TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXIX., ŠT. 50 PTUJ. 23. decembra 1976 CENA 2 DIN Poreferendumske obveznosti ALOJZ GOJČIČ Dragi občani! Najverjetneje se kdo med vami že sprašuje, kaj delamo po občin^em referendumu za samoprispevek, s katerim smo se obvezali zgraditi srednješolski center v Ptuju in osnovno šolo v Markovcih. Ni dvoma, da si je marsikdo zastavil vprašanje, kdaj bomo začeli graditi obe šoli? Zato naprej odgovor, kako je s finančnimi sredstvi saj se še spomnite, da oba objekta računata na sredstva organizacg združenega dela in na denar iz republiške skupnosti za vzgojo in izobraževanje, poleg uspelega referenduma. Denar iz naslova referenduma je zagotovljen, saj so občani glasovali ZA samoprispevek, zanj se je izreklo 87,3 odstotka. Samo- upravni sporazum o združevanju sredstev za sofinanciranje progra- ma gradnje srednješolskega centra v Ptuju in osnovne šole v Markovcih v obdobju 1977-1981 je na najboljši poti, da bo podpisan do 20. decembra 1976. Le posamezne so organizacije združenega dela, ki še niso z jjdečim sklepom pristopile k podpisu samoupravnega sporazu- ma. In kako je z denarjem iz republiške izobraževalne skupno- sti? S tovariši iz republiške interesne skupnosti smo se sestali 3. decembra 1976 in se z njimi dogovarjali o gradnji srednješol- skega centra v Ptuju, osnovne šole v Markovcih in dijaškega doma v Ptuju. Žal smo se vračali iz Ljubljane z nejasnimi odgovori, ki so posledica še neurejenih in nepodpisanih samoupravnih spora- zumov o temeljih razvoja samo- upravnih interesnih skupnosti v obdobju 1976-1980, s^ se celovita ureditev financiranja skupne porabe (sem štejemo: šolstvo, zdravstvo, kulturo, tele- sno kulturo, znanstveno dejav- nost, socialno skrbstvo itd.), prelaga za šest mesecev, oziroma do 1. juUja 1977. To pomeni, da do 1. julija naslednjega leta ne bomo vedeli, koliko denarja lahko pridobimo iz repubhške interesne skupnosti za srednješolski center. Mi se nade- jamo pričakovanih 56 milijonov, saj je v osnutku programa republiške interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje usmerjeno šolstvo prioritetno in še poleg tega ima pffednost pedagoško šolstvo, proizvodno-tehnični pokUci in medicinske šole. Vse tri pedagoške enote združujemo v našem srednješolskem centru. S takšno finančno negotovost smo prisiljeni graditi v etapah. Ker sta referendumski dinar in dinar organizacij združenega dela zago- tovljena, moramo na podlagi teh dveh virov najeti kredit. Investitor občinska izobraževal- na skupnost, izdelovalec načrtov Projektivni biro Ptuj, upravne službe skupščine občine Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Elekt- ro-TOZD Ptuj, Zavod za urba- nizem Maribor, vsi ti so se obvezali, na tokacijski razpravi 15. decembra 1976 v Ptuju, da bodo odgovorno in zavestno pripravili vse potrebno za začetek gradnje srednješolskega centra do občin- skega praznili - 8. avgusta. Le dogovor z arheologi je ostal odprt, češ, da niso sposobni do 8. avgusta 1977 raziskati parček) za SSC, ker so prepozno zvedeli za naše načrte, ker nimajo dovolj strokovnega kadra in ker ni zadovoljivih denarnih sredstev za njihove raziskave, - z dodatkom, da je za njih gradnja SŠC enako pomembna kot iskanje 2 tisoč let stare rimske preteklosti! Le kako dolgo še bodo ,,Rimljani" staU na poti našega napredka? Za osnovno šolo M ar ko v ci prosimo iz republiške interesne skupnosti kredit v višini 16 milijonov dinarjev. Kredita se lahko pridobi največ do 50 odstotkov investicijske vrednosti objekta. Prednost imajo šolski objekti na nerazvitih območjih in življenjsko nevarne šole. Natečaj za kredit bo razpisan v mesecu januarju 1977. V po štev pridejo le tisti projekti, ki imajo v celoti izdelano dokumentacgo do dne poteka razpisa za kredit. Trenutno smo v fazi pospešenega iskanja Iffojekta za osnovno šolo Markov- ci, saj natečaja za kredit ne smemo zamuditi. Ni razloga, da ne bi začeli takoj z gradnjo osnovne šole v Markovcih, kakor hitro bi imeh investicijo finančno pokrito. Za dijaški dom v Ptuju trdijo v pristojnih repubUškfli organih, da se bo začel graditi šele v letu 1978, če bi bUa ugodna gospodarska rast v Sloveniji. Tudi za ta projekt je potrebno imeti izdelani načrt, urejeno doku- mentacijo, da nas bodo v republiki jemali za resne kandidate v planu izgradnje dijaških domov v SR Sloveniji do leta 1981. Naša armada Letošnjo čestitko naši armadi pišemo ob 35. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter ob 35. obletnici ustanovitve naših oboroženih siL Naša misel oživlja ob tem jubileju; borec lista knjigo, obrača list zgodovine; vrača se v herojske dneve naše revolucije; obuja spomin na mrtvega tovariša; njegova misel hiti v mesto Rudo, ki je pred 35-leti oznanilo svetu: rojstvo naše armade. 35 let je minilo od tistega dne, 35 let nastajanja in razvoja JLA - poti od partizanskega odreda, čete in grupe do sodobne vojne organizacije in opremljene armade, katere cilji se zrcalijo predvsem v krepitvi obrambne moči, negovanju in razvijanju najsvetlejšega izročila revolucije - bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter obrambi in varstvu pridobitev socialistične samoupravne skupnosti, to je pridobitev našega delovnega človeka in občana. Z zagotovitvijo notranje trdnosti naše družbe, enotnosti v najpomembnejših političnih, gospodarskih in drugih vprašanjih, se krepi tudi organiziranost in usposobljenost za obrambo pridobitev našega razvoja in socialistične revolucije. Jugoslavija je zaradi svojega strateškega položaja, zaradi neuvrščene politike, socialističnega družbenega razvoja; predmet interesa številnih „sil". Taka situacija pa narekuje nove naloge na področju krepitve obrambnih moči in moralno-političnega stanja nasploh. Ob tej priložnosti moramo naglasiti, da smo dosegli pomembne uspehe na področju vojno-strokovne usposobljenosti, na področju krepitve moralno-političnih odnosov in čvrstosti vojaških kolektivov. Koncept obrambne učinkovitosti raste vzporedno z razvojem družbene učinkovitosti Obrambna sposobnost naše države mora biti naša stalna skrb. Krepitev varnosti države je vsakdanja dolžnost našega delovnega človeka in občana - zato je naša armada - armada delovnega človeka in občana. Nastanek in razvoj JLA je tesno povezan z imenom tovariša Tita, zato je tudi naša vsakdanja skrb - pregled nad uresničevanjem nalog, ki jih tovariš Tito postavlja v ospredje - to so naloge v zvezi s krepitvijo in potrebo po učinkovitem delovanju celotnega sistema obrambe. Letošnje obeležje praznika JLA je še posebej slovesno, saj je povezano s promocijo vrhovnega poveljnika naše armade, tovariša Tita, za doktorja vojaških znanosti 01? tem mu zagotavljamo vsi naši delovni ljudje in občani, da bomo z enotnostjo in notranjo stmjenostjo, dnevno dokazovali med drugim tudi trdnost naše obrambe, to pomeni, da bomo utrjevali vse dejavnike naše notranje in tudi zunanje trdnosti, predvsem pa tiste, ki krepijo sposobnost vseljudske obrambe in varnosti Majda Gajzer V akcijo za povečano prispevno Stopnjo Stanovanja za delavce Komunisti Samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Ptuj so na seji podali oceno delovanja skupnosti. Ugotovili so, da so ko- munisti tudi pred ustanovitvijo aktiva delovali v duhu uresni^- vanja sklepov in stališč sprejetih na 10. kongresu ZKJ in 7. kongre- su ZKS. Za boljše delo skupnosti bo potrebno v združenem delu in krajevnih skupnostih ustanoviti posebne delegacije in ne splošnih kot je to sedaj. Tako bo dosežena boljša povezava delegatov in nji- hove baze, ki jih je izvolila. Program stanovanjske skupnosti in njegovo izvajanje je težko opre- deljevati samo na eno leto, temveč je program zastavljen za več let v naprej. Vendar še niso mogli zago- toviti, da bi stanovanjska gradnja potekala neovirano. Težave so nastopale in še nastopajo pri spre- jemanju zazidalnega načrta, izde- lavi projektov, sproščanju stavb- nih zemljišč, komunalnem ure- janju zemljišč in pri sami gradbeni operativi. Na neusklajeno zakono- dajo so že večkrat opozarjali na raznih posvetih. Nekateri predpisi ne sledijo praksi in zavirajo nadaljni razvoj stanovanjskega gospodarstva. Tu mislimo tudi na to, da združena sredstva ni možno porabiti za obnovo starih stano- vanj, s katerimi bi lahko rešili marsikateri stanovanjski problem v naši občini. Hitrejše reševanje stanovanjskih potreb bo omogoči- la povečana prispevna stopnja od 6 "/o na 8 'Vo, ki je že v pripravi. Živahna razprava se je razvila ob problemu sproščanja zemljišč zaradi arheoloških raziskav. Ugo- tovili so, da v primeru, če problem ne bo ugodno in sistemsko rešen, ne bodo v stanju uresničiti pro- grama za leto 1977, ki predvideva 170 novih stanovanj, ki so name- njena pretežno za delavce. Dogo- vorili so se za takojšnjo akcijo za rešitev tega problema, ker so v. svojih prizadevanjih ostajali pre- več osamljeni. Zanimivo je mnenje enega od razpravljalcev, ki sprašu- je, ali so samo delavci naše občine dolžni zagotoviti sredstva za arheološke raziskave, ki so evropskega pomena. V razpravi smo lahko slišali tudi^ v kako težkih stanovanjskih razmerah ži- vijo naši delavci na podeželju in celo v samem Ptuju. Ob ugoto- vitvi, da bi za nekatere bilo pozno tudi če bi jih jutri selili, se nam postavlja vprašanje, kdo ima pred- nost, ali ,,čuvanje" zgodovinske dediščine ali zdravje in normalni življenjski pogoji naših občanov. Ob koncu seje so komunisti Samoupravne stanovanjske skup- nosti soglašali z osnutkom predlo- ga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stanovanj- sko izgradnjo, ki predvideva pove- čanje prispevne stopnje od 6 % na 8 s tako več zbranimi sredstvi pa bi v Ptuju hitreje in več gradili. L. kotar Aitieološka izkopavai^a med bdnišnico in Rabdjčjo vago v novembru 1976. Tudi v bodoče so občani s prostovoljnim delom pripravnem pomagati arheologom. Foto: R 3Slet JLA- 30let naše mdustSe Oklopni transporter, ki smo ga videli na ,J>aradi zmage", je eno najmodernejših orožij te vrste v svetu. Izdelale so ga roke naših delovnih ljudi. Foto služba NIU DOBRODOŠEL MED NAMI Jure BILIC, sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ, je v ponedeljek, 20. decembra 1976 obiskal ptujsko občino. S člani občinskega pohtičnega aktiva se je najprej pogovoril o gospodarskem položaju ptujske občine, s poudarkom na aktivnosti komuni- stov. Ko se je podrobneje seznanil s problem-tiko ptujske občine, je imel še razgovor z delavci v delovni organizaciji AGIS Ptuj. V spremstvu Vlada Janžiča, nam. sekretarja IK P Ck ZKS in Slavka Soršaka, sekretarja mA Boris Ki- drič" v Kidričevem si vsebolj prizadevajo, da bi do- segli čimbolj^ rezultate pri izvri^vanju stabilizacij- skih nalog. To je potrdila lanskoletna realizacija, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa so dokazali, da lanskoletni rezultati niso bih slučajni. Tako je lO/l) tovarne glinice dosegla v tem obdobju pri- hranke v višini 4,290.795 din, TOZD tovarna alumi- nija 2,555.666 din, TO/I) Vzdrževanje 257.851 din ter l)S skupnih služb 67.000 dinarjev. Kdina, ki še tokrat ne more dokazati svojih prihrankov, je TOZD Promet, ker bodo prihranki v tej TOZD zaradi spe- cifičnosti znani šele ob koncu leta. Iz vsega je razvidno, da se delavci DO TGA Ki- dričevo, s tem pa v vseh TOZD, še kako zavedajo svoje pomembne vloge pri štednji, s čimer koristijo ne le sebi in podjetju, temveč celotni naši skupnosti. Tudi v prihodnje je cilj vseh v TCA, da bodo poslo- vali kot dobri gospodarji in se tudi v bodoče obnašali racionalno pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi! F. M. RAZVIJATI METODE POLITIČNEGA DELA V svojem izvajanju je Jure Bilič, sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZK Jugoslavije orisal razvoj zveze komunistov do X. kongresa ZKJ, zlasti obdobje po pismu tovariša Tita in 21. sgi predsedstva CK ZKJ; nato pa je na konkretnih primerih prikazal dogajanje v ZK od X. kongresa naprej. Izhajajoči iz tega je Jure BiUč opredelil glavne naloge v sedanji etapi graditve socializma pri nas, kar bo tudi glavna tema m XI. kongresu ZKJ, na katerega so v zvezi komunistov že stekle razprave. Do XI. kongresa je treba v celoti obnoviti ZKJ. V zadnjih petih letih je bilo sprejetih v članstvo nad pol milijona ljudi, v Slovetuji