Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177
PODUREDNIŠTVO :
34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročni'.;a Letna naročnina Letna inazmvMvo
I- 1.250 L 2.500 L 3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	3
Leto XIX. - Štev. 41 (971)
Gorica - četrtek, 19. oktobra 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Ena tretjina človeštva razpolaga s 85 % svetovnega bogastva, druga tretjina ima samo 10 % in tretja tretjina komaj 5 % svetovnega bogastva. Tri četrtine tega bogastva ima 19 držav.
V eni teh držav je našel prof. Raoul Follereau, znan pod imenom »potnik božje ljubezni«, ki se posveča predvsem skrbi za gobavce, v enem vsakdanjih časopisov tele stavke:
Na svetu je 38 milijonov beguncev — in dalje na isti strani: papiga je podedovala 20.000 dolarjev; na svetu je petnajst milijonov vojnih invalidov, in spodaj na isti -strani: dva tisoč ljudi je šlo psu za pogrebom; in dalje drugo ob drugem:
400 milijonov otrok je lačnih kruha — bogataš iz Sev. Amerike je zapustil tri milijone dolarjev za svojega dirkalnega konja.
Za denar, ki ga potrošijo bogate države za gradnjo ene same atomske podmornice, bi se dalo postaviti in opremiti 50 velikih bolnišnic. Vojaški stroški znašajo letno 120.000 milijard dolarjev, to je toliko kot ves svetovni blagovni izvoz. S tem denarjem bi mogli zgraditi 240 milijonov stanovanj in prehraniti dve milijardi ljudi, t. j. dve tretjini svetovnega prebivalstva.
Letno umre 35 milijonov ljudi na posledicah podhranjenosti. Na vsakih deset ljudi jih sedem umre zaradi lakote, šestletni otrok v Indiji poje v enem tednu en kilogram riža, in to je vse. Evropski otrok istih let pa poje v enem tednu povprečno: 70 dkg kruha, 10 dkg masla, 10 dkg marmelade, 4 jajca, 70 dkg testenin, pol kg mesa, 20 dkg sladkorja, 1 kg zelenjave, po 1 kg jabolk in pomaranč, 2 litra mleka.
Nepismenost v nerazvitih deželah je še velika: v Afriki 75 %, v Aziji 65 %, v Južni Ameriki 45 %. Več kot polovica otrok pod 14. letom starosti na svetu ne more obiskovati nobene šole.
Porast človeštva napreduje v galopu: za časa Kristusa je bilo 160 milijonov ljudi, leta 1700 600 milijonov, leta 1850 1200, leta 1950 2500, leta 1960 pa 3.000 milijonov, leta 2000 jih bo že 6.000, t. j. 6 milijard.
Cerkev, ki je kot mati in učiteljica stopila s koncilom v sredo človeštva, njegovih stisk in problemov, je zato upravičeno zaskrbljena nad usodo sveta. Dejstva, ki smo jih pravkar omenili, so ji neprestano pred očmi. Nenehno razmišlja, kako svetu pomagati. Zato je svojim sinovom v misijonskem odloku, sprejetem na zadnjem koncilu, dejala med drugim tudi tole :
»Vsi sinovi Cerkve naj se živo zavedajo svoje odgovornosti za svet! V sebi naj goje duha prave vesoljnosti in svoje sile naj uporabljajo pri delu za evan-gelizacijo. Vsi pa naj tudi vedo, da so v korist širjenja vere predvsem dolžni zares krščansko živeti. V tem obnovljenem duhu se bodo same od sebe Bogu darovale molitve in spokorna dela, da bi s svojo milostjo dal rodovitnost delu misijonarjev, zbujali se bodo misijonski poklici, pritekala bodo za misijone potrebna sredstva. Da bi pa sedanji položaj Cerkve v svetu v zadostni meri spoznali prav vsi kristjani in da bi slišali glas množic, ki kličejo: Pomagajte nam!, je treba o misijonih tako poročati, da bodo občutili misijonsko dejavnost kot svojo ter odprli srce za tako obsežne in silne potrebe človeštva ter jim mogli hiteti na pomoč.«
Sv. oče sredi krščanskih laikov
V sredo, 11. oktobra je bila otvoritvena slovesnost svetovnega kongresa za laični apostolat. Dvorana v Pijevi palači je bila nabito polna. Prisotnih je bilo tudi več kardinalov in škofov. Italijansko vlado je predstavljal predsednik vlade Aldo Moro. Uvodni govor je imel advokat Vittorino Veronese, ki je že pripravil in vodil prejšnja dva svetovna kongresa za laični apostolat. Pozdravil je vse prisotne. S toplimi besedami pa se je spomnil tudi tistih, ki se kongresa niso mogli udeležiti ali zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ali zaradi hudobije ljudi.
Preteklo nedeljo so se vsi udeleženci kongresa za krščanske laike — 2500 po številu — zbrali v baziliki sv. Petra, da tam prisostvujejo maši sv. očeta in slišijo njegove misli o krščanskem aposto^ latu.
Sv. oče je opravil sv. daritev v konce-lebraciji z desetimi kardinali in 14 školi iz vseh delov sveta. Prošnje pred darovanjem so bile izrečene v enajstih jezikih od samih laikov, tako mož in žena. Sveti oče je osebno podelil sv. obhajilo predstavnikom vseh narodov, ki so na kongresu Zastopani.
V govora je najprej poudaril, da je zmota, če bi kdo mislil, da sta hierarhija in laični element v Cerkvi dve ustanovi, ki korakata vzporedno in sodelujeta na osnovi medsebojne enakosti. Ne, je dejal sv, oče, po božjih načrtih je hierarhija edina, ki Cerkov vodi, delovanje Cerkve Pa je toliko uspešno, kolikor jo laiki podpirajo in z njo sodelujejo. Vsakdo, ki bi hotel delovati na svojo roko, brez povezave s cerkvenim načelstvom, je podoben eurleu vode, ki se je odtrgal* od vira in končal v pesku.
Cerkev pričakuje od laikov predvsem dveih stvari: da pomagajo vršiti naloge, ^i niso izključno stvar duhovnikov, npr. Pouk katekizma ali dela ljubezni ter da
Ponovni atentat na Južnem Tirolskem
Pred karabinjersko postajo v Schludemsu (Sluderno) v dolini Vinschgaiu blizu Mera-na je v noči' 13. oktobra prišlo do močne eksplozije. Nekdo je nastavil bombo pred vrata poslopja ali pa jo je odvrgel iz bližnjega gozda proti vojašnici. V trenutku eksplozije je v vojašnici spal karabinjerski poveljnik z ženo in tremi otroki. Na srečo ni prišlo do človeških žrtev in tudi ranjen ni bil nihče, kljub temu da je va jašnica utrpela precejšnjo škodo.
