem. 28-letnega zi- davia, Franca Kvartiča je 4. t. m. na- padel neki moški in ga sunil z nožem v desno oko, k sreči pa ga ni nevar- no poskodoval. Kvartiö je moral po- iskati pomoCi v celjski bolnici. o Nezgoda kolesarja. V nedeljo 7. t. in. okrog 20. jc trčil 26-letni slikar Ivan Vanovšek iz Št. Janža pri Ve- lenju, ko se je vozil s kolesom proti Levcu v motorno kolo, ki ga je vodil neki Celjan. Vanovšek je dobil pri paclru lažje poSkodbe na glavi. Zdra- vi se v celjski bolnici. c V celjski bolnici je umrl v sobo- to i«. t. m. 8-letni posestnikov sin Leopold Rovšnik iz Kaplje vasi. N. p. v in.! , o Nesreče in nezgode. 42-1 etna po- sestnikova žena Ana Röniihova s Svetja se je pred dnevi polila s kro- pom in se opekla po zgornjem clelu telesa.. — 8-letna Elizabeta Rojčeva z Anskega vrha pri Celju jo padla v nedeljo 7. t. m. z gugalnice in si zlo- mila desno nogo. — G-lctni Jožef Obu iz Velcnja je padel doma s klopi in si zlomil desno roko pod komolccm. — Vsi trije se zdravijo v celjski bol- nici c Dva, ki jima ne diši delo. Celj- ski policijski agenti so v soboto 0. t. in. aretirali 20-letno Emilijo Groz- detovo zaradi vlačuganja in drugih grehov, v petek 5. t. m. pa so spra- vili na varno 26-letnega brezposel- nega delavca Antona Langerška iz Školje vasi zaradi beračenja in su- ma tatvine. c l?gubljeno. V petek 5. t. m. do- poldne jo bila na Cankarjevi cesti izgubljena črna usnjata denarnica z manjšo vsotd denarja, istega dne pa je bil na poti iz mesta do Jožefovega hriba izgubljena zla,ta dam^ka za- pestna ura. PET MILIJONOV DIN GOTOVINE Iqhko zadencte s SREČKO ZA GRADNJO BEOGR. KATEDRALE! Dnigi dobitki v rjotovini : Din 2,500.000, 1,000.000, 500.000, 200.000, 100.01)0, 20.000, 10.000! PodviZHJte se, kfijti 31. avsTusta 1932 sc bo žrebauje brtzpogojno vršilo ! DOBIJO SE POVSOO 1 SSK Celje: SK Atietik 2:2 (0:1) (Druga kvaliiikacijska tefcma za vstcp v podsavezno iigo.) CELJE, 8. avgusta. Včeraj ob 17.33 se je pričela na igrišču SK Atietik pri »Skahri kleti« druga kvalifikacijska tekma med SSK Celjem in SK Atietik. Tudi ta tekma ise je končala ncodločeno z rezultatom 2 : 2 in ni prinesla še ni- kak(? odločitve za nadaljno tekmo- vanje celjskih klubov v ligi. Običaj- ni podaljšek po 2 X 15 minut je bilo vskui nasti>])ajočega, uiraka liemugü- čc i/.vesti. Na igrišču se jc zbralo okc»li ()00 gledalcev. S početnim udarcem Atletikov se je pi ičela ski"aja nekoliko nervozna igra. po večini na poiju Atletikov. V 7. minuti je sledil napad Atletikov, ki so je koncal z neizrabljenim ko- tom. V 10. minuti zopet nevareii na- pad Atletikov po levem krilu, Hönig- man strelja ostro in žoga je zdrsnila ob prečki v mrežo. Po nekoliko mi- nutah odprte igre napade Celje. V 28. minuti nevarna situacija pred vrati Atletikov, toda leva zveza Ce- lja strelja v out. Sledil je nato kot proti Atletikom, ki pa je ostal neiz- rabljcn. Menjajoči se napadi niso prinesli izpremem.be in tako se je končal prvi polčas z 1 : 0 v korist Atletikov, dasi je biia igra kolikor toliko izravnana. V drugem polčasu so imeli Atleti- ki skraja več od igre in Celjanom ni hotel uspcti noben poizkus izenače- nja. V 19. minuti je padel za Atleti- ke So drugi gol, kar jim je dalo vz- podbudo za nadaljno napaclanje, in celjski vratar je imel nekoliko več pcsla Pa je bil končno tudi konec njih premoči in prišel je trenutek, ki ga morda ni nihče več pričakoval. V 03 minuti strelja desno krilo Go- bec H. in že je bila žoga neubranlji- vo v mreži Atletikov. Viharno po- zdravljenemu golu je sledil