okrog 30 tisoč, v ptujski občini pa nekaj nad 700. Toda v nekaterih sredinah še vedno nimamo dovolj delavcev v ZK, marsikje še ni zagotov^ena delavska večina. Zlasti malo je žensk - delavk v članstvu ZK, prav tako mnogo premalo mladih delavcev. Posebno deficitarni pa smo med kmeti v ZK, čeprav imamo še ogromno kmečkega prebivalstva, m^ njimi številni napredni kmetijski pro- izvajalci-kooperanti. Ta ugotovi- tev velja še zlati za Slovenijo in tudi za ptujsko občino, kjer imamo nad 40 odstotkov kmečkega prebivalstva, med član- stvom ZK pa niti ne pol odstotka kmetov. Do kongresa moramo vse te vrzeli še izpopolniti in novo sprejete člane idejno in akcijsko usposobiti. Jure Bilič je posebej poudaril, da moramo ZK povrniti tisto vlogo, ki jo je Paitija imela v NOB in v prvih letih socialistične izgradnje. Ne gre za to, da bi ZK neposredno prevzemala naloge in izvajala konkretne akcije, temveč za to, da komunisti zagotovgo skozi mehanizme samoupravnih odnosov, delegatskega sistema, samoupravnih interesnih skupno- sti, družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja izvajanje poUtike ZKJ. Vse te naloge bomo izpolnjevali skozi dosledno uresničevanje ustave, zakona o združenem delu in drugih dokumentov, ki iz tega izhajajo. Vse to ima skupni cilj - osvoboditev človeka, da bo delavec sam odločal o svojem delu in njegovih rezultatih, odločal tudi o razširjeni reprodukcijL Pot do tega ci^a pa se imenuje samoupiav^ame, ki motamo razvijati in utrjevati. Povezano s tem je omenil tudi našo politiko neuvrščenosti in vlogo Jugoslavije v razvoju socializma v svetu. Pti tem je zlasti pomemben tudi odnos na relaciji razviti - nerazviti, ki ga je treba graditi dosledno na načelu socialistične solidarnosti. Vse to so naloge, ki jih je začrtal X. kongres ZKJ, je poudaril Jure Bilič. Ce bomo vse te naloge uresničili do enajstega kongresa ZKJ, bo to dalo kongresu izredno pomembnost, s^ bo potrdil pravilnost smeri, začrtane na X, kongresu ZKJ. Za uresničitev te naloge moramo mobilizirati vse subjektivne sUe. Zato bo leto, ki nas še loči od kongresa, leto naporov in vzpona za dosego zastavljenih ciljev, je ob koncu poudaril Jure Bilič. FF Za raziskovanje 5 milijonov dinaijev Raziskovalna skupnost je bila v občini Ptuj ustanovljena v februarju 1975. Osnovne naloge te skupnosti so oblikovanje skupnih interesov raziskovalne dejavnosti in usmerjanje pobud s področja raziskovanja inovacij, prav tako je med osnovnimi nalogami raziskovalne skupnosti, da vzpodbuja uporabo rezultatov, ki jih prinaša znanost za združeno delo, vzpodbujanje inventivne dejavnosti in izumiteljstva ter intenzivno sodelovanje pri oblikovanju raziskovalne politike tako v občini kot v regiji in republiki. Tudi raziskovalci se pri svojem delu srečujejo z vrsto problemov. Še vedno obstajajo težave z delegatskim sistemom in s problemi planiranja in izvajanja raziskovalne dejavnosti. V samoupravnih organih raziskovalne skupnosti ugotavljajo, da delegatska gradiva ne obravnavajo širše, temveč le peščica ljudi in tako delavci združenega dela nimajo pravega vpogleda in seveda tudi ne vpliva na razvoj inventivne dejavnosti, izumiteljstva in drugih razi- skav. Zato se nemalokrat dogaja, da so na skupšči- nah te skupnosti razprave šibke, nekonkretne in so nekatera mnenja preveč osebna. To velja tudi za razprave pri planiranju raziskovalne dejavnosti. š V letošnjem letu so delovne organizacije na raziskovalno skupnost prijavile samo 8 raziskovalnih nalog in samo 2 razvojni nalogi. Za srednjeročno obdobje je situacija nekoliko boljša. Raziskovanja je namreč prijavilo in v svoje programe vključilo 31 konkretnih raziskovalnih nalog s področja gospodar- stva. V raziskovalne procese so se kot vedno tudi se- daj vključile le večje organizacije združenega dela, kakor da manjše ne stremijo za razvojem. Kritičen je položaj raziskovalne dejavnosti v družbeni sferi. Svoja raziskovanja je v program raziskovalnih dejavnosti vključila le kulturna skup- nost oziroma Pokrajinski muzej, ki predvideva neka- tera raziskovanja na področju arheoloških izkopa- vanj ter etnografske raziskave na območju Haloz. Potrebno bi bilo temeljito, preučiti zakaj se gos- podarstvo in negospodarstvo ne vključuje dovolj intenzivno in konkretno v dejavnosti raziskovalne skupnosti. Raziskovalna skupnost se financira prek republi- ške raziskovalne skupnosti, kamor organizacije združenega dela odvajajo del svojega dohodka in kjer je za letošnje leto zbrano že 32 milijonov dinarjev, za prihodnje leto se načrtuje za raziskave 337 milijonov din iz združenega dela, skupno pa je teh sredstev še več. V občini Ptuj bomo za raziskovanje namenili okoli 5 milijonov dinarjev, polovico sredstev pa od temeljnih organizacij združenega dela. Ob koncu naj omenimo, da je raziskovalna skup- nost občine Ptuj republiški raziskovalni skupnosti predložila program srednjeročnega razvoja, v kate- rem predvidevajo, da bo potrebno v raziskovanje vložiti okoli 27 milijonov dinarjev. Z velikimi finančnimi sredstvi razpolaga raziskovalna skupnost, vendar bi bilo narobe, če tega denarja ne bi znali izkoristiti, seveda v takšna raziskovanja, ki so konkretna in pomembna za naš nadaljni razvoj, a ne samo v občini, temveč tudi v regiji in republiki............._______ ______ ____________......zk USP£H/ V KRVODAJALSTVU Pri občinskem odboru Rdečega kirža v Ptuju se je pred dnevi sestala komisija za krvodajalstvo. Ugotovili so, da je bilo minulo obdobje izredno uspešno in to kljub temu, da so nekateri odvzemi krvi zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadli. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je v 11 mesecih letošnjega leta darovalo kri 2.356 krvodajalcev z območja ptujske občine, kar je 169 odvzemov krvi več kot celo lansko leto. Med krajevnimi organizacijami je zabeležila najboljši rezultat osnovna organizacija RK Destrnik z 888 odvzemi krvi, sledi Ptuj z 849 odvzemi, TGA Kidričevo s 373 odvzemi itd. Najslabše izvedena akcija je bila doslej v Cirkulanah, kjer je darovalo kri le 5 krvodajalcev, sledi Dolena s 7 in Trnovska vas s 15 krvodajalci. Podatki po posameznih mesecih pa kažejo, da je bil najuspešnejši januar z 276 odvzemi krvi, oktober z 265 in februar z 243 odvzemi krvi. Najslabši odziv je bil zabeležen v juniju, ko je darovalo kri le 139 krvodajalcev. Kljub temu "pa je odziv krvodajalcev v letošnjem letu izredno dober, ko bodo znani tudi podatki za december, bo letošnji uspeh prav^ gotovo boljši za približno 15 odstotkov od lanskega. šm... j Kmalu novost na tržišču Nova tovarna furnirskih sodov v Lesnoindustrijskem in trgovskem podjetju LES Ptuj bo pričela z obratovanjem v začetku prihodnje- ga leta. V njej bo našlo zaposlitev okrog dvesto delavcev. V prvi fazi obratovanja bo tovarna proizvajala furnirske sode, ki so sodobna. kvalitetna in estetska embalaža in novost na našem tržišču. V novi tovarni bodo letno proizvedli od 500 do 700 tisoč sodov. V prizadevanja, da bi pri nas zaposlili čim več zdomcev, so se vključili tako, da bodo v novi tovar- ni zaposlili 20 zdomcev. Drugo stopnjo tovarne bodo poskušali zgraditi s pomočjo sofinanciranja naših zdomcev, ki bi sodelovali s petimi milijoni kredita na odplačil- no dobo petih let po običajnih obrestnih merah. Tako bi pridobili še več prostih delovnih mest. Raziskave tržišča za novo tovar- no so pokazale, daje povpraševanje po novi embalaži zelo veliko tako, da bo prodaja zagotovljena. Trenutno pa v lesu opravljajo zad- nja dela pri montaži in preskusih strojev teh pripravljajo tehnično in tehnološko dokumentacijo. l.k. Studenice Prvizametki industrije v krajevni skupnosti Studenice pri Poljčanah, ki šteje okoli tisoč pretežno kmečkega prebivalstva, se že vrsto let srečujejo s problemom zaposlovanja. Tako mora velika večina, predvsem moške delovne sile iskati zaposlitev v Poljčanah, Slov. Bistrici pa tudi v Mariboru. To je povezano predvsem z veliko izgubo časa, katerega porabijo za odhod na delovna mesta in nazaj. Ostaja jim vse manj možnosti, da bi uspešneje opravljali tudi kmečka dela, katera so bila še pred nedavnim osnovni vir dohodka krajanov. Skoraj vsakoletne poplave reke Dravinje pa že vsa le- ta otežujejo možnosti, da bi se tu- kajšnji prebivalci lahko bolj načrt- no lotevali sodobnega tržnega kmetijstva. To je tudi osnovni vzrok, da si prizadevajo v svoji krajevni skupnosti razviti tudi industrijske dejavnosti. Njihova prizadevanja so rodila prvi uspeh z gradnjo ribogojnice v Studenicah, ki sicer ni rešila pro- blema zaposlitve, saj sta v njej tre- nutno zaposlena samo dva kraja- na, pomemben pa je njen prispe- vek v gospodarski okrepljenosti KS. V letošnjem letu pa so v Stu- denicah storili nov korak v smeri industrializacije svojega kraja. Zaradi premajhnega števila otrok je skupščina občine Slov. Bi- strica sprejela sklep o ukinitvi os- novne šole v Studenicah, učenci pa sedaj obiskujejo šolo v Makolah ali v Poljčanah. Izguba šole je pomenila za Studenice veliko, predvsem na področju oživljanja kulturno umetniške in prosvetne dejavnosti. Šolsko zgradbo so pre- bivalci teh krajev sklenili nameniti industrijski proizvodnji. Največ razumevanja za njihove želje so pokazali v kolektivu Lesne indu- strije iz Litije, katera je sklenila v Studenicah pričeti s proizvodnjo plastičnih izdelkov. Tako so le- tošnje poletje šolo preuredili v proizvodni obrat, ki danes zapo- sluje okoli 15 domačinov, žc po novem letu pa pričakujejo, da bo število zaposlenih narastlo na 30 in več. Za krajevno skupnost Stude- nice pomeni la skromen začetek, velika pričakovanja po večjem, zaposlovanju domačinov. Tekst in slika: V. Horvat Še pred dobrim letom je na tem mestu stala tabla z napisom osnov- na šola 29. seja Izvršilnega odbora KBM, podružnice Ptuj v ponedeljek, 20. decembra 1976 so se sestali v KBM, podružnica Ptuj člani lO podružnice na svoji 29. seji, na njej je bil prisoten tudi Rudi Vrač- ko, generalni direktor KB Maribor. Dnevni red seje je bil precej obsežen in je obsegal analizo poslovnega uspeha OZD v prvih devetih mesecih tega leta, poročilo o angažiranosti lik- vidnega investicijskega potenciala in kratkoročnega kreditnega potenciala, sklepanje o delnem vračilu obračunanih in plačanih obresti v znesku 4 mili- jone dinarjev, predlog o nakupu poslovnih prostorov, obravnavanje pred- logov samoupravnih sporazumov: o združevanju sredstev za sofinanciranje programa gradnje šolskega prostora v obdobju 1977—1981, o ustanovitvi SIS za komunalno dejavnost ter sporazum o zavarovalni skupnosti TRIGLAV. Člani lO podružnice so sprejeli pravilnik o kreditiranju občanov za dopust na podlagi namenskega varčevanja. Do sedaj smo poznali le krediti- ranje turističnih potovanj v tujino preko potovalnih agencij. Banka pa bo odslej kreditirala letovanje v domovini. Kredit za dopust bo lahko dobil občan, ki ima pri banki bodisi dinarsko ali devizno hranilno vlogo, devizni ali tekoči račun in če predhodno šest mesecev varčuje z mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Višina kredita bo 100 "^o na privarčevani znesek, vendar ne more biti višja od 4.000 dinarjev. Danica Strelec Tekoči račun - prihranek na času Pred tremi leti je začela KBM, podružnica Ptuj z akcijo prena- šanja osebnega dohodka delavcev na hranilne knjižice pri delovnih in drugih organizacijah ter uspela do danes vključiti večina zaposle- nih v občini Ptuj. Vzporedno s hranilno knjižico pa se vse bolj uveljavlja tekoči račun občana. V današnjem času ko je tempo življenja vse hitrejši, ko je čas za človeka še kako dragocen, je tekoči račun tem bc»lj potreben. Ena njegovih prednosti je ta, da lastniku tekočega računa ni potrebno dvigati gotovine v banki, s tem si prihrani čas, ampak lahko s čekom plačuje nakup blaga v trgovini, nadalje lahko plačuje s čekom vse vrste uslug: gostinske, turistične, prevozne ipd. Lastnik tekočega računa lahko tudi pooblasti banko, pri kateri ima odprt tekoči račun, da iz njegovih sredstev na tekočem računu plačuje periodične (pavšal- ne) obveznosti, kot so: stanarina, telefon, električna energija, mese- čne naročnine za časopis, radio, televizijo ipd. V koUkor pa lastnik tekočega računa potrebuje gotovi- no, jo lahko dvigne pri vseh bankah v Jugoslaviji in vseh postali v Sloveniji. Prav tako