Na Dunaju se nadaljujejo preiskave proti teroristom. Notranji minister je sklica! konferenco, katere so se udeležili vsi glav-ni predstavniki policije in javne varnosti.
Po neuradnih vesteh so v teh dneh prišli na sled v Gradcu teroristu Wa!terju Vor-tischu, ki so ga tudi aretirali. Bil je zelo izkušen v dobavljanju dinamita, zlasti za napade na železniške proge. Baje je tudi vmešan v zadnji atentat na železniški postaji v Trentu, pri katerem sta izgubili življenje dve osebi. V novembru leta 1965 je bil zaradi terorističnih dejanj že ob-^ sojen na šest mesecev zapora, a ker jo vložil priziv, mu jih ni bilo treiba odsedeti. Na obravnavi je takrat izjavil, da je hotel s temi dejanji samo pomagati nemški manjšini na Južnem Tirolskem.
Slovenska skupnost
odpovedala sporazum
delajo na posvetitvi sveta, tako oseb, časa in krajev. Opozoril je na izrek pok. kardinala Cardijna, ustanovitelja delavske Katoliške akcije, da je poslanstvo laikov prepojiti miselnost današnjih ljudi, njih zakone in navade s krščanskim duhom, nato pa zaključil svoja izvajanja z mislijo, ki jo je bil izrekel leta 1957, tedaj še v službi papeža Pija XII.: »Zaupajte! Rim gre naprej in sv. oče ga vodi.«
Tajništvo Slovenske skupnosti iz Trsta nam je poslalo v objavo sledečo resolucijo (do katere smo zavzeli stališče v članku »Še je čas za premislek« na str. 2):
Na svoji seji dne 3. oktobra je svet Slovenske skupnosti sprejel naslednjo
resolucijo:
»Predsednik EPIT-a dr. Mario Franzil je uradno sporočil, da je na podlagi sklepa izvršnega odbora EPIT-a prosil vlado v Rimu, naj predloži zakonski osnutek za razširitev industrijskega področja. Razlastitev predvideva nadaljnjih 3.100.000 kvadratnih metrov zemlje v dolinski, miljski in tržaški občini.
Svet Slovenske skupnosti soglasno meni, da gornje ravnanje in ukrepanje grobo kršita določila in duha sporazumov, ki so jih podpisale stranke leve sredine in Slovenska skupnost.
Svet Slovenske skupnosti ugotavlja :
1) da gornje ukrepanje ni v skladu z določilom sporazuma, po katerem bi se morala vsaka even-tuelna razširitev EPIT-a strogo vskladiti z medobčinskim regulacijskim načrtom, ki je sedaj v pripravi in ki predvideva zgraditev industrijskih naprav pri Orehu;
2) da ni bila sklicana posebna komisija, ki bi morala proučiti spremembo obstoječih krivičnih zakonskih določb glede delovanja EPIT-a kljub temu, da je Slovenska skupnost že 3. marca 1967 zahtevala sklicanje te komisije in predložila svoj referat;
3) da stranke leve sredine niso ničesar storile, da bi pristojne oblasti izdale deželni zakon o razla-ščevanju za javno koristne naprave, ki bi upošteval in zaščitil tudi pravice prizadetih lastnikov.
Svet Slovenske skupnosti pripominja, da je ustanova EPIT nadaljevala z razlaščevanjem po starih zelo nizkih cenah tudi po podpisu sporazumov, čeprav slednji predvidevajo, da se ustanova EPIT lahko posluži razlaščevanja le v skrajnih primerih in da mora v vsakem primeru izplačati lastnikom pravično odškodnino.
• Svet Slovenske skupnosti meni, da predstavlja predloženi načrt EPIT-a nepopravljivo škodo za slovensko manjšino in veliko gospodarsko škodo za prizadeto prebivalstvo v dolinski občini, ki je že ogromno trpelo zaradi številnih preteklih razlaščevanj. %
Ob tej priložnosti svet Slovenske skupnosti ugotavlja, da tudi ni bilo izpolnjeno določilo sporazuma, po katerem bi morala biti do konca septembra ustanovljena slovenska industrijska strokovna šola v Rojanu.
Na podlagi zgornjih dejstev svet Slovenske skupnosti soglasno ugotavlja, da sta Krščanska demokracija in Združena socialistična stranka prelomili bistvo sporazumov in izničili njihovo vsebino.«
DOPOLNILNA RESOLUCIJA
Na seji 13. oktobra 1967 je bila sprejeta dopolnilna resolucija:
»Zato svet Slovenske skupnosti izjavlja, da ni več vezan na politični in upravni sporazum, sklenjen dne 17. januarja 1967 ter naroča svojim izvoljenim predstavnikom v odboru devinsko-nabre-žinske občine in v pokrajinskem odboru, naj podajo ostavko na župansko in odborniška mesta, svetovalcu Slovenske skupnosti v tržaškem občinskem svetu pa, naj se umakne iz večine.
Svet Slovenske skupnosti obžaluje, da sta jo stranki leve sredine s kršitvijo bistvenih točk sporazuma prisilili k temu težkemu koraku, ker meni, da je prav leva sredina najbolj poklicana, da pravično rešuje življenjska vprašanja slovenske narodne manjšine, kot je v začetku zagotavljala in pripravila potrebno ozračje.
Svet Slovenske skupnosti ponovno poudarja, da ni proti industrializaciji, če služi krajevnemu gospodarstvu in domačemu prebivalstvu in hkrati ne škoduje gospodarskim panogam in ljudem, ki se z njimi ukvarjajo. Zato vztraja, da se tovarna Fiat »Veliki motorji« zgradi pri Orehu v miljski občini ter je odločno proti vsaki nepotrebni in samovoljni razširitvi EPIT-a.
Svet Slovenske skupnosti je prepričan, da dosedanji način EPIT-ovega delovanja bistveno škoduje ne samo gospodarskim, temveč tudi socialnim in narodnim pravicam in koristim slovenskega prebivalstva, ker ogroža temelje obstoja slovenske narodne manjšine kljub zaščitam, predvidenim v ustavi, z londonskim sporazumom ter z listino o človečanskih pravicah.