pol mi- nute nato še drugi in izenačenje je bilo tu. Ves fas do konca je pripa- dal nato Celju in zabili so še tretji gol, ki bi ob večji pazljivosti so'dni- ka odločil zmago v prid SSK Celja. Pa ne samo, da sodnik ni priznal popolnomia regularnega gola, tudi »ni videl« očitne roke v kazenskem pro- storu Atletikov, za kar bi moral nor- maiao diktirati 11-mctrovko, in tako se je končala tudi ta tekma neodlo- čeno. Celjani niso podali one skupne igre, ki bi jo lahko od njih priCako- vali Kot posamezniki so Atletike prekašali, kot celota pa ni bilo med njimi prave povezanosti, čeniur je gotovo krivo pomanjkanje smiselne- ga treninga. Nai*avnost odliCcn pa je Štcv. 04. »Nova Doha« 8. VIII. 1932. Stran 3. bil vratar Hilingcr, ki je ubranil sigurnostjo mnogo težkih žog. Tudi branilca in halfi so bili na svojem mestu; napad je bil nekoliko manj produktiven, spreinljala ga je tudi snicla, pa so je proti koncu popra- vil. Atletiki, nekoliko zaščiteni, so imoli sicer malo več od igro, pa si zmage tudi ne bi bili zaslužili. Kar se tiče sodnika g. Dolinarja iz Ljubljane, je bil enostavno nemogoč. Cesar ni dopustil eni strani, tudi ne bi bil smel na noben način dopusti- ti drugi. Da ni prišlo do dejanskega spopada in obračuna z njim, se ima zahvaliti discipliniranosti siovenske- ga dela publike: Kot sportniki ima- mo pred očmi nalogo širiti m pro- pagirati pravi sport, kategoricno pa odkianjamo v bodočc take sodnikc, ki iiin najbi'z ni za pravilen potek tekme. Doscdaj je bila slovenska spottna publika še disciplinirana in. Co pride do spopada, je temu kriv ¦edino le pristranski sodnik, ker mo- re šo tako diseipliniranega in fleg- lnatičuega gledalca spraviti r/ kon- cepla. Neumljivo je tudi postopanje od- bora za delegiranje sodnikov pri JNS. Kot rezervni sodnik je bil de- legiran od LNP sodnik g. Vidic, a mesto njega je prišel g. Dolinar, ki naj ])i sodii to vazno tekrno v sluča- ju. da od JNS delegiranega sodnika ne bi bilo. Da delegira sodnika OZDS pri JNS, sta se oba prizadeta kluba ssporazumela in je bila torej dolžnost tega odbora, da izvrši svojo nalogo, eosar pa monda ni bilo, in zopet je sodil to tekmo rezervni sodnik iz Ljubljanc, kakor se je zgodilo žc pri prejšnji tekmi. Naj ta odbor vendar žc neha s takim pra.kticiran.jem, ki ni baš na mestu, kadar gre za tek- ino odločilne važnosti. SK Jugoslavia : SK Soštanj 6:1 (2:1) Novo ustanovljeni sportni klub Jugoslavia v Celju je odigral včeraj dopoldne na igrišču SSK Celja, na Glaziji svojo prvo poizkusrio tekmo za ^prejem v LNP. Prvi 'gol je padel v 12. minuti za Šoštanj, pa je uspelo »Jugoslaviji« kmalu izenačenje in proti koncu polčasa je zabila se dru- gi gol. V drugem polčasu so šoštanj- čani popolnoma popustili in so igra- li docela podrejeno ulogo. Igra se kar ni hotela prestaviti z njih polja na nasprotno. V tem času so padli šo štirje goli za SK Jugoslavijo, ki je odločila tekmo z visoko. a zaslu- ženo zmago v svojo karist. Sodil je g. Wagner dobro. K, D, t Teniški turnir SSK Celje : SK At- letik 8 : 3. V nedeljo 7. t. m. dopol- dne se je vršil na teniškeni igrišču pri evangeljski cerkvi v Celju teniš- ki turnir, v katerem je zinagal SSK Celje v razmerju 6 : 3. Igralci oben kiubov so nudili iiepo igro. Gospodarstvo Zborovanje hmeljarjev v Zalcu ŽALEC, 7. avgusta. Na poziv Hmeljarskoga društva za Slovenijo se je davi ob osmih zbralo v Hoblekov; dvorani v Žalcu prav obilno stevilö sloveuskih hmeljar- jev, ki jih je društveni podpredsed- nik g. AI. Mihelčič prav iskreno po- zdravil, otvoril