kot hranUna vloga se tudi tekoči račun obrestuje po 7,5 % obrestni meri. Prednosti tekočega računa je spoznalo že precej občanov, saj je njihovo število v tem letu naraslo od 85 na 170. Banka si prizadeva, da bi čimb olj seznanila kot občane tako trgovske in druge podobne organizacije s poslova- njem s tekočimi računi. V ta namen je poslala delovnim organizacijam posebna navodila, kako ravnati s čekom - kot plačilnim instrumentom pri- prav^ena pa je tudi obiskati delovno organizacgo v kolikor to želi in ji nuditi ustrezno pomoč. DAMCA STRELEC REORGANIZACIJA ZDRAVSTVA V torek, 14. decembra so se v domu Franca Krambergerja zbrali člani sveta za zdravstvo in socialno politiko pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj. Razpravljali so o samoupravni organiziranosti zdravstvenih delav- cev v ptujski občini. V celoti so podprli predlog reorganizacge SOZD v delovno organizacijo Zdravstveni center Ptuj. Bistvo te reorganizacge je predvsem poce- nitev stroškov, pri organiziranju skupnih služb in velik prihranek pri poslovanju. Skupaj s člani občinskega odbora sindikata za zdravstvo in socialno varstvo so nato razpra- vljali še o položaju in uspešnosti zdravstva v ptujski občini. Predvsem na področju svobodne menjave dela z interesno skup- nostjo za zdravstvo. Ob koncu pa so razpravljali še o izhodiščih razvoja na področju zdravstva v letu 1977. - OM Dragi brald! DanaMf itovNki prilagamo koiadar. Natis ao.nam omo- gočili obrtniici, Icatorih imona z navadbo delavnosti so natlsniana. Pri tam nam Ja ponag^iai tisicarsid iicnrt, Id Ja IVANA GOMII.SKA „pr«krstil" v Matfana. Ivami GomHilcu, orocUarstvo In sploino strugarstvo v Krčavini 18a pri PtMiu sa za napako opravKiii«mo. UREDMSTVO TEDNIK - četrtek, 23. decembra 1976 3. stran Bančne storitve približati prebivalstvu Izvršilni odbor KB Maribor, podružnice Ptuj je pripravil načrt Srjenja bančne mreže na območju ptujske občine. Ta načrt sta potrdila tudi zbora upravljalcev banke in podružnice, obravnaval pa ga je tudi svet varčevalcev,' letos oktobra in ga v celoti podprl. Na seji izvršilnega odbora v ponedeljek so sklenili, da v skladu z uresničevanjem tega programa odkupijo od KK Ptuj poslovni prostor na Vidmu pri Ptuju. V njem bodo uredili bančno poslovno enoto. Prostor meri 37 kv.,m. vanj bo potrebno vstaviti še varnostne signalne naprave in ga ustrezno opremiti. V tej poslovalnici na Vidmu pri Ptuju bodo opravljali vse dinarske posle, urejali zadeve potrošniških kreditov, stanovanjsko dinarsko in devizno varčevanje, valutne posle in celotni plačilni promet za občane. Predvidevajo, da bo poslovalnica lahko začela postovati že marca 1977. Povsem enako velja za bančno postovalnico v Gorišnici, ki bi jo naj prav tako usposobiU do konca marca prihodnjega leta. Tudi ta poslovni prostor je KBM, podružnica Ptuj odkupila od KK Ptuj v izmeri 30 kv. m. FF^ Uspel referendum v KS Središče ob Dravi v nedeljo so se krajani krajevne skupnosti Središče ob I>ravi na referendumu z 62,02 odstotka odločili za samoprispevek. Tako bo KS Središče lahko izvedla v prihodnjem obdobju načrtovani program in sicer modernizacijo cest, izgradnjo vodovoda in adaptacijo nekaterih družbenih objektov. zk Prvenci KAKO DO PROSTOROV v Prvenicih je nastak) v naši občini prvo gledahšče v hiši. No stvari ni potrebno jemati dobese- dno, vendar je resnica, da so se amaterski gledabSci ustvarjalci, ki za gledali^o sezono pripravljajo Finžgarjevo dramsko delo VERI- GA, zbrali in začeU vaditi kar v hiši režiserja Ivana Galuna v Prvenicih 2. Prosvetno društvo iz Prvencev se je odločilo, da popestri prek zime kulturno dejavnost na njihovem območju. Prostora za kulturne dejavnosti v Prvencih ni, zato se je Ivan Gahin, ki je tudi j^edsednik prosvetnega društva, odtočil, da izprazni svojo sobo in igralcem nudi prostor za vaje. Do sedaj je to ,^ledaUšče v hiši" imelo že okoli 18 vaj. Dobro nam gre, pravijo, vendar si želimo novega prostora. Problem bo rešen, ko bodo v prihodnjem letu začeli graditi vaSci prosvetni dom. Zanj so že sedaj zbrali gramoz in les, a pričakujejo od širše družbene skupnosti tudi pomoč. zk KRATKE NOVICE APACE: Komisija za socialna in zdravstvena vprašanja pri KS Kidričevo je v dvorani prosvetnega društva Apače organizirala srečanje starejših obča- nov. Srečanja se je udeležilo okrog 130 najstarejših krajanov. Kulturni pro- gram so pod vodstvom svojih tovarišic pripravili cicibani in pionirji iz OŠ Kidričevo. Nastopih so tudi člani domačega tamburaškega ansambla. Tret- je srečanje najstarejših občanov v KS Kidričevo je vsestransko uspelo. DK BOR L: Jutri, v soboto in nedeljo bo tu seminar za člane vodstev osnovnih organizacij ZSMS v organizacijah združenbega dela. Program obsega vrsto aktualnih tem, med drugim zakon o združenem delu, zakon o ljudski obrambi in vrsto aktualnosti, ki se nanašajo neposredno na delo mladih v občini, krajevni skupnosti, zlasti pa v delovni organizaciji. _ OM JUROVCl — POPOVCI Vaščani se že nekaj časa jezijo na cestarja, ki je zadolžen za redno vzdrževanje regionalne ceste, ki vodi iz Tržca v smeri Dolenc. Na odseku med Jurovci in Popovci je namreč že nekaj časa zamaščen odvodni kanal. Kot nam je povedal občan, so cestarja na to že opozarjali, vendar zaman. Tudi sami so že poskušali očistiti pa jim ni uspelo. Ostaja le upanje, da bo cestar odslej skrbneje opravljal svoje delo za katerega je plačan. q KIDRIČEVO: V petek se je sestal na svoji peti seji DS TGA ,,Boris Kidrič" in raz- pravljal o izvajanju stabilizacijskega programa v devetih mesecih letošnje- ga leta, nadalje o združitvi sredstev za plinovod, saj bo zemeljski plin veli- kega pomena za njihovo proizvodnjo v naslednjih letih. Prav tako so obravnavali vrsto drugih nalog v organizaciji združenega dela in imenovali nekatere komisije za izvedbo posameznih nalog. FM Pravilna mola z molznimi stroji Strojna molža se pri nas uve- ljavlja šele v zadnjem času. Toda kljub kratkim izkušnjam je ugo- tovljeno, da so postopki pri strojni molži in pri vzdrževanju strojev in molzne opreme pogosto nepravil- ni, kar vpliva na slabo kvaliteto mleka in na obolenje vime- na. Vzrok temu pojavu je nezna- nje pri delu z molznimi stroji in slaba higiena molže. Sama higiena molže se prične že pri pravilni ureditvi hleva. Hlev mora biti dovolj zračen, osvetljen, stojišča čista, le tako bodo živali čiste in zdrave ter bomo lahko do- bili higiensko neoporečno mleko. Pri sistemih strojne molže ome- njam najvažnejše. Poznamo več vrst sistemov strojne molže in to: — molža na stojiščih v molzne vrče — molža z mlekovodom — molža v izmolžišču Pri molži v molzne vrče ločimo več načinov in sicer: — molže v stoječ molzni vrč z raztegljivim vakuum vodom, ki pride v poštev za manjše hleve do 6 glav živine. — molže v stoječ molzni vrč z raztegljivim vakuum vodom, pri katerem lahko uporabimo za molžo več molznih vrčev, skladno s tem pa zberemo tudi ustrezno va- kuumsko črpalko. Ta sistem pri- poročamo za hleve, do 10 glav ži- vine, pri večjih pa mlekovod, če smo se odločili za molžo na stoji- ščih. Molža z mlekovodom je ureje- na na podoben način, kot molža v molzne vrče, le da je namesto vr- čev vgrajen v hlevu mlekovod. Molža v izmolžišču je primerna za večje črede živali. To je molža v posebnem prostoru poleg hleva, ki se uporablja praviloma le na obra- tih s prosto rejo, izjemoma tudi pri hlevih z vezano rejo živali. POSTOPKI PRI STROJNI MOL2I: Za strojno molžo moramo pri praviti stroj in žival. Prvo op.a- vimo v mlekarnici, drugo pa v hle- vu ali v molzišču. Pred molžo iz- peremo vrče, molzne enote, in nilekovode s hladno vodo, nato potrebno opremo prenesemo v hlev. Nato sledi priprava živali. Naj- prej vime temeljito očistimo. Ce je umazano, ga operemo in nato osu- šimo s krpo ali brisačo. Voda in krpa morata biti čisti. Ce pa vime ni umazano, ga lahko dobro zbri- šemo s suho krpo ali slamo. Da dosežemo dovolj močan refleks spuščanja mleka, moramo pri či- ščenju masirati celo vime, ne samo seskov. Nato izmolzemo prve cur- ke mleka, v posebno posodo in s tem kontroliramo zdravje vimena ter izmolzeno mleko, ki je najbolj okuženo z mikroorganizmi. Takoj po izmolzevanju prvih curkov mleka, nataknemo na vime molzno enoto. Cas od stimulacije vimena do same molže naj ne bo daljši od ene minute. Pri natikanju molzne enote pazimo, da sesnih tulcev ne vlečemo po tleh, kajti tako umažemo sesne gume, in s tem prenašamo povzročitelje mas- titisa na zdrave četrti. Molzno enoto nataknemo čimprej, da ne pride v vakuumu vod preveč zraka, ker nam lahko pri tem po- padajo na tla druge molzne enote in nam tako potegnejo umazanijo v mlekovod. Pri natikanju čaš na seske pazimo, da čaš ne zavrtimo, saj bi nam jih kratke mlekovodne cevke med molžo zavrtele v pravi polo- žaj. Pri tem mleko ne bi normalno iztekalo in lahko bi poškodovali tudi seske. Molža se prične, ko na- taknemo molzno enoto na vime in traja 4—7 minut. To je čas dokler teče mleko iz seskov in čas delova- nja hormona oksitocina. Ko se pretok mleka zmanjša na manj kot , 2 del v minuti, moramo molzno e- noto sneti. Ta pretok pa najlažje i ugotovimo z merilom pretoka 1 mleka (Alfa flag), ki ga vgradimo ' na molzno enoto. Pri strojni molži je zelo važno, da ne pustimo molzne enote pre- dolgo časa na vimenu, ker s tem povzročamo okvare vimena in ses- kov in mastitis. Ko se pretok mleka zmanjša na minimum, pričnemo s strojnim iz- molzevanjem. Z eno roko poteg- nemo molzno enoto naprej in nav- zdol, z drugo pa potegnemo s celo dlanjo nekajkrat po vimenu nav- zdol. Tako poskušamo izmolsti še zadnje curke mleka, v katerih je večji odstotek tolšče. Nato molzno enoto snamemo tako, da najprej zapremo vakuum z ventilom na kolektorju molzne enote, nato pa enoto previdno snamemo, da ne poškodujemo vimena, dokler je v njej še vakuum. Preden pa molzno enoto sna- memo, pripravimo za molžo na- slednjo kravo (jo stumuliramo in pomolzemo prve curke mleka), da ji lahko molzno enoto takoj na- taknemo. Molzno enoto med pre- tikanjem operemo le, če se je uma- zala. Takoj, ko molzno enoto sna- memo s pomolzenega vimena, po- močimo seske v posebno posodico z razkužilcem, ki uniči klice na sesku in v seskovnem kanalčku. Važno je, da to napravimo v času pol do ene minute od snemanja molzne enote, kajti le tako bo va- kuum potegnil razkužilo tudi % se- sek in zanesljivo bodo uničeni vsi mikroorganizmi. Za razkuževanje seskov po molži se uporablja iosan CCT razredčen z vodo v razmerju, 1:2 (en del razkužila, dva dela vo- de). Razen pravilnega postopka pri molži je za pridobivanje higiensko neoporečnega mleka važno še čiščenje in vzdrževanje molznega stroja. B. L. OBVESTILO voznicom „F" kategorfe Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Ptuj obvešcL voznike, ki imajo v vozniškem dovoljenju vpisano samo „F" kategorijo, da po določbah 131. člena zakona o varnosti cestnecj- prometa (Uradni list SRS, št 24/75) in 19. člena pravilnika ) programu in načinu opravljanja vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja (Uradni list SRS, št 9/76) preneha veljavnost teh vozniških dovoljenj z dnem 31. decembra 1976. Tukajšnji oddelek bo do navedenega roka predmetna vozniška dovoljenja zamenjeval za vozniška dovoljenja za voznika kmetijskega traktorja, vendar le na zahtevo upravičenca Za zamenjavo vozniškega dovoljenja je predložiti: sedanje vozniško dovoljenje „F" kategorije, dve fotografiji in kolek — upravno takso v znesku 10.