Takšno ogrožanje se lahko izrodi v šovinizem, medtem ko obramba obstoja narodnih manjšin ni nazionalizem, temveč dolžnost vsakega resničnega demokrata.«
Objem dveh, ki sta bila in ju ni več na svetovni pozomlct: Sukarno, ki so ga Indonezijski vojaki odstavili, ker da Je hotel državo izročiti kitajskemu komunizmu, ter Hruščev, ki je bil poslan od svojih tovarišev v nezaželen pokoj. Prav te dni (15. oktobra) so potekla tri leta, kar je presenetila svet vest o njegovi odstranitvi. Toda njegovi nasledniki z njim dobro ravnajo. Dali so mu lepo stanovanje in visoko pokojnino, drugače pa gledajo na to, da se Hruščev v javnosti ne kaže veliko.
Delo škofovske sinode
Rimska sinoda, koncil v malem, načrtno razpravlja o predloženih temah. Tako je bilo na .njej govora o duhovniških kandidatih. Znani škof msgr. Fulton Sheen je doživel velik aplavz vseh prisotnih, ko je postavil zahtevo, naj se bogoslovcem odloži posvečenje, dokler ne pridejo do jasne odločitve in naj se jiih kot rekrute v vojski pošlje za neikaj časa na dušno-pastirski teren, da se tam seznanijo s problemi življenja.
Kardinal Brown je razpravljal o zakonski morali, pa dodal, da o teirn ne bo debate, ker je sv. oče odločitev pridržal sebi. Pač pa lahko vsak sinodalni oče svoje poglede papežu sporoči, da jih pretehta in preveri.
Nasprotno pa je bilo na kongresu laikov, ki se istočasno vrši v Rimu, o tem dosti govora. Ko se je razpravljalo o »očetovski odgovornosti«, je večina bila mnenja, da je treba vprašanje spočetja otrok prepustiti ljubezni zakoncev, njih vesti, čistosti njih namenov. Nekateri so pri tem sicer poudarjali, da je treiba počaikati odločitve sv. očeta o tem vprašanju, toda spet so bili vsi soglasni, da je zadeva porajanje otrok končno le zadeva vesti zakoncev.
Sinodalni očetje so dokončali precej dolgo razpravo o verskem nauku. Ker pa zahteva vprašanje o verskem nauku še večje poglobitve, je bila sestavljala 12-član-ska komisija. Osem članov komisije . so izvolili sinodalni očetje, 4 člane pa je imenoval sv. oče. Pri prvem sinodalnem glasovanju ni noben sinodalni oče dobil potrebne absolutne večine. Pri drugem glasovanju je zadostovala relativna večina. Pri tem glasovanju je dobil največ glasov zagrebški kardinal Šeper in sicer 140 glasov in njega je sv. oče imenoval za predsednika te komisije.
V	torek, 10. oktobra je bila tiskovna konferenca. Msgr. Munoz Vega je zbranim časnikarjem orisal razpravo o verskem nauku. Dejal je, da je koncil zaupal teologom nalogo, naj proučijo težave, na katere naleti vera v današnjem svetu in naj skušajo nakazati rešitev. Dosedanje delo teologov sinodalne očete na splošno zadovolji, vendar so nekatere ugotovitve povzročile med ljudmi zmešnjavo in negotovost. Zato je treba študije poglobiti. Ugotoviti je treba prave vzroke današnje verske krize. Ti vzroki pa niso povsod enaki. Iskati je treba primernih sredstev in poti za premaganje krize. Msgr. Munoz je ob koncu poudaril, da škofovska sinoda nima namena, da bi zbrala in naštela današnje zmote, ampak želi jasno razložiti verski nauk.
IKI
Na področju Velikega Buenos Airesa živi nad pet milijonov ljudi. To področje je kakor polkrog s polumerom 40 km, ki ima svoje središče v buenosaireškem pristanišču. Ker le$i le malo nad morjem, se vsak večji naliv lahko hitro spremeni v poplavo.
V	nedeljo, 8. oktobra je začelo deževati in potem je dež lil več dni zaporedoma. Zemlja, ki je glinasta, vo4e ni mogla več požirati. K temu se je pridružil še veter z morske strani, ki je gnal vodo reke Parana nazaj v deželo. Katastrofa je bila tu.
130.000	ljudi je bilo prisiljeno zapustiti svoje borne domove z obah strani reke Parana ter s področja njenih pritokov.
Vse trgovsko in industrijsko življenje prizadetega področja je naravno močno ohromljeno. Na tisoče delavcev ni moglo prili v mesto na delo, ker so bile ceste preplavljene. Narasla reka Reconquista je nekaj časa ogrožala tudi znani Čampo de Mayo, ki je najbolj pomembno vojaško oporišče v Argentini. Tam je v vojaški bolnišnici za kurata Slovenec dr. Mirko Gogala.
Predsednik države general Ongania je proglasil nad vsemi poplavljenimi področji izjemno stanje. Reševalne akcije vodi vojska, ki ima pravico, da zaseže zalogo živil ter mobilizira državne uslužbence in zdravnike, da ostanejo na razpolalgo oblastem za nedoločen čas.
Palpiarh AtenaoDPa potiiie
LOGARITMIČNA SPIRALA SRCA
Logaritmično spiralo sred poznate.
Kako se rodi na dnu skrivnostne ljubezni in skoraj plešoč in skoraj smehljaje se dvigne v zavest daritve, kljub tolikim umnim oviram srca.
Logaritmično spiralo srca zares poznate?
Kako izžareva onkraj ozkih razsežnosti moč
na dežele daleč od božjega Sina, kako hladi in ogreva in hrani razsežnost srca.
Logaritmično spiralo brez črt poznate!
Kako se rodi pod mladim klicem Človeka-Boga, ki živi,
še zmeraj med nami na tisti prikupno-drzni način zbirajoč prostovoljce sveta.
P. VLADIMIR KOS SJ, Japonska
_ -
Se je čas za premislek
Kronanje svetogorske Matere božje
VELIKE PRIPRAVE ZA MARIJINO KRONANJE
Svetogorski patri so tako imeli v rokah vsa uradna dovoljenja. Nastopil je čas praktičnih odločitev in podrobnega dela. Za dan kronanja so določili tretjo po-binkoštno nedeljo, šesti junij 1717. Od papeža Klementa XI. so izposlovali izreden popolni odpustek, ki so ga verniki lahko prejeli ali na dan kronanja ali v naslednji osmini. Potrebna je bila okrožnica, s katero naj se povabijo na kronanje oblastniki in odličniki ter naj se naprosijo cerkveni krogi, da duhovno pripravijo vernike na izredno svečanost.