zborovanje in prosil ^ruštvcnega tajnika g. PetriCka, da poda poročilo o občem stanju hinelj- skih nasadov. To poročilo objavJja- mo na drugem mestu Po daljši debati je bil .'Jan sploš- nega obiranja doloCen na torck lü. t. m. Naloga vsakega vestnega hme- Ijavja je, da obira le zadostno zrel, težek limelj. Glede mezde za obiranje hmelja je bilo soglasno skleujeno, da se bo plačevalo za škaf svežega hmelja pri trikratni topli hrani in običajnem, stanovanju 1.25 , brez hrane 1.75 Din. Končno so je razpravljalo o¦ praviI - nem izjjolnjevanju legitimacij za hmeljske obiralce ter se je hmeljar- jem priporočalo lepo obiranje, pra- vi! no sušenje in pravočasno basanje hme'.ja. Nadalje so udeleženci sva- rili hmeljarje pred brezmiselnim po- nujanjem posušenega blaga. ter jih opozarjali na skrajno poštenost pri hmeljski kupčiji. Hmeljarji se tudi r-aj ne nadejajo visekih cen, če se bo hmeljska kup- čija sploh mogla razvijati zaradi va- lutnih in deviznih težkoč. Ker je bil duevni red izerpan, je g. predsednik zaključil zborovanje hmeljarjev ob 10. dopoldne. Poročilo Srednjeevropske- ga hmelj arskega biroja v Zatcu o stanju hmeljskih nasadov Češkcslovaška republika. ŽATEC, Zb. julija. Obilne padavi- ne v zadnjem, času so bile dobro- došlc posebno zaostalim nasa.dom in so tudi zabranjevale nadaljno, škod- ljivo Siijenje hmeljskili uš/.e. Oru- liionjcvaiijü listov se pa nadaljuje in so vrtovi, ki so ysled tega do polovi- ce žice brez listov. Letina v teh na- sadih se bo zmanjševala in če se bo bolezen nadalje širila, je vsa letina v nevarnosti. Navcdena listna bole- zen se pa pojavlja v veliko večji me- ri na bujnih, zgodaj obrezovanih vr- tovih, nego na na drugih, Jii so se~ daj lepo sočno zeleni. Hmelj sedaj cveti. Množina cvetnih nastavkov je dovoljna v maloštevilnih bujnih na- sa.ilih, v vseh drugih je pa prav ne- znatna. O množini letošnjega pri- delka govoriti je sedaj še prezgodaj. Občo stanje je neizenačeno in so lah- ko označi kot srednje. ŽATEC, 28. julija. Stanje hmelj- skill nasadov je prav različno. Nade na bodočo letino se niso izboljšale. Prosenetljiv je redek cvetni nasta- v(ik. V zgodaj obrczanih nasadih ])rchaja cvetje že v kohule. Orume- njevanje listov. ki so ga baje povz- ročile obile padavine, bo hmeljarjem v veliko škodo. Nadaljno poškodo- vanje po hmeljski usici je pronehalo. Vaš FAVORIT čaka ... ;,,c ... čaka, da Vam neguje in polepšujfe Vašo polt, da Vas obda z novo ljubkost- jo in svežostjo. Favorit lepih gospa ostane vedno Elida Favorit milo. Nego- vanje s tem nežnim mi- lom finega, svežega vonja Vam bo v najvecje veselje. ELIDA C?— • / cfe^MILO AUSCHA, 23. julija. Obče stanje hmeljskih nasadov je zadovoljivo in piičakujcino pri skrčeni ploskvi za- sajenega zeniljišča le pičlo srednjo letino. Obrambna dela zoper uši so se izvrševala uspešno in je odstra- njeno nadaljno oškodovanje nasa- dov s te strani. KOUDNICE, 22. julija. Stanje na- sadov je normaliio, tu in tarn slabše. To so nasad.i, ki so bili okuženi po hmeljski ušici in se v njih niso iz- vrševala obrambna dela. Cvetje pre- haja v kobule. V svrho normalnega izkobuljenja so potrebne tcple noči. J)AUÜA, 10. julija. Stanje hmelj- skih nasadov je različno in se ta razlika ne bo več izcnačila, ker se vsled vročine že tudi na zaostalih rastlinah prikazuje cvotje. V nizkih legah. kjer se ni škiopilo, .