- din. 4. stran TEDNIK - četrtek, 23. decembra 1976 Ribiška družina Ptuj dobitnic zveznega priznanja - zlate plalcete z zastavico v petek popoldan se je v domu JLA v Ptuju zbrato okoB 60 delegatov, sedmih pododborov Ribiške družine Ptuj. Razpravljali so o aktivnosti v letošnjem in o nalogah v prihodnjem letu. Ne samo, da je samoupravna organiziranost ptujskega društva v duhu novega zakona o društvih, temveč je tudi n^bo^ša pot do samoupravnega odbčanja vsakega člana v njem. Letošnji finančni rezultati društva so pokazali, da težnje k popularizaciji tiu:ističnega ibotova niso odveč. Nasprotno. Turistične dnevnice so prinesle za okoli dve tretjini več dohodka, kot članarina in članske dnevnice za ribobv v ribnikih. Zato so se odločili, da bodo v prihodnje dali še večji poudarek turistično-re- kreacijdkemu ribobvu, ki ima tako dvojni učinek. Gotovo so ptujski ribiči edini, ki že ob gradnji HC SD H. planirajo kobčino ribjega zaroda, ki ga bodo vložili v akumulacijsko jezero. Tako bodo letno vložih v umetno akumulacijsko jezero okoli 30 ton ribjih rnladic, kar bo namenjeno izk^učno ribolovu. Vodno površino jezera pa bodo izkoristifi v druge turistične namene. Na zboru delegatov so vsi kritično ocenili kaznive postopke nekaterih delovnih organizacij, ki so letos in že vsa leta nazaj onesnaževale ali celo zastrupljale reke in potoke, skratka, ribji dom. Ob koncu n^ še povemo, da sestavlja zbor delegatov RD Ptuj sedem pododborov: Videm pri Ptuju, Kidričevo - Hajdina, Markovci, Mari|tx*r, Gorisnica, Starše in Ptuj. Posebej je treba naglasiti, da je za izredne zasluge, kot n^bo^ša ribiška družina v Sloveniji in v Jugoslavgi, Ribiška zveza Jugosla- vije, podelila Ribiški družini Ptuj zlato plaketo z zastavico. Prav gotovo izredno pomembno prizna- nje, ki so ga naši ribiči zaslužili, kar so s svojo aktivnostjo in novo samoupravno organiziranostjo tu- di dokazali - OM NAMIZNI TENIS V Murski Soboti je bilo 3. republiško prvenstvo za mladince in mladinke. Nastopilo je skupjg 111 tekmovalk in tekmovalcev. Med mladinci je med posamezniki zmagal Horvat (MS), med dvojicami pa Cajnkar in Frank Mladinsko reDubliško orvenstvo (Maribor). Pri mladinkah je slavila Čadeževa (Olimpua) in v dvojicah par Cernovšek-Ačko (Fužinar). Tekmovalke NTK Petovia iz Ptuja so tekmovale tako: v četrtfinalu je Djankičeva izgubila s kasnejšo zmagovalko Cadeževo, dvojica Djankič-Udovič je izpadla v pollinalu in dvojica Majnik- Lukman v četrtfinalu, kjer sta ju premagali kasnejši zmagovaDci Cernovškova in Ačkova. Med mešanimi dvojicami je zmagal par Frank-Save (Maribor-Fužinar). Prvenstvo, ki ai je pripravil namiznoteniški kmb Sobota, je bik) v novi telovadnici centra poklicnih šoL L kotar Letalska zveza Jugoslavije je razglasila najboljše športnike leta 1976. Najboljši športnik je jadralni letalec Miodrag Gatolin, član aerokluba Beo- grad, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu zasedel 11. mesto. Razglasili so tudi najboljše v posameznih dejav- nostih letalskega športa. Oton Velunšek, član aerokluba Ptuj je najboljši letalski modelar v Jugoslaviji za letošnje leto. To je veliko priznanje Velunšku in vsem letalskim modelarjem našp občine. Iskreno čestita- mo! 1. kotar ŠAH Šahisti Izbire osvegU šesto mesto Šahisti v stovenski ligi so cončali s tekmovanjem. V zadnjem kolu so šahisti Izbire doma izgubili z Rudarjem, končni rezultat je bil 8:2 v korist gostov., Posamezni izidi so bili naslednji: Podkrajšek-Orel 1:0, Bohak- Jazbec remi, Pola|žar-Krainc 0:1,' Majcenovič—Ribic 0:1, Skarja- Koznik 0:1, Marko vič - Škr ib ar 0:1, Vaupotič-S. Drobež remi. Razlag-Hodnik 0:1, Danjko- (k)bec 0:1, D. Marjanovič-J. Drobež 0:1. S tem porazom so šahisti Izbire s četrtega zdrknili na šesto mesto, ki ga s 42,5 točke delijo z ekipo Radendce. i kotar ZAMEHOFOVA PROSLAVA Pod geslom ,,Miru in ljubezni med vsemi narodi sveta" je bila v petek v Ptuju še kar uspela proslava, O liku Zamehofa, človekoljuba in genialnega ustvaritelja, ?ahko bi rekli svetovnega jezika ESPERANTO, saj Kljub tezkočam osvaja svet, — je spregovoril J. Domajnko. Tečajnik Ciril Tinko je recitiral Zemenhofovo „La espero" - upanje, 5-letni Janezek BezjakjjE „Niajesperanto"_- naš esperanto. Učenci OŠ Toneta Žnidariča so na proslavi z zborno recitacijo zaželeli SALUT AL TITO - POZDRAV TITU! Iz tehničnih razlogov žal ni bilo moč piikazati vse 30-Ietne dejavnosti esperantskega društva oziroma sekcije DPD Svoboda Ptuj, zato bomo prihodnjič v sliki prikazali nastopajoče mlade esperantiste. J. D. Društva odslej povezana v občinski turistični zvezi Predstavniki turističnih društev ptujske občine so se v soboto, 18. decembra zbrali na ustanovni skupščini občinske turistične zveze Ptuj. Skupščini so prisostvo- vah še predsednik in tajnica mariborske turistične zveze mag. Vari in Nada Veis, predsed- nik iniciativnega odbora za ustanovitev turistične poslovne skupnosti za podravje Franjo Rebernak, predsednik ZKPO občine Ptuj, Stane Stanič in drugi gostje. Uvodno misel na ustanovni skupščini je podal, predsednik pripravljalnega odbora za ustano- vitev zveze, ing. agr. Janko Mlakar in med drugim povedal, da zveza ne bo samo kraj za dogovor in akcijo, temveč bo njena pot vodila v ustanavljanje društev povsod tam, kjer za to obstojajo možnosti; to bo njena glavna akcijska usmeritev. Novi zakon o društvih je prinesel bistveno spremembo, ki se izraža v tem, da odslej ni več mogoče, da bi se gospodarske in druge organizacije včlanjevale v društva. Ce slednje določilo prenesemo v „turistični" jezik, pomeni to, da so turistična društva po novem, predvsem združenja tistih subjektivnih sil v kraju, regiji, republiki, ki imajo osebne in skupne interese za razvoj in pospeševanje turizma in jih združujejo s splošnimi družbe- nimi interesi na tem področju, kot je to zapisano v programskih izhodiščih občinske turistične zveze občine Ptuj. Občinska turistična zveza ima tako vlogo koordinatorja dela številnih negospodarskih organiza- cij in društev, ki s svojim delom poseglo na področje turizma. V poslovnih skupnostih za turizem se bodo odslej povezovale le delovne organizacije s področja turizma, ki so bodisi posredno ali neposredno povezane s turizmom, je med drugim opredeljeno v zasnovi delovanja občinske turisti- čne zveze. Ustanovna skupščina je v teku svojega dela sprejela še poleg programske zasnove, statuta ob- činske turistične zveze Ptuj, tudi program dela in finančni načrt za leto 1977. Delegati na ustanovni skupščini so izvolili Antona Žagarja za predsednika zveze, 5-članski izvršilni odbor, člane nadzornega odbora in člane discipUnskega sodišča. Izrekli so se tudi o \4cljučitvi v mariborsko turistično zvezo in določih višino prispevka članov za delovanje zveze. V bogati razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki vseh druš- tev v oobčini so se še posebej zavzeli za to, da je delo na področju turističnega prosvetlje- vanja treba povezati z delom zveze kulturno prosvetnih organizacij in da bo treba opredeliti mesto in vlogo kmečkega turizma v celokupni turistični ponudbi, ne samo v našem prostoru temveč tudi v širši družbeni skupnosti. MG Novoletni turnir v mini malem nogometu Komisija za rekreacijo pri zvezi telesnokulturnih organizacij občine Ptuj pripravlja turnk v takoimenovanem mini malem nogometu, ki o v soboto 25. in nedeljo 26. decembra v športni dvorani Mladika s pričetkom ob 9. uri. Pravico nastopa imajo člani delovnih in društvenih organizacij ter pripadniki JLA in Milice v starosti nad 29 let. Prijavnino, ki znaša 200 din l^o vplačajo na žiro račun ZTKO Ptuj št. 524(K)-678-8020 ah osebno ob žrebanju parov, ki bo danes ob 18. uri v pisarni športne dvorane. L kotar Studenice Srečanje članov počitniške zveze v Studenicah pi Poljčanah so se pred nedavnim zbrali člani počitniške zveze z območja občine Slov. Bistrica. Pod pokro- viteljstvom OK ZSMS Stov. Bistrica ta srečanja že kar tradicionalno organizira vaSci aktiv ZSMS Studenice. Mladi počitničarji bistriške občine, ki imajo v svoji sredini tudi člane iz Maribora, so na tem srečanju ocenili preteklo aktivnost in rezultate svojega delovanja, dogovorili pa so se tudi za program dela v prihodnjem letu. V zadnjem obdobju je ta organizacija dosegla pomembne uspehe tako pri vključevanju novih članov kot pri ustanavljanju družin v raznih krajih občine in tudi v osnovnih šolah. Razen izletniške dejavnosti je organiza- cija počitniške zveze v tesnem sodelovanju s svojimi družinami izvedla nekatere delovne akcije, aktivno pa se je vključila tudi v Motiv iz Studenic. Foto:R družbeno-pohtična dogajanja oko- lja. Na srečanju v Studenicah so se dogovorili tudi za skupne naloge, akcije pa tudi izlete, katere bodo izvedli v prihodnjem letu. Med najpomembnejšimi bodo organiza- cija dvodnevnega seminarja za vodstva vseh družin PZ v mesecu februarju, organizacija 6-dnevn€^a potovanja po Jugoslaviji, tri dnevnega potovanja po Sk)veniji, udeležba na srečanju počitničar- jev Jugoslavije v Tuzli, organiza- cija izletov, pohodov, športnih in drugih rekreativnih tekmovanj v posameznih družinah in med njimi. Občinsko vodstvo, s predsednico Zofko Skrbiš pa bo nudilo vso pomoč pri dejavnostih družin v krajevnih skupnostih in na šolah, organiziraU bodo tudi številna letovanja v obmorskih in planinskili krajin za svoje člane. F. HORVAT PTUJSKIZNAČKARJI SO DELA VNI o prvem občnem zboru ptuj- skega kluba zbiralcev značk smo že poročah, prav tako o programu dela, ki so si ga zastaviU za prihodnje leto. Pri tem velja omeniti, da se bodo že na prvem sestanku, 5. januarja 1977 dogo- vorili o ustanovitvi klubske šahovske sekcije, ki bi naj delovala v okviru kluba. Za to sekcijo kažejo šahisti že sedaj precej interesa, saj načrtujejo že v januarju srečanje značkarjev- -šahistov z učenci-šahisti ene od ptujskih šol. Člani kluba si bodo še posebno prizadevali, da vpišejo v članstvo čimveč zainteresiranih občanov, saj lahko postane član kluba vsak delovni občan, ne glede na to, koliko značk že ima v svoji zbirki. Predvsem bi želeli vključiti mladino in pk)nirje, saj za nekatere mamice in očetje pridno zbirajo značke. Povedati je še treba, da čas, ki ga porabimo za zbiranje značk ni izgubljen. Značka je lahko človeku dober prijatelj, po njih lahko spoznavamo mnoge ugledne osebnosti, dogodke, kulturo, umetnost, tehn3co, šport itd. Z zbiranjem značk spoznavamo drug drugega, kraje in ljudi, s tem pa tudi prispevamo k širjenju bratstva in enotnosti naah narodov in narodnosti. TK Ptujski značkaiji na občnem zboru, 4. decembra 1976. Foto: JOS Obrez Ustanovljeno društvo delovnih invalidov z namenom pomoči delovnim invalidom pri rehabihtacai in njihovem ponovnem vključevanju v delo in življenje, so pri OK SZDL Slov. Bistrica ustanovili v soboto, 18. decembra, društvo delovnih invalidov občine Slov. Bistrica. To je bil zak^uček priprav in začetek aktivnosti delovanja družbenopolitičnih organizacg te občine na področju reševanja vse bolj prisotnega pojava večanja števila delovnih invalidov. Na sobotnem ustanovnem občnem zboru so posebno pozornost posvetili organiziranosti društva, sprejetju statuta in izvolitvi vodstva, 9-članskega izvršnega odbora in 3-člandcega nadzornega odbora. Posebno nalogo pa bo imelo tudi petčlansko disciplinsko sodišče. SprejeU so tudi akcijski program in naloge nadaljnjega delovanja. Njihova poglavitna naloga bo pomoč delovnim invalidom pri rehabilitac^i in njihovem ponovnem vključevanju v družbeno življenje, spremljati izvajanje poklicne rehabilitacije in zaposlovanja članov, zavzemali se bodo za posebno varstvo invalidov na delovpih mestih, reševali njihove socialne in druge probleme, skrbeli za rekreacijo, razvijali športne in kulturne dejavnosti ter skrbeU za množičnost in popularizacijo svojega delovanja med invalidi. V. Horvat Slovenska Bistrrca Še naprej delavni Osnovna organizacija ZSMS Obrež se je sestala v soboto 4. decembra 1976 na redni ®tni konferenci, na kateri so pregledali delo dveletnega mandatnega ob- dobja. Iz poročila pred^nika smo lahko povzeU, daje bil aktiv v tem obdobju k^ub oviram zelo delaven. Predvsem je treba povdariti sodelovanje mladine pri gradnji novega kulturnega doma v Obrežu. Aktiv se je povezal tudi z mladinci iz Scofje vasi in z njihovim aktivom plodno sodeloc vaL Izvolili so novo predsedstvo in mu hkrati zastavili smernice za nada^nje delovanje. Med temi so najpomembnejše: samoupravna presnova aktivov; tesnejša pove- zava z DPO v krajevni dcupnosti, predvsem z OO ZkS Središče in še tesnejša povezava z mladinci iz ŠkoQe vasi Kritično so obravnav vaH tudi napake v dosedanjem delovanju. Ena od večjih je vsekakor bila premajhna povezava z ZKS in preslabo obveščanje javnosti o delu aktiva. Mladinci si bodo prizadevali odpraviti te napake. Pohvale vredno je, da so takoj po konferenci sodelovali na prireditvi „Naši kraji v pesmi in besedi", ki jo je pripravilo KUD Obrež. Prav tako pa je mladina sodelovala tudi na referendumu za krajevni samoprispevek, ki je bil 19. decembra. Vsekakor upamo, da bo delo mladine iz Obreza še naprej tako pestro in aktivno. Niko