Vabilna okrožnica je nosila datum 1. maja 1717. Na slovesno kronanje je vabila »vse slavne deželne stanove in plemiške redove dednih dežel Štajerske, Koroške, Kranjske in grofije Goriške, vso duhovščino, vse prebivalstvo, tudi vernike sosed-' njih okrožij prejasne beneške republike.« Z vljudno prošnjo se je nato obračala na »prevzvišene škofe, krajevne ordinarije in njihove generalne vikarje, prošte, arhidiakone, dekane in slednjič na vse cerkvene predstojnike in redovniške prelate, naj bi njim podložni gospodje župniki, vikarji, kurati in cerkveni govorniki s prižnic oznanili dan kronanja ter na učinkovit način vzpodbujali vernike, da se z iskreno pobožnostjo udeležijo zmagoslavja kronane Matere božje in Deteta Jezusa ter s splošnim romanjem kronajo Marijino zmagoslavje.«
Okrožnica se je začenjala z zelo slovesnim uvodom:
VABILO
na kronanje preblažene Device in Bogorodice, čudovite Matere milosti svetogorskega samostana v slavni pokneženi grofiji Goriški.
Samostan, ki stoji na Sv. gori nad Solkanom, upravljajo manjši bratje sv. Frančiška reformirane hrvaško-kranjske redovne province Sv. križa.
Teče ie drugo stoletje, odkar postaja zaradi čudežev iz dneva v dan vedno bolj slavna SVETOGORSKA MATI BOŽJA, ki jo neprestano prihajajo častit številne množice romarjev.
S premilostnim odobrenjem rimskega papeža in posebnim pooblastilom vatikanskega kapitlja sv. Petra v Rimu bo Marijina PODOBA hkrati z božjim Sinom, kot druga izven Italije, z izredno svečanim obredom in velikim sijajem kronana Z dvema kronama iz čistega zlata dne šestega meseca junija leta 1717...«
Potrjena smrt prekaljenega revolucionarja
Kakor beremo v resoluciji Slovenske sKupnosti, je svet Slovenske skupnosti so-glasno ugotovil, da sta Krščanska demokracija in Združena socialistična stranka kršili bistvo sporazuma z dne 17. januarja 1967. Z uradnim predlogom EPIT-ovega načrta za razlastitev nadaljnjih 3.100.000 kv. metrov zemljišč v dolinski, miljski in tržaški občini grozi nepopravljiva škoda za slovensko narodno manjšino in velika gospodarska škoda za prebivalstvo zlasti v dolinski občini, ki je Že veliko trpelo zaradi preteklih razlaščevanj. Z novim načrtom je najbolj prizadet Boljunec, znatno pa tudi Dolina.
EDINO MOŽNI KORAK SLOVENSKE SKUPNOSTI
Slovenska skupnost se je do zadnjega borila, naj ne postavijo Fiatove tovarne »Veliki motorji« v Boljuncu, ampak pri Orehu ali kje drugje, kjer bi bilo manj škode. Ker to prizadevanje ni uspelo, je svet Slovenske skupnosti moral izvajati edino možno posledico, to je izjaviti, da ga sporazum s strankami leve sredine ne veže več in odpoklicati svoje zastopnike iz odborov v nabrežinski občini in tržaški pokrajinski upravi, kakor tudi iz svetovalske večine v tržaški občini.
Ko razčlenjujemo resolucijo Slovenske skupnosti, se nam zdi umestno opozoriti na tri točke, ki jih v njej zasledimo:
Slovenska skupnost obžaluje, da je bila prisiljena storiti ta korak, ker meni, da je leva sredina najbolj poklicana za reševanje življenjskih vprašanj slovenske narodne manjšine. Za to delo je leva sredina pripravila potrebno ozračje in ga je delno že začela izvajati. Če bi si italijanske demokratične stranke nepopravljivo odbile slovenske samostojne in neodvisne demokratične partnerje s politiko, ki je Slovenci ne moremo sprejeti, bi ne kršile samo ustave, londonskega sporazuma in izjave o človeških pravicah, ampak bi zadele v živo tudi tista splošna demokratična načela o politiki do slovenske narodne manjšine, katera same izpovedujejo.
Slovenska skupnost — to je druga točka — ponovno poudarja, da ni proti nujno potrebni industrializaciji in ne proti tovarni »Veliki motorji«. Industrializacija pa mora služiti krajevnemu gospodarstvu in domačemu prebivalstvu, ne sme uničiti kmetijstva tam, kjer lahko najbolj uspeva, ne sme imeti za cilj raznarodovanja Slovencev in mora dati delo ter kruh tržaškim specialistom in tržaški delovni sili, italijanski in slovenski. Samovoljna razširitev EPIT-a je poglavje zase in o njej govori resolucija Slcnrenske skupnosti zelo jasno.
Slovenska skupnost končno upravičeno in po našem mnenju popolnoma pravilno odklanja sleherni očitek nacionalizma. Nuj bo enkrat za vselej povedano, da nioramo Slovenci tu že 50 let braniti svoj obstoj, obramba obstoja pa po zdravi pameti nikakor ne more biti nacionalizem.
Slovenska skupnost je torej odgovorno izvedla posledice iz nastalega položaja, kakor je napovedala že takrat, ko je podpisala sporazum z levo sredino za primer, če bo kršen. Kaj pa druge stranke, ki zbirajo Slovence?
SLABOTNO STALIŠČE LEVIČARSKIH STRANK
Italijanska komunistična partija se je v svojem glasilu »II Lavoratore« dne 1. oktobra 1961 (str. 7) postavila na stališče, da Trst mora dobiti tovarno »Veliki motorji«, pa naj bo to v Dolini ati na Proseku. Pač pa komunisti protestirajo, ker k ogledu v Boljuncu niso povabiti dolinskega župana. To se natn zdi odločno premalo. Ali se Slovenci, ki so v komunistični partiji ali jo volijo, s tem zadovoljujejo? Ali mislijo, da je to dovolj za obrambo Boljunca in Doline?