^ploli ne bo pridelka. Letina bo srednja — in še ta bo pičla. TKÖICE (Moravsko), 22. julija Slanje hmnJjskih nasadov na Mo- lavskom je tako slabo, kakor že dol- go ne. Lepi nasadi so le redki, vsi drugi so slabi. So nasadi, v katerih jc hinclj zrastel le do polovice dro- gov ali žic. Panoge so kratkc in ni- majo obilo cvetnih nastavkov, ki pa že prehajajo v kobule. Neugodno stanje so povzročali v prvi vrsti bol- haci, miaz v minulem mesecu in se- danja vročina. Pri nai je le mialo za- nimanja za hmelj. Zoper uši, ki so se tudi pojavile, so škropili le ne- katori hmeljarji. ŽATEC, 4. avgusta Vreme vobče no prija hmeljskim nasadom. Vz- trajno padvine ovirajo izkobuljenje cvetja. Orunienjeavnje listov pa na- preduje. Pozno obrezani nasadi so so sicer nekoliko popravili, «ato so se pa poslabšali Izgledi na letino v zgodaj obrczanih. Cenitev letošnje letine je danes še nemogoča, ker jo še odvisna od vremena bodočih 14 dni. NEMČIJA. HALLERTAU-MÜNCHEN, 23. juli- ja. Od našega zadnjoga poiočila se je stanje hmeljskih nasadov bistve- no izboljšalo. Javljena zaostalost se je izravnala. Nahajajo se L-icer šc prav slabi nasadi, ki jih pa krijejo prav bujni. Večina *e torej lahko označi kot »dobro srednje« in bo le- tina tudi le srednja. Občudovanja yredua je vnema hmeljarjev, s kate- ro so se lotili obrambnega dela zo- per škodljivcc, v prvi vrsti zoper pe- ronosporo. Že danes l(ahkf trdiino, da letrjšnji pridelek pri 20% ome- jitvi za,sajene ploskve ne bo tolikšen kakor lanski. SP^LT ;brez datuma). Stanje se vobee lahko oznaCi kot debro, v ne, katerih legah kot prav dobro, četudi sc na obronkih našoga okoliša naha- jajo slabi nasadi. Rastlina je zdra- va in je dorasla do vrha ogrodja. Rani vrtovi že cvetijo, pozni pa na- stavljajo cvetne popke. Peronospora sc j,c hmelja iz spaltskih sadežev le lu in tarn Jotila — tem bolj pa hme- lja iz hallertauskih sadežev. V oko- lici mesta Spalta ni hmeljarja, ki bi se letos ne bil oprijel obrambnega dela zoper peronospora. Pa tudi zo- per. uši, ki so se pojavile pred krat- kim, se branijo hmeljarji / brizga- njcin. 0 množini letošnjcga pridelka se danes še ne da govoriti. HERSBRUŠKO POGORJE. Naši nasadi so brez živalskih škodljivcev, pa tudi peronospora ponehu;e. Dasi je vrcme ugodiio, pričakujemo le srerinje veliko letino. RIJEINPFALZ. Hmeljske u^ice so povzročevale obilo Škodd. Tudi pero- nospora se širi pri ugodneni vreme- nu. Obram'bno delo se nadaljuje. Sta- nje je neenakc. Rancga hmelja sko- ro nič ne bo. Srednje ranega bo ne- koliko več, o množini poznega se pa danes še ne da soditi. Razglcdi niso kaj ugodni. TETTNANG. Vreme /adirjih ted- nov ni bilo kaj ugodrio. ker imamo proj prcvcč nego premalo padavin. Zatnuda pri razvoju rastline se ni izravnala. 40% vseh vrtov je razme- roina dobrih, 30% srednje ilobrih in PIERRE BENOIT: 10 KÖNIGSMARK Zgodovinski ronian Poslovenil Boris Rihteršič Gospod Thierry se je nasmehnil. »Morda sta delala v dogovoru. Priznam, da mi ta plat vprašanja ni znana. O veliki vojvodki vem le to, kdaj se je rodila,« je odvrnil in vzel svojo po- zlačeno knjigo. »Njena imena: Aurora-Ana-Eleo- nora. Rusinja je, iz rodu knezov Tjumnov. Tjumni so najbolj znano plemstvo astrahanske gubtrnije. Ni izključeno, da dela sporazumno s sedanjim velikim vojvodo. Saj vam je znano, da časih državni interesi narekujejo poroke. Ponavljam vam pa, da o njej ni- ^esar ne vem.« »Vse to mi ni preveč jasno,« sem reke! malce razočarano. »Toda kakorkoli naj že bo, ne vem, kaj bi mogli skromnemu vzgojitelju škodovati prepij-i naed visokinn glavami/« »Zdi se mi, da govorite precej lahkomiselno. Clo- vek nikdar ne ve, kaj ga čaka Y tako nejasnih raz- fiorah. Dostikrat se, sami ne vemo' kako, zapletemo v spletke. Ali morda veste, kaj od vas pričakujejo? Naj vam povem svoje mnenje. Deset tisoč mark so vam ponudili, kaj ne? Dobro, sodim, da ta vsota ni pretirana. Vašemu prijatelju Bouveletu, ki je imel vsc izpite, je saški kralj dajal samo osem tisoč.