Makovecki, Obrež Slavka Lipavšek 25-letiiica kluba ptujskih študentov n. nadaljevanje in konec V šolskem letu 1965/66 je bil za predsednika izvoljen Peter Fras, ki je danes zdravnik na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Novost v tistem času je bilo ustanavljanje visokošolskega centra v Mariboru. Ptujski študentje, ki so takrat študirali v Mariboru, so imeli enega predstavnika v klubu. Takrat se je klub spet odlikoval na kulturnem področju. Leta 1966 je izdal pod uredniškim vodst- vom Jakoba Kmeršiča literarno glasilo ,.Srečanja." Da je bilo kvalitetno, pove že dejstvo, daje v Naših razgledih izšla o njem ugodna kritika. Naslednje leto je bil za predsednika izvoljen Lojze Arko, sedaj zobozdravnik v Ptuju, njemu pa je sledil Luka Trop. Tudi v tem obdobju je klub na- daljeval s tradicionalnimi akcijami. Organiziral je tudi izlet na Madžarsko, sodeloval je v športnih srečanjih, prvič pripravil enodnevno smučanje za aane kluba, za kulturno in družabno življenje pa je poskrbel z ogledom opernih in gledaliških predstav. Od leta 1968 do 1972 so bili za delo kluba zadolženi Marjan Berlič, Franc Purgaj in Božo GJazer. Za to obdobje bi omenili le nekatere bist- vene novosti. V tem času so se organizirali tudi študentje, ki študirajo v Mariboru. Uspešno so se vključili v delo KPŠ, saj smo vsi študentje ptujske občine. Izstopili in osamosvojili pa so se takrat študentje ormoške občine. Za to obdobje lahko rečemo, da se je KPŠ močno uveljavil v družbenopolitičnem življenju Ptuja, čemur je posvetil največ pozornosti. S tem je zopet dobil svojo osnovno vlogo, namreč sodelovanje in vplivanje na štipendijsko politiko in kadrovsko. Klub je s pomočjo Združenja študentskih pokrajin- skih klubov iz Ljubljane sklical in sodeloval v srečanjih s ptujskimi gospodarstveniki in družbeno- političnimi delavci in tako pospešil delo občinskih organov na tem področju. Vendar pa moramo povdariti, da je šlo za delo nekaterih posameznikov, saj je klub pri teh akcijah naletel na nerazumevanje študentov. Od leta 1972 pa do danes so predsedovali KPŠ Slavko Klemenčič v Liubljani. Slavko Flrlač v Ptuju sedanja predsednika, ki pa se jim prav zdaj izteka mandat sta Sonja Mlinaric v Ptuju in Andrej Žmauc v Ljubljani. Za fo obdobje je značilno ponovno zanimanje študentov za delo v klubu, saj jih akcije kluba (smučarski tečaj, brucovski in pustni ples, ogled gledaliških predstav, srečanja s ptujskimi družbenopohtičnimi delavci. . .) privlačijo in izpol- njujejo njihove želje. V tem času se je konstituiral tudi akti\ v ZK. ki ima dva dela v Ptuju in v Ljubljani) je zelo aktiven pri delu kluba. TEDNIK - četrtek, 23. decembra 1976 5. stran Ormož S Starimi melodijami in besedili Ob kfflicu k(xiference sveta za vprašanja družbeno-ekonom- dcega in političnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL je bila v Ormožu prireditev z naslovom ,,Naši kraji v pesmi in besedi." Tako so se ženam in predstavnikom družbenopolitičnega življenja v občini in krajevnih skupnostih s starimi melodijami in besedili predstavile lupine od Mflclavža in Tomaža, iz Ivanjkovec, Središča ob Dravi in Velike Nedelje. Prireditev je uspela. Poslušalci so slišali mnogo starih besedil, ki jih je spisal Božidar Flegarič in drugi pevci pretekle dobe. Ta prireditev bo v bodoče postala tradicionalna. zk »Fantje" od Mflcl^. Foto: JOS Tušekove žene - vrle pevke, svetinščaike z Emo Meškovo na desni. Sko da, da dvorana delavce univerze ni Hla večja ... Fo^o: zk Skujnna iz Središča ob Dravi: „Vgrlu strašna suša ..so zapeli. Kdaj v Ptuju gradnja kulturnega centra Ideja o gradnji kulturnega doma v Ptuju je nastala že leta 1946, vendar še do sedaj nismo uspeli realizirati tega 30 let starega načrta. Beseda o tem je spet stdda pretekli teden na skupščini zbora izvajalcev in zbora uporabnikov kulturne skupnosti občine Ptuj. Delegati skupščine kulturne skupnosti so v obširnem dnevnem redu razpravljali predvsem o predlogu načrta razvoja kulturnih dejavnosti v občini za obdobje od 1976 do 1980 ter o predlogu samoupravnega ^orazuma o temeljih plana kulturne skupnosti za prihodnje srednjeročno ob- dobje ter vzporedno s tem skleniU misU o osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj v letu 1977. Skupščina kulturne skupnosti občine Ptuj je v zboru izvajalcev in uporabnikov sprejela tudi naslednje pomembne sklepe: odbor za plan in splošne akte naj v planske dokumente za obdobje 1976 do 1980 dopolni tudi z idejnimi projekti za izgradnjo kulturnega centra v Ptuju in ostalega kulturnega prostora v občini, ki morajo postati sestavni del plana kulturne dcupnostL V naslednjem srednjeročnem ob- dobju bo skupščina KUS storila vse potrebno, da se realizirajo planske usmeritve iz tega srednje- ročnega obdobja v prihodnje, to je od leta 1980 do 1985. Drugi pomembni dclep je, da se izvršni odbor kulturne dcupnosti poveže z izvršnim svetom SO Ptuj v zvezi z razreševargem problema- tike, ki je nakazana v pripombah k znesku dogovora o temeljih plana občine Ptuj za to srednjeročno obdobje in ki jih je izvršni odbor KUS posredoval zborom občinske skupščine 26. novembra letos. Prav tako skupščina KUS obvezuje 10 kulturne skupnosti, da izvršnemu svetu SO Ptuj predlaga možnosti dopolnitve zakonov o arheotoško in zgodo- vinsko zaščitenili terenih in objektih, da bi tako gradnja na zaščitenih terenih lažje in hitreje stekla. Namreč dogaja se, da se zaradi predhodnih potreb izkopa- vanj zavleče marsikatera novo- gradnja. V tej zvezi je bila izrečena tudi misel o nastavitvi treh novih delovnih mest za arheološka izkopavanja. Tretji sklep, ki so ga predlagali delegati skupščine je, da se v samoupravnem sporazumu o temeljih plana KUS zagotovi ustrezna stopnja rasti za sofinanci- ranje dejavnosti kulturne skup- nosti, ki bo omogočila realizacijo nalog, ki so zapisani v planskih dokumentih za razdobje 1976 do 1980. zk OB PREMIERI V PTUJ- SKEM GLEDALIŠČU v petek, 17. decembra je bila v ptujskem gledališču krstna uprizoritev dramatizirane povesti Janeza Jalna „OGRAD", v kateri je avtor prikazal življenje in ljudi v nekdanji ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem, ki so jo imenovali tudi „ograd" (ograjen prostor). Delo je dramatizirala mlada gledališka samorastnica Marija Kolednikova iz Vidma pri Ptuju, s pomlajenim gledalskim ansamblom pa gaje pripravil režiser Peter Malec. Znano je dejstvo, da ptujsko gledališče že več let pestijo kadrovske težave, vprašanje režiserjev in še vrsta drugih neurejenih vprašaiu, ki v zadnjih letih nespodbudno vplivajo na pescicp gledaliških entuziastov. Režiserju Petru Malcu je uspelo, da je v letošnjem letu pridobil nekaj mladih ljubiteljev odrske umetnosti, ki jih je v glavnemtudi zasedel v pripravljanju „OGRADA". Skupaj s standardno ekipo igralcev: Slavico Alicevo, Jožico Skokovo, Mirkom Vaupotičem in Lojzetom Matjašičem, ki so se tokrat pojavili le v stranskih vlogah, je ustvarU igralsko družino, ki se je vsedcozi odlikovala po tovarištvu, disciplini in enkratnem odnosu do dela. Režiser sam si je v delovnih organizacijah priskrbel tudi finančna sredstva . . Zavzetost, po kateri se lahko samo zgledujemo , obenem pa vprašpjemo: ICAKO DOLGO BO PTUJSKO GLEDALIŠČE POD TAKSNIMI POGOJI ŠE DELALO . .? Strogi gledališki kritiki, pa tudi gledalci sami, bi lahko o petkovi predstavi „OGRApA" zapisali tako ali drugačno oceno, ki pa ne bi mogla biti realna, če ob njej ne bi upoštevali vseh objektivnih težav, ki to delo spremljajo in če v Ptuju odgovorni tovariši pri SVOBODI končno ne bodo spoznali, da je bila osnova vsemu amaterskemu kulturnemu delu vedno^ gledališče in da s takšnim , mačehovskim" odnosom na tem področju ne bomo prišli daleč . . . Ob petkovi predstavi velja posebej pohvaliti Sonjo Ro^inovo, kije v vlogi zapornice Pavle dokaj verno prikazala vso človeško stisko, v katero jo je pahnilo brezvestno ravnanje njenega nezvestega moža. Igrali pa so še Valerija Ivanuša, Jožica Novak, Darja Vilčnik, Zdenka Vogrinec, Ljiljana Horvat, Silva Belovič, Olga Predikaka, Nina Kodela, Majda Skok in Bogdan Stres ter Nevenka Hvalec-Minca. mš Dr. Fran Brumen MOmjE v KRVNEM OBTOKU MOŽGANO V (1. nadaljevanje) V drugi skupini so zajete motnje v preskrbi s kisi- kom, ki so lahko splošne in povsem različno pogo- jene. V tretjo skupino prištevamo tiste motnje, ki niso vezane niti na funkcionalne, niti na organske bole- zenske spremembe v možganskem ožilju in so pogo- jene po patološkem dogajanju v drugotnih področjih. Tudi lista bolezenska dogajanja, ki vodijo na splošno do nezadostnega oskrbljenja s kisikom v ce- k)tnem organizmu (težke slabokrvnosti, težja obole- nja srca k.p.), so obenem mnogokrat vzrok premajh- ne prehranitve možganov. Pri opazovanju tako prizadetih bolnikov ugotav- ljamo čestokrat, da eni in isti, ali pa PODOBNI VZROČNIKI NK KAŽWO VSELO KNAKIH PO- SLEDIC. Zato ni dovolj ugotoviti zgolj mesta okva- re, oziroma področja, kjer se bolezen manifestira, temveč je potrebno upoštevati tudi eventuelne bole- zenske pojave v celem organizmu. Tudi tukaj velja na splošno spoznanje, da vsa- kojaka motnjava v osnovni cehčni presnovi, naj bo pogojena po bolezenskem ali pa situacijskem stanju, povzroči vselej v možganih spremljajoče pojave, ozi- roma komplikacije različnih stopenj jakosti. To pa pomeni, da je n.pr. tudi že pri najmanjšem trdovrat- nem, dalj časa trajajočem glavobolu, potrebno pomi- sliti na vzročnike, ki eventuelno ležijo izven območja glave. Torej nikakor ni prav pri trajno se ponavljajo- čih glavobolih enostavno posegati po sredstvih proti bolečinam, ne da bi poskušali poprej raziskati vplive vseh možnih vzrokov. Pomisliti je treba med drugim na MOŽNOST NE- PRIMERNOSTI ZRAKA, ki ga prizadeti vdihuje (n.pr. preveč razredčen zrak pri višinski bolezni, pri- mesi različnih škodljivih plinov i.p.). Dalje meha- nične motnje, ki kakorsibodi ovirajo dihanje (duše-_ nje, utapljanje). In na splošno tudi obolenja, ki se v različnih oblikah in jakostih pojavljajo na dihalnem aparatu — od nosa pa tja do prezračevalnih pljučnih mehurčkov. Posebno mesto zavzemajo bolezni in OBOLE- NJA, KI OKVARIJO PRENOSNOST KISIKA PO KRVI, kakor različne krvne bolezni, zastrupitve z o- gljikovim monoksidom, ki so lahko neznatne in ko- maj ugotovljive, ali pa tudi že nevarnejše stopnje (de- k) v zaprtih, premalo prezračevanlh prostorih z iz- pušnimi plini i.p.). K vsem naštetim možnostim vzročnosti je treba prišteti še najrazličnejše bolezni krvnoobtnčnega sistema, predvsem obolenja srca. Znaki, s kakršnimi se take zagate pojavljajo, so v osnovi svojega bistva, če že ne enaki, pa vsaj skoroda neločljivo podobni. Zato je RAZPOZNAVNA DIA- GNOZA MNOfiOKRAT TEŽAVNA in je večkrat potrebno dolgotrajnejše opazovanje, ko se z eksklu- zivnim zdravljenjem počasi tipaje približujemo kon- čni diagnozi. To priliko lahko porabimo, da ponovno vzamemo na znanje, da je tak način zdravljenja tudi še na mnogih drugih področjih neke vrste premostit- vena faza, česar ne kaže naknadno neutemeljeno, morda celo v nerazumevanju kritizirati. Negotovost razpoznave obolenja namreč ni odvisna zgolj od vzroka, temveč predvsem od jakosti, s katero pov- zročnik nastopa ter čas trajanja njegovega delovanja (n.pr. koncentracija škodljivih plinov v vdihanem zraku i.p.). Trenutno nastopivša hipoksidoza (premajhna za- sičenost s kisikom v specifičnih celicah) n.pr. pri za- dušitvi, utopitvi, pri naglem znižanju krvnega tlaka izpod kritične točke i.p. povzroči le v nekaj sekundah onesveščenje in vodi že tekom nekaj minut v smrt za- radi ohromitve komandnih centrov za krvni obtok in dihanje. Tako je razumljivo, zakaj si n.pr. v igrivem poskusu obešanja, ali pa pri utapljanju le redkokdo uspe pomagati sam. Sledi 2. nadaljevanje Ivan Kreft, politični delavec in publicist iz Vidma ob Ščavnici, je 20. decembra 1976 dopolnil sedemdeset let življenja. Ob tem njegovem jubileju se je zbralo pri njem mnogo osebno in pismeno izraženih najboljših želja, da bi ostal še dolgo zdrav in agUen, kot ga pozna večina iz velikega kroga njegovih najbližnjih, sodelavcev, prijateljev in znancev po Sloveniii in Jugoslaviji ter drugod po svetu. Ob 70-Ietnici osebnosti kot je Ivan Kreft, nas ne sme zaskrbeli seštevek njegovih živ^enjskih let, mora nas ]& prevzeti