Italijanska združena socialistična stranka je v pismu Slovenski skupnosti uradno sporočila, da je treba postaviti tovarno »Veliki motorji« pri Boljuncu, češ da ni druge možnosti v tržaški pokrajini. Danes je znano, da so druge možnosti, in sicer takšne, ki bi Slovencem manj škodovale ali celo nič. Kakor je Slovenska skupnost izvedla posledice, tako je nastopil trenutek, da zavzamejo odgovorno stališče tudi tisti Slovenci, ki so organizirani v socialistični stranki. Ali ne bi bila dvojna igra, če bi ti Slovenci po eni strani v notranjosti stranke odobravali njeno stališče, da morajo biti »Veliki Motorji« v Boljuncu, v slovenski javnosti pa bi govorili ati pisali proti temu? Ali ne bi z molkom ali vztrajanjem v tej stranki potrdili pisanja nekega italijanskega lista, ki ima tudi tržaško stran in pravi, cki stališča Slovenske skupnosti proti postavitvi tovarne »Veliki Motorji« v Boljuncu ne odobrava veliko Slovencev, ki so združeni v socialistični stranki?
Prijatelja spoznaš v nesreči. Tudi tržaški Slovenci bomo v tem izredno težavnem trenutku spoznali, kdo je in kdo ni naš resnični prijatelj. To velja tudi za tiste rojake, ki so stopili v italijanske stranke. Prav zdaj imajo usodno priložnost dokazati, da lahko tudi po tej poti Slovencem koristijo. Ali so kaj naredili? Če so naredili, a niso uspeli, pa naj izvajajo logične posledice.
S. T.
V sredo, 11. oktobra je pravoslavni patriarh Atenagora s posebnim letalom pričel svoje potovanje po Evropi.
Najprej se je ustavil v Beogradu. Na letališču ga je sprejel srbski patriarh German, delegat Sv. Sedeža v Beogradu msgr. Mario Cagna ter zastopnik beograjskega nadškofa Ceslar. Pri sprejemu so bili navzoči tudi nekateri predstavniki oblaisti. Patriah Atenagora se je v Jugoslaviji zadržal do 16. oktobra. Da se ne bi zameril srbskim cerkvenim krogom, je opustil obisk patriarhu makedonske Cerkve, ki se je pred kratkim osamosvojila, zaradi česar je srbska Cerkev objavila pretrganje odnosov z njo.
V spremstvu patriarha Germana je Atenagora obislkal tudi pravoslavno svetišče Cvetisava, kjer ga je pozdravil dekan teološke fakultete prof. dr. Draškovič, ki je napravil poklon jugoslovanskim oblastem s tem, da je dejal, da živi srbska Cerkev v posebno srečnih okoliščinah, ker ji je v veliko pomoč politika Jugoslavije, ki stremi za vzdrževanjem prijateljskih stikov z vsemi državami sveta. Prof. Draškovič je tudi poudaril zasluge patriarha Atena-gore v delu za zbližanje vseh krščanskih Cerkva, predvsem njegov dialog s papežem Pavlom VI. in prispevek patriarha za ohranitev miru.
Patriarh Atenagora ima po obisku v Jugoslaviji na sporedu še obisk pravoslavnih patriarhov v Romuniji in Bolgariji. Pozneje se bo za nekaj časa ustavil v Zii-richu (Švica), papeža v Rimu namerava obiskati 26. oktobra. Nato se bo še udeležil ekumenskega koncila v Ženevi in obiskal primasa anglikanske Cerkve dr. Ramseya v Canterburyju ter moderatorja škotske reformistične Cerkve.
Z GORIŠKEGA
Štandrež
Zares čudovita je dežela Siam, katero nam je preteklo nedeljo v barvnih slikah prikazal in s prijetno besedo opisal g. Vinko Zaletel. Ker je ta dežela soseda nesrečnega Vietnama, o katerem se danes toliko govori in piše in ker se bliža misijonska nedelja, so naši vaščani še toliko rajši prišli v dvorano in z zanimanjem sledili predavatelju na potovanju po pravljičnem Siamu. Dve uri je trajalo, a še prehitro je minilo. Gledalci so bili hvaležni požrtvovalnemu predavatelju in fotoreporterju ter ga povabili, naj še pride in razodene zanimivosti iz svoje popotne torbe.
*	* s=
V naši dvorani imamo zdaj že tretjo nedeljo zvečer ob sedmih in pol predvajanje filmov, kar se bo še nadaljevalo. Dvorana je namreč prejela državno dovoljenje za kino predstave. Vaški prosvetni odbor je sklenil, da se bo vrtelo le dobre, zanimive in zabavne filme obenem s poduč-nimi dokumentarji.
Števerjan
Kulturno prosvetna sezona se pričenja tudi pri nas. Po seji, ki je bila pretekli teden in na kateri smo nakazali v glavnih obrisih naše bodoče delovanje, smo pričeli takoj z delom.
Tako je bil v ponedeljek prvi kulturni večer. Gostoval je g. V. Zaletel s Ko-rošike. Bilo bi odveč povedati, da smo bili vsi zelo zadovoljni nad njegovimi slikami.
V nedeljo bodo naši igralci gostovali v Bazovici s Finžgarjevo igro »Naša kri«, v začetku novembra pa v Bohinju v Jugo* slaviji.
Tudi zbor je začel vaditi za cecilijanko.
Tako je prosvetna sezona kar v polnem teku in upamo, da dober začetek in lepi obeti ne bodo razočarali.
Bolivijske oblasti so pretekli teden javile, da so oddelki njene vojske v spopadu ubili znanega argentinskega revolucionarja Ernesta Guevara, ki je imel navzdevek »Če« (Che), kar v argentinskem izrazoslovju pomen i »ti«.
Ernest Guevara je bil človek, ki so se ga bale vse vlade latinskih južno in srednjeameriških držav. Bil je namreč trdno odločen, da zaseje gverilo po vsem južnoameriškem kontinentu in pomaga do zmage levičarske revolucije v vseh državah tega kontinenta.
Rodil se je leta 1928 v mestu Rosario v Argentini, postal zdravnik in nato vse svoje sile posvetil levičarskemu gibanju. Leta 1956 se je v družbi s Fidelom Castrom izkrcal na Kubi, da prežene diktatorja Fulgencija Battista z oblasti. Dne 1. januarja 1959 je skupaj s Castrom slavil zmago: Battista je pobegnil, Kuba je zajadrala v socialistične vode. Postal je najprej predsednik kubanske državne banke, leta 1961 pa minister za industrijo, pri čemer pa se ni posebno obnesel.