« RazloCnd sem videl, da ima stari profesor zelo vaEne razloge, da mi kaj takega pripoveduje. Opazil sem tudi, da sc je izvijal le zato, ker se je bal, da se ne bi kompromitiral. In prav s tem izvijanjem je še bolj podžgal mojo radovednost. V sreu se mi je jela zbujati žeija po doživljanju. Zato sem mu zelo raz- ločno o'dvrnii: »Hvala vam, dragi moj učitelj, da ste me opozo- rili, toda inoj sklep je trden. Pazil bom, da ostanem ob strani in da ne bom nikdair stopil iz kroga, ki mi je začrtan. Tako se bom ognil nevarnosti. Priznajte mi, da jo ze)6 maio verjetnosti, da bi prišel v ne- varnost. Dovolite mi pa, da vas nekaj prosim.« »Kar povejte!« »Ce bom odkril kaj sumljivega, vam bom sporo- Cil in vas prosil za svet. Tedaj me boste lahko . . .« »Nikari, moje drago deto!« je vzkliknil. «Zapom- nite si, da vas bodo brez dvo'ma obdali z vohuni. Nikdar ne napišite pisma, ki ga ne bi smel prečitati sain veliki vojvoda. Bodite prepriCani, da vas ne bo prosil za dovoljenjc. Ko pridete v Lautenburg, boste odi*c/ani od sveta. Vojvodsko palačo poznam Ceprav je l-azkošna, je bolj trdnjava kakor avor.t< «Gospod do Margais mi bo stal ob strani . . .« Gospod Thierry se je nasmehnil, da som se spom- nil Ribeyrovih besed: »Prebrisan je in ve, kaj dela.« »Naposlod,« je dejal, »vidim, da ste se odločili. Pri vsem tkon.iča»sti vrtovi«. Brez dvoma bomo letos pri- delali manj nego lani. Kakovost hmclja bo pa najfinejša. Žcieti bi bi- lo', da bi hmcljarji po treh neugod- nih letih doživcli boljše Case in bili tako poplačani za vcs trud in za vse prizadevanje pri negovanju lirneljsko rastline. Ce nemški pivovaritarji ne uvidevajo, da imajo napram hmeljar- jcm tudi doižnosti, si bodo sami kri- vi, ako se jim bodo prihodnja leta, ko se bo hmcljarslvo še boij skrče- valo. naiekovale visoke cene za hmeJj. ROTTENBURG. Meseca julija smo imoli nougodno vrenie z obilmini pa- davinami in tudi točo. Hmeij se nor- mal no razvija. Uši so kmalu izgini- le. Pcronospora se povsod pojavlja. Hmt.'ljarji jo z vso silo zatirajo. Pn- čakujemo le srednjo letino, ker so nasadi bolj revni. BADENSKO. Po ušici napadeni nasadi so se zopet popravili in so lepo zeleni. V prvi polovici meseca julija je bilo vreme ugodno Bogate letine vendar ne smemo pričakovati. Povsod se že prikazuje cvetjc, ki že tudi prehaja v kobule. Vsled «leugod- nih vremenskih razmer se l-o z obi- ranjom letos pozneje pričcio nego drug a leta. Mnozina pridelka bo od- visna od vremena bodočih 14 dni. Sedaj imanio bolj hladno vr«me. To- plo in suho vreme bi bilo nujno po- trebno. Laliko so trdi, da bo letina le pičla. FRANCIJA. HVRTIGIIEIM, 18. julija. Stanje nasadov se je poslabšalo, kar je v prvi vrsti povzročalo neugodno vre- me. pomanjkljivo ncgovanje in ne- zadoslno gnojenje hmeljjskih nas>a-< dov, kakor tudi nepovoljno obramb- no delo zoper razne škodljivce. Glav- na označba naših nasadov je njih velika neenakost. Le neznaten del je res zdrav in dobro razvit ter je dose- gel i:elo visokost ogrodja in ima krepke panoge. Drugi del kaže le zmerno ra,st, dosegel ze le1/* visoko sti ogrodja ter ima slabo razvite pa- noge. Zadnji, najvecji. del pa "kaže prav neugodno sliko, ki so jo povz- ročili deloma bolhači, deloma pero- nospora in uši. Listi v teh nasadih so umazano