občudovalce njegove zgodnje revolucbname usmerjenosti, vneme, predanosti dosledne in uspešne aktivnosti neumornega političnega delavca in publicista. Njegovo zgodnje revolucionar- nost potrjuje podatek, da je bil Ivan Kreft marca 1925, star 18 let, nek^ mesecev pred maturo na realki v Mariboru, aretiran kot glavni organizator srednješoldce stavke v Mariboru proti režimu Pašič-Pribičevič. Kot začetnik študga tehnike na ^ubljanski univerzi je sodeloval v jeseni 1925 pri organiziranju ,jRdeče pomoči" in se je uveljavil kot politični delavec toidi pri drugih crgani- zacgdcih delih v Liub|am. Nenehno je bil v stikih z ljudmi, s katerimi je dcupno prižigal luč napredka in pregarqal temo tistega časa. Na mestni konferenci KPJ v Ljub^ani 1927. se ni strinjal s poročilom tedanjega vodstva o delavskem dnevu. Po rijegovi oceni je vsebovalo to poročilo osred- njemu vodstvu netočnosti in je polepševalo delovanje partijske organizacige. Po dobrem poznargu domačih političnih razmer je želel spoznati tudi razmere v sosednji ^ Avstr^L Po prvem državnem j izpitu je nada^eval jeseni 1927 | študij na univerzi v Gradcu, dve i leti pozneje pa še na tehnični I visoki šoli v Dresdenu. V tamk^šnjih komunističnih štu- dentovskih organizacgah so radi sprejeli Ivana Krefta. Ko se je vračal domov zaradi vojaške obveznosti, so ga študenti v Dresdenu povabili, naj se po odslužitvi vojaškega roka zopet vrne med nje, da jim bo pomagal v boju proti vdirajočemu fašizmu. Po vrnitvi v Nemč^o tam ni mogel dolgo ostati Zaradi i komunistične aktivnosti med nemškimi protifašističnimi štu- denti je bil izključen iz dresdenske tehnične visoke šole. Po krajšem združevanju v Švici se je zopet vrnil v Nemč^o marca 1933. Hitkijevci so se po prevzemu oblasti trudili čimprej zatreti komimistično in protifašistično dgavnost študentov. Po prihodu v Dresden so Ivana Krefta aretirali in ga poslaU med prvimi intemiranci v koncentracgsko taborišče. Po izpustitvi iz internacije se je vrnil v Jugoslavijo. V brošuri »Olimpiada naalja traja da^e" je leta 1936 opozoril na nevarnost nacizma tudi za Jugoslavijo. KPJ je že vodila boj proti tej nevarnosti Kot urednik Ljudske pravice v Ljub^ani je nastopal z veliko vnemo kot organizator in ^udski agitator v pollegalnem part^skem delu za pripravo petom^skih volitev 1935, za zmago združene opozic^e in za vodilno mesto komunistične stranke tudi v slovenskem političnem živ^enju. Leta 1936 in 1937 je sodeloval pri organiziranju slovenske §udske &onte. Postalje njen tajnik. Vso predanost revolucionar- nemu delu KPJ je pokazal s svojo udeležbo v španski državljandci vojm. Z odobritvgo (ZK KPS je odšel januarja 1938 v Španijo in se je tam bojeval v vrstah mednarodnih brigad do februarja 1939, ko so bili odpuščeni tuji prostovo^cL Dosleden v boju proti fašizmu je ostal tudi po povratku v domovino in se posluževal bogatih izkušenj iz španske državljanske vojne. V koncentracgskem tabo- rišču v Bileči je bil zadržan leto dni. V NOV je bil vse do osvoboditve. Nekaj časa mu je minilo kot ranjencu iz bojev pri Lopudu v Italgi, kjer je deloval med begunci iz Jugoslavije. Po osvoboditvi je uspešno deloval v ministrstvu trgovine in preskrbe v Beogradu, pozneje pa v diplomatski dužbi v Sofiji in na Dunaju, v Ljub^ani v Muzeju narodne osvoboditve od 1949. leta da^e, v zvezni ^udski skupščini v Beogradu pa od 1953 leta da^e kot poslanec ljutomer- skega okraja. O Kreftovi politični in publi- cistični dejavnosti je dal visoko oceno dr. Janko Pleterski v svojem sestavku, z navedbo glavnih izmed 12 pomembnih del v letih 1931-1965 v Panonskem zbor- niku 1966. Franc« Filipič pa je napisal v Naših razgledih 26. mar- ca 1976 ugodno oceno za spominska pričevanja Ivana Kref- ta, izšla v založbi „Borec". Ivan Kreft in Ivan Regent sta izdala 1962 v Pomurski zabžbi knjigo, ki vsebuje studio Ivana Krefta iz 1954. leta ,Jlazvoj slovenskega judskega gibanja med obema vojnama"' Naslov skupne knjige je »Progresivna preusmeri- tev pohtičnega življenja med vojnama v Slovenci in v Trstu". Uvodno besedo je napisal dr. Jože Potrč in v tej je med drugim rečeno: „Kreftov prispevek doku- mentarno opisuje napore partije med najširšimi ^udskimi množi- cami, posebno med kmeti Mislim, da je ta odtomek iz naše zgodovine ne samo narodnega, ampak tudi mednarodnega po- mena, ker kaže, kako je potrebno premagati sleherno sektaštvo ... in se povezati z vsemi delovnimi ljudmi, prav posebno pa s kmeti, kadar ti tvorgo večino prebival- stva." K temu lahko dodamo, da je Kreftovo delo pomembno tudi kot zgled in spodbuda še za marsikaterega njegovega sodob- nika, da bi se potrudil svojo osebno izkušnjo vnesti v naso skupno narodno tiadicgo. Jubilantu in sodelavcu Ivanu Kreftu čestita za 70-letnico tudi uredništvo Tednika! J. VRABL TEDNIK - četrtek, 23. decembra 1976: 6. stran Tlladi dopisniki Bll.l SMO V (;i.KI)ALIŠ( I V petek popoldne smo si v ptujskem gledališču ogledali igrico Androkles in lev. Gostovali so igralci iz Ljubljane. Predstavo smo obiskali skoraj vsi učenci našega razreda. Igrica je bila za vse nas zelo poučna, saj je pripovedovala o sužnju ..»-Androklesu, ki je služil pri 5 bogatašu Pantalonu. Njegova prijatelja Leijo in I zabela sla se hotela poročiti, tcxia Pantalone jima ni dovolil. Suženj Androkles jima je hotel pomagati. Izabeli je poiskal doto, da bi se z Leijom lahko poročila. Androkles pa je spoznal tudi prijatelja leva, ki mi je pomagal do osvoboditve. Ubogega sužnja Androklesa je Pantalone mučil in bil do njega grob. Bil je pa tudi velik skopuh, saj si je Izabelino doto hotel prilastiti in jo je zakopal v zemljo, prepričan, da za to nihče ne ve. Z njim je držal tudi stotnik, ki je po njegovem ukazu stražil I zabelo, da ne bi do nje prišel LeIjo. LeIjo. Izabela, Leljo, Androkles in lev pa so bili dobri prijatelji. Imeli so se radi in so drug drugemu pomagali. Lev je pomagal Androklesu, da ga je Pantalone izpustil in osvobodil suženjstva. Igra nas je naučila, kakšni moramo biti in kako se ne smemo vesti. Valja Aleksič 5. d OŠ Tone 2nidarič, Ptuj MOJA ŠOLSKA TORBA Šolska torba je moja dobra pri- jateljica, ker mi pomaga nositi šol- ske potrebščine. Zame je ravno pravšnja, srednje velika, modra, s črno zadrgo in belimi šivi. Ima obliko pravokotnika in gladko površino. V našem razredu nima nihče takšne torbe, zato je ni moč zame- njati. Torba ima pet predalov, v njih so šolske potrebščine, ki jih je že veliko. V prvem predalu nosim učbenike in zvezke — mali format, v drugem imam zvezke — veliki format, v tretjem je ruta za primer dežja; četrti in peti sta še prazna — rezerva je potrebna. Na desnem predalu je nalepka Pipca in Rdeče pese. Moja torba mi pomeni veli- ko, do nje moram imeti pravilen odnos. Čuvala jo bom, da mi bo služila še naslednje leto, saj mi starši ne morejo kupiti vsako leto nove šolske torbe. Vesna Svenšek, OŠ SELA^ NOVOLLTNO PRAZNOVANJE Novo leto praznujejo stari in mladi. S prijatelji sem se domenil, da bomo novo leto pričakali pri Francetu. 2e popoldne smo pravljično okrasili sobo, da bi bilo praznovanje čim lepše. Ko je legla noč na zemljo, smo se zbrali. Igrali smo šah in domino ter si pripovedovali šale. Obujali smo tudi spomine na doživetja, ki so nas spremljala v letu, ki se je i/tekalo. Cas je hitro tekel in stara stenska ura je dvanajstkrat udarila. ,,Polnoč!" smo zakričali. Rodilo se je novo leto. Obrazi so nam /ažareli, stisnili smo si roke in si zaželeli mnogo zdravja, sreče in uspeha v šoli. Ko smo sedli, smo nekaj časa molčali. Verjetno je vsakdo izmed nas premišljeval o novem času, ki se je rodil. Spet smo se oglasili. Pogovarjali smo se o ljudeh, mla- dih in starih, ki ne uživajo miru in svobode, ker jih preganja vojna vihra. Zaželeli smo jim, da bi v novem letu doživeli to srečo. Noč je hitro minila. V zgodnjih jutranjih urah sem se vrnil domov. Utrujen sem legel v posteljo pa ni- sem mogel zaspati. Mislil sem na preganjane in trpeče narode, ki ne morejo in ne smejo uživati srečnih dni. Že v polsnu se je porodila mi- sel: ,,Prišel bo čas, ko bodo tudi veliki narodi spoznali, da imajo vsa ljudstva pravico do svobodne- ga življenja." Janez Rožmarin, 5. c. OŠ F. Belšaka Gorisnica POGOVOR S TOVARIŠICO SEKIRNIKOVO V petek nas je obiskala tovariši- ca Sekirnikova. Ko je tovarišica stopila v razred, smo jo pozdravili. Nato smo jo začeli spraševati. Na vsa vprašanja nam je zelo lepo od- govorila. Pogovarjali smo se o padlih partizanih. Odgovorila mi je tudi na moje vprašanje. Vpraša- la sem jo, kje so pokopani. Na to vprašanje mi je odgovorila, da v raznih krajih. Sedemnajst jih je pokopanih na našem pokopališču. Po pogovoru smo jo pozdravili in odšla je domov. Vlasta Tomše, 3. a, Oplotnica ŠPORTNI DAN V četrtek smo imeh športni dan. Telovadnica je bila prazna. Dve uri smo telovadili. Po malici smo šli na igrišče. Tam so igrali roko- met. Aleš Kitak, 1. razred KAKO VARČIJEMO Na naši osnovni šoli imamo pio- nirsko hranilnico. Vsi skrbno vla- gamo. V njej delajo trije pionirji: blagajnik, lajnik, predsednik. Odprta je vsak torek in petek. Pri hranilnici sodelujem kot vlagatelj. Privarčevano vsoto porabim tak- rat, ko grem na izlet. Takrat sem zelo vesela, ker ni treba staršev prositi za denar. Dragica Toš, OŠ Vinko Jurančič, Vitomarci OBRAMBNI DAN Pri nas v Cirkovcah smo izvedli prvi obrambni dan. Pet minut čez pol deveto je naš kraj preletelo letalo. Zatulile so si- rene in v dveh minutah je bila šola prazna. Učenci so pod vodstvom tovarišev učiteljev zapustili šolo in se poskrili v zaklonišča. Posebne ekipe za prvo pomoč in za gašenje so začele z delom. Bil sem gasilec. Z mano so bili moji sošolci, vsi smo člani gasilskega društva Siko- le. Gasilci smo pogasili požar, re- ševalne ekipe pa so rešile vse ranjence. Dokazali smo, da smo opravili naloge, ki so nam bile zaupane. Darko Babšek, 6. b, Cirkovce KAJ BOM POSTAL Star sem osem let in hodim v drugi razred. Že sedaj bi rad postal zobozdravnik, a vendar sem še premajhen. Zelo me veseli ta po- klic. Velikokrat pripovedujem tovarišem o tem poklicu in kako bi popravljal ljudem zobe. Priporočal bi vsakemu človeku, da bi si jih skrbno umival in varoval, kakor naši zajčki, kadar so na zelniku ali v repi. Tudi jaz bi rad imel lepe bele in zdrave zobe. Janko Sirec, 2. b. Videm PRIPOVEDOVALI SO Ml V šoli smo se pogovarjali o NOB. Dobili smo nalogo, da napi- šemo spis na to temo. Vprašala sem babico in ona mi je pripove- dovala: ,,Bilo je mrzlega februarja pozno zvečer. Pri nas so bili parti- zani, kakor tudi druge večere. V sobi so se pogovarjali in si delili pošto. V kuhinji smo imeli me- sarja, kije razsekaval prašiča. Ho- tela sem jim postreči z jetrcami, pa mi jc nekaj reklo, da raje jutri. Poslovili so se in odšli proti žagi. Naenkrat zaslišimo strele in nem- ško govorico. Hitro pogasnemo luči. Pokalo je in bilo svetlo kot podnevi. Mislili smo, da je prišla naša zadnja ura. Naenkrat zaropo- če po vratih in nekdo je zakričal: ,,Auf machen!" Skoraj ne bi bilo treba odpreti, saj so malo dane vdrli. Spet zakriči: ,,Machen Sie Licht!" Preiskali so vso hišo. Strahovali so nas, zakaj imamo koline ravno v nedeljo. Izgovarjala sem se, da je bil prašič bolan. Nemci so spremenili obnašanje, češ da naj dam mesa. Dedek jim je s tresočo roko pričel rezati meso, ki so ga požrešno spravljali v torbe. Spili so vino, ki je bilo pripravljeno za mesarja in odšli. Zgodaj zjutraj, še v temi, smo šli gledat ob Dravinjo misleč, da je kje mogoče kak ranjen partizan. Našli smo le nekaj stvari, ki so jih odvrgli, ko so poskakali v vodo. Bili so najmanj tri ure v mrzli Dra- vinji." Ko sem poslušala babičino pripovedovanje, sem si še bolj za- želela, da bi ne bilo nikdar več vojne. Mojca Sajko, 5. b. OŠ Majšperk Kurir Peter gre v gozd. Na rami nosi puško. V torbi nosi pismo. Na glavi ima kapo z zvezdo, za pasom ima bombo. Gustek Stebih, 1. b. OŠ Juršinci PRVI TEDEN V CELODNEVNI ŠOLI Mnogo šol v Sloveniji že ima ce- lodnevno šolo. Drugega novembra letos smo dobili celodnevno šolo tudi mi. Že večkrat sem gledal na televiziji, kako poteka pouk v ce- lodnevni šoli. Zjutraj ob sedmi uri se začne pouk, potem imamo dve uri pouka, dvajset minut rekreacije, eno uro pouka, malico, dve uri samostojne- ga učenja, pouk, razredno uro, kosilo, eno