Leta 1965 je skrivnostno zapustil Kubo. Njegova istočasna prisotnost v raznih državah hkrati je postala naravnost legendarna. Videli so ga v Mehiki, Gvatemali, Hondurasu, Panami, Kolumbiji, Argentini, v osrčju Brazilije, v dominikanski repub-
Članica našega mladinskega krožka in cerkvenega zbora, Bernardka Bandelj, katere prikupni glas večkrat slišimo ne samo v naši cerkvi ampak tudi v nedeljskih radijskih oddajah nabožnih pesmi ob 12h, je srečno in z uspehom dokončala večletne študije na konservatoriju in tako postala diplomirana profesorica petja. Pretekli četrtek je že začela redno poučevanje petja na slovenski srednji šoli v Gorici. V soboto zvečer pa se je zbral naš pevski zbor in namesto običajnih vaj je sledil prijeten družabni večer, pri katerem smo s polnim veseljem in zadoščenjem čestitali naši zvesti članici, ki bo tudi še v naprej vedijo rada prihajala Je našim pevskim vajam in nastopom. V prijetnem razpoloženju in s celo vrsto lepih pesmi so nam kar prehitro potekle urice nepozabnega večera.
#	* *
V	nedeljo popoldne smo pa obiskali že splošno znano novo Marijino svetišče na Vejni. Bilo nas je za col avtobus. Tam so prav to nedeljo, ki je pač najbližja trinajstemu oktobru tržaški verniki slovesno praznovali 50-letnieo prikazovanja Matere božje v Fatimi. Ob 4h je prišel tržaški škof msgr. Anton Santin in ime] slovesno pon-tifikalno mašo ob velikem spremstvu duhovščine in semeniščnikov. Med sv. daritvijo je ubrano prepeval veliki zbor stolnice sv. Justa, ki je bil številno pomnožen in okrepljen z nad sto zbranimi pevci in pevkami. Posebno z užitkom smo poslušali Ilosanna v Sanetusu in Benedictu.su: glasovi moškega zbora so služili za podlago, v prijetni višini pa so krilili lepi ženski glasovi. Ti blagoglasni spevi so vzeti iz
liki, na Kitajskem, v Vietnamu, v Alžiriji. Nazadnje so ga odkrili v Boliviji.
Prav tu ga je pa sedaj našla smrt. Sprva se je zdela nekam zagonetna, kajti naijprej so vojaške oblasti v Boliviji trdile, da je bil Guevara pokopan na kraju spopada, nato da so njegovo truplo upepelili, spet kasneje, da si ga bo brat, ki je bil prispel iz Argentine, lahko ogledal, kar pa miu seveda potem ni bilo dano.
Končno jasnost je prinesel glede Guevarove usode govor kubanskega diktatorja Fidela Castra v Havani na Kubi v nedeljo zvečer. Izjavil je, da je po skrbni proučitvi vseh podatkov prišel do zaključka, da je Guevara res mrtev. Zlasti ga je prepričal stil dnevnika, ki ga je Guevara pisal do
7. oktobra, t. j. dneva pred svojo smrtjo. Dvom je ostal edino glede načina, kako je umrl. So znaki, da Guevara ni padel v boju, ampak bil sprva le ranjen in kot tak ujet, nato pa kasneje ubit od bolivijskih vojakov.
Kuba je zaradi Guevarove smrti proglasila tridnevno narodno žalovanje, žalna zastava bo na javnih poslopjih razobešena trideset dni, to sredo je bila na Trgu revolucije v Havani slovesna manifestacija,
8. oktober pa bo razglašen za »dan junaške gverile« v počastitev Guevarovega spomina.
latinske maše, ki jo je skompaniral nemški mojster Grau.
*	* *
Prav to nedeljo smo pa pri maši prav zadovoljni poslušali še izredno in nepričakovano oznanilo, ko nam je gospod župnik povedal, da je od našega novega gospoda nadškofa prišlo slednjič dovoljenje, da se v naši cerkvi prav v kratkem začnejo dela za zgraditev vsega potrebnega za ogrevanje. Naša cerkev je namreč edina med večjimi cerkvami v mestu in bližnji okolici, ki še nima ogrevanja. Že več let so se vrstile prošnje in načrti, a zdelo se je, da zadeva ne bo prišla do srečnega konca. A sedaj je vendar prišla rešitev: gospod nadškof in z njim zbrani administrativni urad so na seji v sredo, 11. t. m. dali svoj pristanek. Glavni stroški za nabavo in postavitev dragega ogrevalnega sistema bodo kriti deloma z denarjem, ki ga je cerkev prejela za zemljišče, katero je goriška občina odvzela, kot toliko drugim za nove vodovodne zgradbe, deloma pa iz vsote, ki se je že pred par leti zbrala po podgorskih družinah. Pa vse to ne bo še zadostovalo! Za dodatne stroške, kot npr. zidarsko delo ten postavitev kabine, bo treba nabrati po naših družinah še okoli 500.000 lir. To bomo sedaj gotovo radi storili, saj gre za naše dobro. Tako sedaj končno kaže, da bomo že letos za božič v naši serk vi uživali lopo bogoslužje in poslušali nežne božično melodije v pi'av prijetni gorkoti. Zares, najlepša zahvala gospodu nadškofu in vsem na škofiji, ki so pri tisti odločilni seji upoštevali nujno zadevo naše cerkve.
■	•?	M-
J Južnem Vietnamu je od t7 milijonov prebivalcev le 10 % katoličanov. Vsi ostali so budisti ali častilci duhov. Kijub relativni ma-loštevilnosti, pa so katoli-ianl v deželi pomemben dejavnik, ker so trdno povezani med seboj in tudi loiitično enotno nastopajo. Tu vidimo osem novo-| maSnikov, ki so izšli Iz velikega semenišča v Da-, ’ latu (Južni Vietnam) in so jgfe*!-; za polnočnico lani o božiču opravili koncelebrirano sv. mašo z rektorjem zavoda p. Raviolo SJ. Seme-Sjjlt. ni.šče v Dalatu vodijo italijanski jezultje.