zolene barve. Ra^tlina je skojo brez panog ter je zrastla le do polovice, kvečjemu do *l* visokosti ogrodja. Donos tega dela ne pride v poštcv. Po vsem tcm se lahko trdi, da bo vsa letina prav zmerna. POLJSKA. VARŠAVA, 18. julija. Dasi je lepo vreme v tekočem me.secu prav ugod- no vplivalo na razvoj rastline, je stanje nasadov vendarle različno in se šo ni izenačilo. Sporadično so na- stopale tudi uši. Obrambna dela zo- per gkodljivco se z ozirom na nizke eerie v minulih letih niso izvrševala. Ob ugodncin vreinenu se bo z obira- njem poprej začelo ncgo druga leta. Letina bo manjša od lanske. JUGOSLAVIJA. PETROVAC, 20. juiija. Lepo vre- me meseca julija z zadostnimi pada- vinami in popuščajočo vročino je ugodno vplivalo na hmeljske nasade, ki so brez škodljivcev. Vsled tega se stanje lahko označi kot piav dcbro in upamo na cbilno letino, Rastüna je poina cvetja, ki jo pri ranem hine- Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kopuje; in pro« do jo devize in volute;. Izdaja uverenje za izvoz blaga. ¦& Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribon Šoštanj lju že izkobuljen, in so kobule delo- ma že zrele. Predprodaje se niso iz- vrševale. Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje se odda mirni stranki, najraje upokojencu. Naslov v upravi lista. Ugoden nakup! Proda se lična, večstanovanjska hišica v mestu, 15 min. od kolodvora, lep vrt. Tudi na hranilno knjigo. Naslov v upr. Dve lept sobl na ulico, Aleksandrova 7/1, se oddata prazni ev. tudi opremljeni s 16. avg. Vprašati v trgovini modistke ge. Ane Staudinger, Celje, Aleksandrova ul. 7. 2 do 3 sobno stanovanje ali posamezne sobe, prazno ali meblo- vano, kopalnica, vrt, nova vi'a se odda nasproti Komenskega nl. 25 v Celju. Franjo Dolžan „» kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke ipadajoča dela in poprauila. — Cene zmerne. Postrežba točna in sotldna ! Telefon 6t. 245 Odda se moderno fi^isobno stanovanje s kopalnico, solnčna stran. Nadalje se odda lep tpgowski lokal. Vpraša se pri upravi lista. Prvovrstne stavbne parcele nasproti Zdravstvenega doma v Qre- gorčičevi, Tavčarjevi in lpavčevi ulici se prodajo. — Pojasnila daje Karol Breznik, Celje, Frankopanska ulica 1. Naznanjam cenj. strankam, da sem preselil svojo tapetniSko delavnico (do- slei Prešernova ul. 21) v nove prostore ' v Prežernovo ulico 22. Se priporočam Äiuion Eaumgariner. Pro da se dobro ohranjen ponikljan otro§ki vo-- ziček na peresih, tridelna omara iz mehke^a lesa in nekaj lepih oleandrov. Vpra^a se v Ipavčevi ulici 12 v Celju. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem eiektrič- nem pražarju. Karol Loibner, CeRje Kvalja Petra o. 17. — Pri „Zwoncu1" Dclikatese, speccrija, semcna. Najvarneje in najugodneje se riaiaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG O lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posueča posebno pažnjo. Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hraniinice Hraniinica daje poso- lila na zemljišča po najnižji obrestni merl, Use prošnje rešuje brezplečno. še mesto Celje z vsem premoženjem in vso duvčno močjo LJubl janska kreditna banka podružnica Celje, A&eksandrova ulica Centra la w Ljubljani | Ustanovljena 1900 Ustanovljena 1900 j Delniška glavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: Ljublfanslka banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prlporoča za vse bančne posle. Urejuje Mado P»ftnlk. — Odgovoren za Itonzorcij »Nave Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. — Oba v Celju.