uro pouka, potem pa vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Stvari puščamo v šoli v omaricah. Domov se odpeljemo ob pol štirih popoldne. Celodnevna šola mi je zelo všeč. Naloge napišemo v šoli. * Knjige pa včasih nesemo domov, da se lahko učimo. Peter Pečnik, 6. a, OŠ Poljčane MLADI V NAŠEM NAROD- NOOSVOBODILNEM BOJU Med vojno so otroci pomagali partizanom. Nosili so pošto, zdravila in hrano. Trosili so letake. Pisali so po zidovih in s tem pona- gajali sovražniku. Ce bi bila zdaj vojna, bi tudi jaz pomagala. Nosi- la bi pisma, metala letake. Samo, da bi sovražniku nagajala. Ce bi prišla v zapor, ne bi ničesar izdala, raje bi umrla. Svojo domovino imam rada, saj kdor domovine ne ljubi, je tudi vreden ni. Marjana Ploj, novinarski krožek, OŠ Vitomarci , PRIPOVEDOVALI SO MI... Vojna je že daleč za nami. Zelo rad poslušam ali pa čitam o dogod- kih iz narodno osvobodilne borbe. Najrajši prebiram zgodbe o kurirjih. Ti so bih največkrat mojih let. Živo se spominjam zgodbe, ki nam jo je pripovedoval bivši par- tizan. Pripovedoval nam je o kurir- ju, ki je bil še zelo mlad. Svojo na- logo je opravljal odlično. Nekega dne pa so Nemci napadli vas, v ka- teri je živel. Pravočasno jih je opa- zil in se splazil iz hiše. Toda Nemci so ga opazili in začeli za njim divje streljati, vendar ga niso zadeli. Ste- kel je v gozd in poiskal partizane. Ko je povedal, kje so Nemci in kaj delajo, so pograbili puške in odšli, da rešijo vas in njene prebivalce. Nenadni napad je Nemce prestrašil in so zbežali. Med tem pripovedovanjem me je spreletel občutek občudovanja, ka- ko pogumen je bil ta kurir. Danes pa smo ponosni, da lahko živimo v svobodni domovini. VeHko zaslug pri tem pa ima naš vodja, tovariš Tito. IVANHERCOG,5.b Oš,,Maksa Bračiča" Cirkulane STRAN ČRNE KRONIKE POVZROČIL NEZGODO IN POBEGNIL Na Potrčevi cesti v Ptuju je 13. decembra ob 6. uri in 50 minut prišlo do težje prometne nezgode. Pri prehodu za pešce je neznan voznik zaradi neprimerne hitrosti trčil v mladoletno S. M. z Mestnega vrha v Ptuju, jo zbil po cestišču ter odpeljal naprej. Dekle je dobilo hude telesne poškodbe in se zdravi v ptujski bolnišnici. Na podlagi izjav očividcev so dva dni pozneje, 15. decembra^izsledili storilca Alojza Rijavca iz Pivkove 19 v Ptuju. Rijavec je že 25 let uspešno opravljal delo poklicnega voznika. NESREČI BOTROVAL ALKOHOL Na Osojnikovi cesti v Ptuju je 15. decembra ob 18. uri 30 minut prišlo do trčenja dveh osebnih avtomobilov, pri čemer je nastala material- na škoda 4.000 dinarjev. Ivan Rozman z Ceste Olge Meglic 9 v Ptuju je vozil po sredini cestišča in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je upravljal voznik — kandidat Rade Veljkovič iz Gradisovega naselja v Mariboru. Domnevajo, da je Rozman opravljal osebni avtomobil v vinjenem stanju. NEPREVIDNOST PRI PREČAKANJU CESTE Na Potrčevi cesti v Ptuju je prišlo 15. decembra ob 13. uri 45 minut do težje prometne nesreče, ki jo je tokrat povzročil pešec, pri tem je dobil hujše telesne poškodbe. Stanko Krajnc iz Jadranske 7 v Ptuju je vozil tovorni avtomobil iz smeri Rogoznica proti križišču, kjer je nenadoma stopil na cestišče Franc Kamenšek iz Krčevine pri Vurberku. Krajnc je hotel nesrečo preprečiti in je močno zavil v levo, vendar je kljub temu z desnim blatnikom zadel Kamenška. V tistem trenutku pa je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila Vera Furek, Trubarjeva 13, Ptuj, ki jo je ob nenadnem zavoju v levo zadel Krajnc. Pešec Kamenšek je pri tem dobil hude telesne poškodbe in je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico. Domnevajo, daje bil pod vplivom alkohola. -om; POSLOVlU SMO SE 00 ZGLEDNEGA MOŽA Za vedno nas je zapustil mož, ki po svojem zglednem življenju in dejavnosti za naše skupne težnje zasluži, da mu posvetimo v slovo tudi v našem Ustu nekaj vrstic. Dne 2. decembra je dopolnil svoje 74 let dolgo nenehnemu delu in skrbnem posvečeno življenje, daleč na okoli poznan kmet in kolar Rudolf Toplak, doma v Štukih pri Ptuju. Bil je to mož kremenitega značaja, ki ni poznal omahovanja in malodušja. Bil je skromen in srčno dober človek, v najrazlič- nejših vprašanjih zelo izkušen in izveden mož, ki je s svojimi koristnimi in tehtnimi nasveti vsakomur rad in z veseljem pomagal Po osnovnošolskem in poklicno obrtnem šolanju in po pomočniški dobi opravljenem mojstrskem izpitu si je na domu uredil kolarstvo in užival kot dober obrtnik spbšen ugled, premostil je tudi vse začetne težkoče. Razen tega je kmetoval na po svojih starših prevzeti kmet^i, v Štuki, k temu gozd v Krčevini in precej obsežni vinograd v Halozah, ležeč v Dežnem, s katerim je imel posebno veselje in mu posvečal vso skrb. Obnav^al ga je, zasadil s sorto tito, ki mu je ob ugodnih letinah dajala bogat pridelek dobrega kvalitetnega vina, katere- ga mu ni nikoli manjkalo. Ni moč v kratkem sestavku zajeti vso njegovo vztrajno, nesebično in požrtvovalno dejav- nost v naših kulturnih in gospodarskih organizacijah ter v upravi občine Krčevine pri Ptuju do leta 1936, od takrat dalje po združitvi občin pa nekaj časa v občinski upravi Ptuj, kjer je sodeloval v odbomiških funkc^ah. V času mračne dobe nemškega nacističnega gospodarstva je mar- ^ateri naših sovrstnikov okleval Toplak je ostal neomajen, s svojo odločnostjo je dramil marsikate- rega k novemu pogumu. Takega smo poznali in ga cenili vsi, ki smo bili z njim enakega mišljenja. Nehote so ga pa spoštovali tudi oni, ki so menui, da je po poteh narodnega odpadništva moč priti do boljšUi živ^enjskih dobrin. Okupatorji so ga vkyučili v svoj gospodarski aparat in ga imenovali krajevnim gospodarskim vodjem, določili so mu celotno območje bivše občine Krčevine pri Ptuju. Upirati se mu ni kazalo, funkcijo je moral prevzeti in jo izvrševati, da se je izognil represalijam. Opravljal jo je vso dobo okupatorjevega našima z razumom, znosno in sporazumno s kmeto- valci opirajoč se na načelo: „Ne škoduj, če ne moreš pomagati!" On kot človek je razumel sočloveka v stiski in mu pomagal Dokazal je, da je bilo mogoče v glavnem zadostiti nalogam, pri tem si ohraniti pri prebivalstvu ugled, spoštovanje in slovensko narodno čast Pri vsem tem je Toplak imel tudi na stež^ odprta vrata aktivistom OF in partizanom - borcem NOV. Poznali so ga, vedeli kdo je in kaj dela. Pokazal se je vsestransko, da je bil zvest sin domovine, dober in koristen član naše družbe. Tudi po osvoboditvi je bU vkyučen kot odbornik pri takratnem krajevnem ^udskem odboru in ostalih organizacijah: OF, lovska družina, kmet|ska zadruga in povsod, kjer je družba terjala njegovo prisotnost Bil je poročen z Liziko Zupančičevo, živela sta v n^zglednejši harmoniji Bila je dobra žena, skrbna, delavna in razumna gospodinja, toda otrok nista imela, čeprav sta si jih obadva prisrčno želela- Zelo prizadet je bil spomladi leta 1964, ko mu ie nenadoma umrla žena. Domačijo s celotnim kmetij- skim gospodarstvom in zemlji- ščem je izročil svoji mladi gospodinjski pomočnici m ji omogočU, da si je ustvarila svojo družino, s katero se je pokojnik prav dobro razumel, ker so ga vsi člani cenili in spoštovali Srca vseh so zatrepetala in zajokala v tisti usodni noči, ko jih je iz spanja prebudil ropot, ki gaje povzročil padec od kapi zadetega njihovega bivšega gospodarja. „0h naš dobri oče so nam umrli!" Kljub slabemu vremenu se je na dan 4. decembra pogrebnih sveča- nosti udeležila množica žalnih gostov. Med množico so bili zastopani pevci komornega zbora v Ptuju, člani lovske družine s predsednikom na čelu, ki so dragemu pokojniku na svoj način izkazali spoštovarge in ^ubezen, izrazili zahvalo za vse lepo in dobro, kar je v svojem živ^enju storil in žrtvoval za skupne koristi Bridko je slovo, a spomin na pokojnika naj ostane trajen, svetel in čist DOMINIK GLUSiC Krajevna skupnost Ptuj VABILO Vabimo vas na novoletno srečanje, ki bo v sredo, 29. decembra 1976, ob 15.uri v ptujskem gledališču s kul- turnim programom Ob tej priliki vam želimo v novem letu mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva Družbenopolitične organizacije pri krajevni skupnosti Ptuj DRUŠTVO INVALIDOV Ptuj želi vsem članom in podpornim članom SREČNO NOVO LETO 1977. Odbor Komisija za kadre pri ŽiVINOREJSKO-VETERINARSKEM ZAVODU v Ptuju razpisuje prosto delovno mesto LABORANTA za določen čas — 10 mesecev Kandidati morajo imeti končano šolo za medicinsko-laborato- rijske tehnike ali za farmacevtske tehnike ali pa šolo za kemijske tehnike. Kandidati morajo opraviti preizkus delovne sposobnosti pred sprejetjem na delovno mesto. Osebni dohodek po določilih samoupravnega sporazuma za- voda. Stanovanje ni na razpolago. Nastop službe zaželen 15. januarja 1977. Razpis velja 14 dni po objavi. Ob priložnosti praznovanja dneva JLA—22. de- cembra in 35. obletnice jugoslovanske ljudske arma- de, je Dane Petkovski, pomočnik /veznega sekretarja za ljudsko obrambo, sklical 15. decembra v vojni akademiji v Beogradu, že tradicionalno srečanje s čas- nikarji iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. V uvodnih besedah konference, je Dane Petkovski še posebej poudaril: ,,. . . JLA je bila kot sestavni del socialistične samoupravne družbe, v vseh 35 letih svo- jega obstoja, v središču njene revolucije, nosila je v sebi njena revolucionarna obeležja. Zato naši armadi upravičeno pišemo, da je narodna in revolucionarna, da je armada, ki pripada narodom in narodnostim in vsem delovnim ljudem in občanom Jugoslavije. . ." Njegove besede pa so bile namenjene tudi podaji rezuhatov, ki so jih pripadniki JLA zabeležili na po- dročjih našega razvoja in drugih, ki so del naših priza- devanj za razvoj družbe kot celote. Dane Petkovski je povedal, da je JLA tudi v tem letu dosegla velike de- lovne zmage v vseh krajih naše domovine in je v njih potrjevala svoj družbeni značaj. ,,Uspehi, ki smo jih zabeležili v jubilejnem letu, 35. obletnice vstaje na- rodov in narodnosti Jugoslavije, so bili doseženi v sodelovanju z vsemi delovnimi ljudmi in občani, mladino, pripadniki družbeno-poiitičnih organizacij in skupnosti, skratka z vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije. Velja še posebej omeniti, da vojaki in starešine v nobenem trenutku niso omahovali pred raznimi težavami in nevarnostmi, s katerimi so se srečevali pri izvrševanju številnih humanih nalog. . ." je med drugim povedal Dane Petkovski. Pripadniki JLA so pomagali povsod, kjer so klicali na pomoč, pomagali so tam, kjer so naravne sile ne- predvideno pustošile in kjer je bila potrebna hitra akcija. Navajamo primer Tolminskega. Potres, ki je prizadejal to področje v mesecu maju in septembru je povzročil ogromno škodo. Med prvimi, ki so odšli na pomoč prizadetim prebivalcem, so bile enote ljubljan- skega armadnega območja. V okviru številnih izvede- nih akcij je vrednost opravljenih del dosegla višino l.*W5.