*>-
iitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tri prijetne vesti iz Podgore
Sv.Višarje v jesenskem čaru,p,etoaBie 0:
'S prvim oktobrom je bila letos uradno zaključena »višarska sezona«. S tem ni rečeno, da bo svetišče v naprej zaprto. Še neikaj tednov bo ostal na gori en duhovnik, ne samo zaradi romarjev, ki še vedno prihajajo v večjih ali manjših skupinah, ampak tudi zaradi del, ki se zaključujejo. Lami je svetišče dobilo lepo novo streho, letos pa na zunaj bel omet s posebnim materialom, pripeljanim iz Švice, da bo, upajmo, zavarovano proti vlagi. Saj je tod pozimi nad tri metre snega. Smo pač 1800 m visoko, kar pomeni v Evropi drugo najvišje leteče svetišče.
Te dni zaključujejo tlakovanje ceste od svetišča do Mešnikove hiše, kar je tudi velika pridobitev za ta prelepi kraj, iki si ga je Marija pred več kot šest sto leti izbrala za svoje častilce. Tudi prva romarska hiša spodaj pri baru je pripravljena, da sprejme drugo leto okoli 40 romarjev pod streho. Tako bo v bodoče na razpolago skoraj 200 prenočišč okoli sve-tišča, ne vštevši obeh hotelov pri žičnici. Seveda je potrebno, da si vsaka skupina Prej zagotovi prenočišče in piše g. župniku v Žabnice. Letos je bila nekaj sobot kar buda kriza za prenočevanje.
Letošnji avgust je posekal vse rekorde. Žičnica še nikoli ni prevozila toliko ljudi. Ko bo leto 1967 pri kraju, bomo verjetno beležili 80.000 obiskovalcev Sv. Višarij. Reči pa smemo, da je 'bila več kot polovica Pravih božjepotnikorv iz Slovenije. Tudi svetih maš je bilo sto več kot lani. Neizbrisno ostanejo v spominu večerne procesije po lepi poti okoli višarskega hriba. Med pritrkavanjem višarskih zvonov odmevajo proti Mangartu, Višu in Montažu lepe Marijine pesmi, srca res občuteno po-jejo Marijine litanije; globoko v dolini pa bleste luči kot rožnovenske jagode oikoli farne cerkve in Žabnic in dalje proti Pod-kloštru v Ziljski dolini ter se izgubljajo Proti Ratečam in Kranjski gori.
Ko bodo zgradili še gorsko cesto, nekaj se sliši, da začnejo s prvim delom že prihodnjo pomlad, bo postal dostop do Marijinega svetišča še lažji in Marija bo Postala počasi dosegljiva vsem ljudem dobre volje.	J- P- SDB
NA ROŽNOVENSKO NEDELJO PRI VIŠARSKI KRALJICI
Rožnovenska nedelja, to je prva v oktobru, je na Sv. Višarjah uradno zadnja romarska nedelja v letu. Ce vreme le ni Preveč slabo, ta dan vedno obiščem višar-sko Kraljico. Držim se starih naivad, ki najbolj odgovarjajo višarski tradiciji. Grem Peš, iz Rablja po bližnjici čez Rabeljsko sedlo, pa pod Lovci do svetišča. Seveda Je vsa zadeva zlasti za starejšega človeka Precej naporna, a se vsakomur, ki ljubi naravo, bogato poplača, saj nudi nepopisne prirodne lepote in velik duhovni užitek. V nobenem poletnem času ne odkrije Sozd toliko pestrih barv kot prav okrog rožnovenske nedelje. Od časa do časa za-
gledaš gibčne gamse, ki se zapodijo v nepristopne gorske previse, ko začutijo navzočnost človeka.
Ob llh dopoldne sem stal na grebenu Lovcev. Sonce je s svojimi žarki zlatilo pokrajino pod seboj. Pogled oni je objemal Kanalsko dolino in mi plaval proti Rate-čam in v smeri Dobrača. Sploh so bili zadnji dnevi na Višarjah čudoviti. Gorski velikani, tako bližnji Mangart, Jalovec, pa Kanin, Viš in Montaž in potem oddaljeni vršaci na Visokih Turah, vsi so bili tako čisti, zares umiti kot malokdaj med letom. Celo Grossglockner, ki je v daljavi stožčasto kipel proti nebu v snežni prevleki, se je zdel čisto blizu.
Malo pred dvanajsto uro sem prispel na cilj. Takoj sem lahko prisostvoval sv. maši. Duhovnik je na koncu priporočil Materi božji vse romarje, ki so jo kdaj v višarskih nebesih obiskali, nato pa je sledil Te Deum. Mogočno so se oglasili zvonovi in naznanili konec letošnje romarske sezone, iz naših src pa je privrela istočasno zahvala in prošnja: zahvala za prejete dobrote in prošnja za prihodnost, da bi bili močni v prenašanju križev in zvesti v izpolnjevanju dolžnosti.
Na kosilo sem šel k Mešniku. Tam seim našel skupino deklet iz Gorice; dve sta imeli slovenski priimek, ena neonskega in ena furlanskega. Res pristen izraz višar-ske božje poti, ki stoji na stikališču slovanskega, germanskega in romanskega sveta! Hitro smo se povezali v pogovor, dekleta so bila zelo pozorna do mene, že starega človeka, celo polič črnega vina so mii naročile. Jaz pa seim jim obljubil, da jim bom poslal »Katoliški glas«, če mi bo te vrstice objavil.
Od sosednje mize je zadonela »Marija skoz’ življenje«. Toplo mi je postalo pri duši. Da, z Marijo romam skozi življenje, za menoj je moja pomlad, visoko poletje, jesen me je zajela kot te dni naravo. Poslovil sem se od prijaznih Goričank in se spet vrnil v svetišče. Tam je pesem sledila pesmi, v vseh treh jezikih; vsi smo čutili: tu ni prostora za narodno nestrpnost, pri Materi smo vsi doma, vsi enako njeni otroci...
Moral sem se posloviti od Marije, Kraljice Evrope. To pot sem se poslužil žičnice. Vozilo me je preko Trbiža poneslo nazaj v Rajbelj, a pri duši sem čutil odmev one prelepe: »Marija skoz' življenje, voditi srečno žnaš...«	Tomaž	Cuder
Duhovniki bolj podvrženi
srčni kapi
Na podlagi študija, ki ga je izvršil Zavod za zdravstvo v ZDA med benediktinskimi menihi in trapisti izhaja, da je nevarnost za srčno kap večja za duhovnike kot za laične brate. Poročilo tega zavoda trdi, da je možnost biti zadet od srčne kapi za duhovnike v teh redovih trikrat večja kot za laične brate.