(M)() dinarjev. Pripadniki JLA pa so pomagali tudi ob drugih elementarnih nesrečah. JLA je tudi velika baza /a izobraževanje. V letošnjem letu je JLA omogočila tisočim vojakom, da so si v teku služenja vojaškega roka pridobili kvalifi- kacijo. V tem letu sijev JLA 6800 vojakov pridobilo kvalifikacijo kuharja, medtem ko jih je 1690 pridobilo diplom<», ki jim zagotavlja opravljanje pekarske obrti. Ustrezno kvalifikacijo pa si je pridobilo še veliko šte- vilo avtu-mehanikov, preciznih mehanikov, radiome- hanikov, elektro-mehanikov, radio-telegrafistov in tako dalje. To so dokazi, da je JLA ne samo v tem letu, temveč tudi v vseh prejšnjih letih dala veliko ka- drov najrazličnejših strok, ki so aktivno zidali v naš včerajšnji, današnji in jutrišnji razvoj. Nič manjši niso rezultati, ki so jih pripadniki JLA dosegli pri gradnji in obnovi cest, mostov, vodovod- nega omrežja, z delom na mladinskih delovnih akcijah in na drugih področjih splošnega interesa. Številne svečanosti v letošnjem letu posvečamo tudi 30. obletnici vojne industrije. Za to je treba ob tej priložnosti poudariti, da s proizvodnjo orožja in vojne opreme v domačih tovarnah, na kvaliteten način prispevamo k matearializaciji koncepta vseljudske obrambe. Delovnih zmag naše armade je še veliko, o njih bomo še pisali. Časnikarji iz vseh republik in pokrajin so obisk v Beogradu izrabili še za ogled akademije, kjer so se zadržali v razgovorih s predstavniki šole in gojenci šol; z njimi so se pogovarjali o delu in bodočih načrtih. Ogledali so si tudi filma: ,,Tito-vrhovni poveljnik in Tito med čuvarji neba". S svojega srečanja pa so po- štah telegram tovarišu Titu ob njegovi promociji za doktorja vojaških ved in ob prazniku JLA ter vojne industrije. MG IzobraŽevanje komunistov v petek in v soboto pretekli teden je bil v Ptuju seminar za sekretarja osnovnih organizacq ZK, za člane komiteja in predsednike komisij občinske konference ZKS Ptuj in za člane pohtičnega aktiva. Seminar je bil dobro priprav^en, teme so bile skrbno izbrane in tudi dobro posredovane. Po uvodnem razgovoru in posvetu je v petek dopoldne v narodnem domu v Ptuju prvi spregovoril Igor Uršič, član p-edsedstva CK ZKS in sicer o zakonu o združenem delu. Razlagal je vsebino zakona in govoril o vseh pomembnih točkah, kijih prinaša zakon. Tako je razlagal o dohodkovnih odnosih, odgovarjal na vprašanja o združevanju kmetov in o integra- cgskih oblikah. Marjan Orožen, republiški sekre- tar za notranje zadeve SR Slovenije pa je spregovoril o notranji poUtični situaciji v SR Sloveniji ter o pomenu zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti V soboto je predaval na temo Maricsistična misel in praksa v spopadu z birokratsko, tehnokrate sko in liberalistično ideologijo in prakso, Slavko Podmenk. V svojem zelo dobro priprav^enem referatu in v kasnejših razgovorih Marjan Orožen (v sredini) je govoril o varnosti in družbeni samozaščiti. Foto: R je orisal vse oblike razvoja Jugoslavge od NOB do danes. Isti dan so komunisti še poslušali Franja Gnilška, ki je razlagal gospodarska gibanja v občini Ptuj za obdobje od januarja do septembra 1976; Ivo Grandaje podal finančna gibanja v tem obdobju, predstavniki samo- upravnih interesnih dcupnosti pa so razlagah problematiko interes- nih sfer v občini Ptuj. Seminar je uspel in je sestavni del programa idejnega usposab- ljanja komunistov v ptujski občini. zk Ormož Slovesnosti ob prazniku JLA Ob praznovanju dneva JLA je bilo v Ormožu več prireditev. V ponedeljek je bila v prostorih delavske univerze zaključna prireditev predstavnikov štaba teritorialne obrambe vzhodno- štajerske pokrajine za podravsko, pomursko in koroško regijo. V to- rek popoldne je bila pred spomeni- kom narodnega heroja Jožeta Kerenčiča krajša proslava, kjer so mlade sprejeli v enote teritorialne obrambe; zvečer ob 18. uri pa je bila osrednja proslava za vse krajevne skupnosti v občini Ormož. Na tej proslavi so sodelovali godba na pihala iz Ormoža, pevski zbor ter dramska skupina. Ob počastitvi 35. obletnici JLA se je v ponedeljek v Ormožu sestal štab teritorialne obrambe vzho- dnoštajerske pokrajine. Te prireditve so se udeležili tudi pred- stavniki občinskih štabov teritorialne obrambe, predstavniki garnizij Maribora, Ptuja in Slovenske Bistrice, predsedniki svetov za ljudsko obrambo, člani družbenopolitičnih organizacij v regijah ter predstavniki mladine. Med gosti so bili Vitja Rode, Slavko Soršak in Ivan Gradinšek, ki je v svojem slavnostnem govoru povdaril pomembnost teritorialne obrambe. Orisal je revolucionarno razvojno pot jugoslovanske ljud- ske armade in ob koncu vsem aktivnim in rezervnim vojaškim starešinam tudi čestital dan JLA. v nadaljevanju tega prijateljske- ga in prisrčnega srečanja predstavnikov teritorialnih enot so podelili priznanja ter pohvale 72 članom teritorialnih enot v pomur- ski, podravski in koroški regiji. Med odlikovanimi in pohvaljenimi so tudi predstavniki, ki jih je odli- koval komandant republiškega štaba TO Rudolf Hribernik. Odlikovanih je bilo preko 300 rezervnih vojaških starešin v SR Sloveniji. Za izredne uspehe dosežene pri izvrševanju nalog v urjenju in vzgoji moralnopolitične enotnosti, bojne pripravljenosti štabov in enot teritorialne obrambe je dobilo več predstavnikov TO in štabov TO odlikovanja in pohvale. Med njimi so: Karel Žmavc iz Ptuja, OO ZSMS iz Pragerskega in iz Ki- dričevega ter občinska konferenca ZSMS Ormož. Najboljša teri- torialna enota je enota občinskega štaba TO Ptju, ki je za letošnje le- to prejela prehodno zastavico. Srečanja so se udeležili tudi pionirji osnovne šole iz Ormoža, ki so komandantu štaba TO in vsem prisotnim čestitali dan JLA — 22. december. zk Med odlikovanimi m pohvalje- nimi je tudi Karel Žmavc Ivan Gradišek je spregovoril o revolucionarni poti naše armade. Foto: zk Priznanje zvezi rezervnih vojaškili starešin Rezervni vojaški starešine ptui- dce občine so se v nedeljo, 19. decembra zbrali na svoji redni dcupščini Iz sicer kratkega, vendar zelo izčrpnega poročila o dehi ZRVS v enoletnem obdobju izhaja, da je bilo to delo nadvse uspešno, saj se rezervni vojaški starešine aktivno udejstvujejo na vseh področjih družbenega življe- nja. Ob dvojnem jubileju - 35. obletnici vstaje jugostovanskih narodov in narodnosti in 35. obletnici ustanovitve JLA je spregovoril Branko Gorjup, pred- sednik dcupščine občine Ptuj. Zvezi rezervnih vojaških starešin, vsem njenim osnovnim organi- zacijam in članom se je tudi zahvalil za uspešno deto v letošnjem letu, skup^ z novoktna čestitko pa jim je zaželel uspešno deto tudi v naslednjem letu. Na seji skupščine so prečitali tudi ukaz o rednih in izrednih napredovanjih rezervnih vojaških starešin. Občinska ZRVS je podelila več priznanj in plaket zaslužnim članom, ki so največ prispevah k uspešnem delu organizacij ZRVS v preteklem letu. Predstavnik republiškega odbora ZRVS Ivan Gradišek pa je izročU zlato plaketo občinski zvezi rezervnih vojaScih starešin Ptuj in osnovni organizacgi ZRVS Kidri- čevo, ki ga je omenjenima organizacijama podehl republiški odbor za vsestransko uspešno delo v minulem obdobju. Predstavnika obeh organizacg sta se za to n^višje priznanje zahvalila z obljubo, da bosta tudi v bodoče enako zavzeto in uspešno delovaU na področju obrambne vzgoje. m. g. IVagrada zveznega sekretariata za ljudsko obrambo tudi Majdi Gajzerjevi Kot vsako leto je tudi letos zvezni sekretariat za ljudsko obrambo v Beogradu podelil nagrade novinarjem, ki pišejo o JLA. Med 13 novinarji iz Slovenije, ki so prejeli nagrade je tudi MAJDA GAJZER, novinarka našega zavoda Racfio-Tednik. To visoko priznanje naši novinarki je obenem priznanje tudi našim lokalnim sredstvom obveščanja. M^d^ Gajzeiieva piše o življenju in delu v JLA že od začetka svojega novinarskega poslanstva._Kot sama pravi gre n^večja zahvala vojakom in starešinam vojašnice Dušana Kvedra v Ptuju in urednikom, ki so vedno imeli posluh, da je lahko skozi časopis po radiu predstavljala vojake in njihovo življenje. Čestitamo! zk KONEC ROPANJU NAŠIH GOZDOV? Bližajo se novoletni prazniki, (iotovo ste že razmišljali, kako boste opremili vaše stanovanje, da bo čim lepše in čim bolj praznično. Večina od vas se bo odločila za postavitev novoletne jelke. Prav! Še vedno pa je veliko takih, ki nimajo časa , recimo tudi ne denarja, da bi stopili na tržnico, in v miru izbrali smrekico. Raje gredo v gozd, ki seveda ni njihov, posekajo smrekico, domov grede najdejo še lepšo, to odvržejo, posekajo novo in tako naprej. Pri vsem tem se ne zavedajo kakšno škodo so naredili. Naš sogovornik je Zvonka Kneževič, načelnik inšpekcijskih služb pri SO Ptuj, ki nam je, kot gozdarski inšpektor povedala: ,.Gozdarji v občini Ptuj pogozdijo letno približno 138 ha površin. Od drevesnih vrst je najpogosteje zastopana smreka, ki je zasadimo nekaj nad 58 ha letno. En hektar pogozditve stane približno 20.000 do 25.000 dinarjev, dodatno pa negovalna dela v naslednjih šestih letih do 27.000 dinarjev. Skupna vrednost takšne površine je tako okoli 50.000 din po hektarju. Iz tega lahko izračunamo, kolikšna so sredstva, ki jih letno vlagamo v gozdove in ocenimo, koliko je ob normalnih pogojih cena vrednosti takega gozda. Zato je razumljiva skrb gozdarjev in lastnikov gozdov za gozdove iglavcev, predvsem pa smreke ob tem času. ko najpogosteje neznani storilci vdirajo v takšne gozdove ter žal ljudje niso običajno zadovoljni z enim drevescem, posekajo jih nekaj najlepših, izbirajo med njimi in jih celo odmetavajo. Še hujši pa so tisti, ki ne sekajo samo za svoje potrebe, ampak v tujih gozdovih bodisi družbenih ali zasebnih, sekajo za prodajo za svoj žep." In kakšne so posledice takšnega vandalizma? ,,Z gozdarskega vidika ni samo škoda na izsekanem drevesu, ampak se z večjimi poseki, posebno, če se ti iz leta v leto ponavljajo, pokvari sestoj tako kvalitetno, kot v razmerju drevesnih vrst, v zdravstvenem stanju, v svoji funkciji varovanja tal in še drugem." So predvidene zoper storilce sankcije? ,,Da, ogromna investicijska sredstva, ki se predvsem v zadnjih letih vlagajo v gozdove na eni strani in porast škod po človeku zaradi nedovoljenih sečenj drevesc na drugi strani sta bila razlog, da je IS SR Slovenije izdal odlok o prevozu in prodaji novoletnih jelk, v katerem določa, da mora: — novoletna jelka v prodaji biti opremljena s plombo, iz katere sta razvidna njen izvor in leto poseka (izjemoma se letos prodajajo tudi neplombirane jelke, vendar mora prodajalec imeti dokazilo o izvoru, ki ga izda gozdnogospodarska organizacija). — prevoznik in prodajalec morata imeti pri sebi potrdilo o izvoru, ki ga izda gozdno gospodarska organizacija. v odloku so predvidene denarne kazni za organizacijo združenega dela do 50.000 dinarjev, za posameznika in odgovorno osebo OZD pa do 5.000 dinarjev, če se drevesca prodajajo neplombirana ali če ni potrdila o izvoru. Istočasno se lahko izreče varstveni ukrep odvzema drevesc ali premoženjske koristi. Izvajanje odloka nadzirajo organi za notranje zadeve, organi — tržne in gospodarske inšpekcije. V izogib škodam v gozdovih in kaznovanju storilcev, smo organizirano pristopili k prodaji drevesc. Predlagam vsem obt-anom, da kupujejo drevesca na mestih, ki so zato določena, ali pa se odločijo za nakup umetnih drevesc, ki so naprodaj v trgovski mreži." Za konec naj povemo še to, da je organizacijo prodaje prevzelo Komunalno podjetje Ptuj in da so drevesca že na voljo vsem, ki to želijo na ptujski tržnici. Cene so, glede na stroške zmerne, tako dani razlogov za črni posek smrečic. — OM Pri nas je še mnogo niešanih gozdov, ki so slikoviti tudi pozimi. Foto: R osebna kronika RODILE SO: Elizabeta Fridl, Ločki vrh 27 - dekhco; Jožefa Markež, Placar n. h. - SmHjano; Stanislava Vindiš, Janežovski vrh 21 - Suzano; Marjeta Kosi, Križevci pri Ljutorreru 14/a - Draga; Manca Zaje, Vrhloga 8 — Simono; Marija Horvat, Dornava 7 - Silvo; Danica Zlatinek, Kajžar 35 - Blanko; Kristina Vrabec, Stojnd 124 - Lidijo; Milica Bombek, Središče 84 - Ksengo; Marija Žuran, Brezovec 57 - Robija. POROKE: Bogdan Trampuš, Žlebe 15 in Neža Letonja, Kočice 26; Rajko Valcl, Lenart v Slov. goricah. Partizanska 7 in Zorica Holc, Lenart v Slov. goricah. Partizanska 7; Ivan Topolnjak, Gregorčičev dr. 7 in Terezija Topolnjak, Gregorčičev dr. 7; Milan Petek, Podvinci 68 in Katica Murko, Podvinci 68; Dominik Stočko, Velenje, Kersnikova 2 in Pavla Rihtarič, Pe stike 29; Jakob G^ser, Zg. Pjistava 7 in Ana Petrovič, Zg. Pristava 7. UMRU SO: Ludvik Munda, Središče 125, roj. 1910, umrl 10. dec. 1976; Franc Vrabl, Srbski trg 4, roj. 1936, umrl 12. dec. 1976; Ivan Cimerman, Moravci 126, roj. 1925, umrl 14. dec. 1976; Marga Klemenčič, Polenci 1, roj. 1910, umrla 15. dec. 1976; Ehzabeta G^št, Doklece 5, roj. 1899, umrla 15. dec. 1976; Ivana Habianič, Pobrežje 93, roj. 1906, umrla 16. dec. 1976; Margareta Srčič, Stojnci 119, roj. 1888, umrla 15. dec. 1976; Ana Verbek, Draženci 20, roj. 1904, umrla 17. dec. 1976; Ceciljga Holc, Mejna cesta 7, roj. 1927, umrla 17. dec. 1976; Janez Visenjak, Moškargci 75, rej. 1905, umrl 17. dec 1976. vreme do nede^e, 2. januarja 1977. Prvi krajec bo v torek, 28. decembra ob 8.47. Napoved: Spremenljivo bo. Ob jugozapadnih vetrovih bo deževalo. Nato se bodo okrepih severni vetrovi in bo močno snežilo. Nada^ni izgledi vre- mena: od 4. do 6. januarja pričakujemo močno sneženje ob severovzhodnih vetrovih- Sonce je na povratku. Zato se bo do konec leta dan podaljšal za 4 minute. Alojz Cestnik. ^ ____Iy TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079. Celojetna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje tenneljni davek od prometa proizvodov.