Tabor slovenskih skavtov iz Trsta v Beli peči, kjer so se jim pridružili tudi nekateri skavti s Koroškega
Spet je prišel med nas g. Vinko Zaletel s Koroške. To pot nas je hotel seznaniti z deželo Siam, ki ji pravijo tudi Tajska. Gorica je bila prva, ki je lahko gledala pravljične barvne diapozitive, katere je g. Zaletel posnel, ko je pred tremi leti obiskal Daljni Vzhod in se udeležil evharističnega kongresa v Bombayu.
V	poldrugi uri trajajočem predvajanju slik, ki ga je spremljala na trak posneta siamska glasba, je g. Zaletel približal našim očem deželo belega slona, lotosovega cveta, budističnih templjev in čudovito zgrajenih palač. Odkril nam je delo uršu-link misijonark, med katerimi se posebno odlikuje Slovenka m. Ksaverija Pirc, ki je že nad 40 let v misijonih. Njeno poročilo je objavljeno v brošuri »Misijonska nedelja«, ki je te dni izšla. V njej je tudi daljši članek o budizmu, ki je uradna vera Siama. Brošura ima 24 strani in stane 100 lir ter jo toplo priporočamo.!
Predavanje g. Zaletela je brez dvoma bilo zelo primerna priprava za letošnjo
Na praznik Kristusa Kralja v nedeljo, 29. oktobra
vabimo vse slovenske vernike iz goriške nadškofije
NA SREČANJE Z G. NADŠKOFOM MSGR. P. COCOLINOM
Najprej bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku ob 15. uri
pozdrav novemu nadškofu od strani slovenske duhovščine, nato pete litanije Matere božje in blagoslov.
Ob 16.30 se bodo nato v Katoliškem domu v Gorici g. nadškofu poklonili naši slovenski laiki.
Ob tej priložnosti bodo pevski zbori in katoliške prosvetne organizacije priredile g. nadškofu akademijo.
misijonsko nedeljo. Razpoložil nas je za zadevo, ki mora biti draga nam vsem in nas mora skozi vse leto vnemati za pomoč pri utrjevanju božjega kraljestva na zemlji. G. Zaletel je svoje predavanje ponovil še isti večer v farni dvorani v štan-drežu, v ponedeljek pa v Števerjanu. Napovedal je še nova predavanja o Hongkongu, Filipinih, Formozi in Japonski. Veseli bomo, ko bo mogel tudi to napoved uresničiti in ga bomo znova imeli v svoji sredi.
Letošnja taborjenja
primorskih skavtov in skavtinj
POMEN SKAVTSKIH TABOROV
Mlad fant pri vstopu v skavtsko organizacijo obljubi velike reči. Ni mogoče od njega pričakovati, da bo začel takoj vse natančno tudi izpolnjevati, šele po več letih življenja v njej bo postal vedno po-popolnejši skavt. Seveda samo tisti, ki z dobro voljo nastopa skavtsko pot.
Fantje, ki hočejo postati pravi skavti, obiskujejo med letom redne tedenske sestanke. Na njih se leto za letom prede-lavajo vsakovrstna vprašanja, ki zadevajo mlade ljudi, člani se vežbajo v tolikih spretnostih, ki so vse koristne za življenje, skavti se vedno bolj poglabljajo v duha skavtizma, ko študirajo skavtske zakone. Že med letom preskušajo marsikaj, kar so se naučili, pri vsakdanjem dobrem delu, ki ga vedno bolj zavestno in načrtno opravljajo, da bližnjemu pomagajo v vsakršni potrebi. Svoje spretnosti preskušajo na izletih, ki jih delajo, sploh povsod, kjer se jim za to ponudi prilika.
Na poletnem taboru, ki ga skavti imajo vsako leto in se ga udeleže vsi, ki morejo, nekaj tednov žive pristno skavtsko življenje. Brez pomoči drugih si izberejo kraj in si postavijo šotore za bivališče, sami si pripravljajo hrano, zgradijo higienske naprave, postavijo jambor, oltar ln vse drugo, kar je potrebno za življenje na taboru, določijo dnevni red in naredijo program za vse dni tabora.
Življenje na prostem, navadno v kakšnem planinskem kraju, med gozdovi in gorami, jim nudi dovolj prilike, da se razgibljejo pri delu, igrah, sprehodih in izletih. Enostransko pa bi se razvijali, če bi mislili samo na zdravje in okrepitev telesa. Obogatiti hočejo tudi svojega duha, zaito študirajo naravo, spoznavajo nove kraje, rastline, živali; vežbajo se v petju in nastopanju, zlasti ob tabornem ognju. V ta namen se zbirajo na sestankih, se pripravljajo na skavtske izpite. Okrnjeno življenje bi živeli na taboru, če bi pozabljali na versko in nravno stran. Zato se prizadevajo, da utrjujejo med seboj bratske vezi, se vsak dan udeležujejo maše in skrbijo/ da imajo vedno čisto vest.
LETOŠNJI SKAVTSKI TABORI
Letos so slovenski primorski skavti imeli tri tabore: Goričani svojega, peta četa iz Trsta svojega in ostali tržaški skavti svo-
jega. Poleg tega so zase taborile tudi slovenske Skavtinje. O taborjenju goriških skavtov je »Katoliški glas« že poročal. Peta četa iz Trsta je imela tabor v Padoli v Dolomitih. Drugi skavti iz Trsta so pa taborili v Beli peči.
Zakaj niso taborili vsi skupaj? Nekateri bi tako želeli. A kdor se je že večkrat udeležil skavtskih taborov, ta se je prepričal; da tabori z velikim številom ne uspejo najbolje. Težko je tak tabor voditi tako, da bi bil vsem v korist. Mnogo lažje je to doseči, če jih je na taboru manj, od 30 do 40 fantov. Tako je bilo letos. Mislim, da v splošno zadovoljstvo.
TABOR PETE TRŽAŠKE ČETE
V	PADOLI
Kraj je bil primeren. Živeli simo v planinskem svetu, saj smo bili v višini 1200 metrov. Prebivali smo pod smrekami in macesni. Pod nami je'žuborel planinski potok. Okrog in okrog so nas obdajale visoke gore.
Življenje v taboru se je lepo razvijalo. Kuhinja je odlično delovala. Celo skupina volčičev se je kosala s starejšimi, da bi dobro pripravila jedi in držala v kuhinji najlepši red. Grbanja je bilo vsak dan dovolj pri raznrh igrah, sprehodih, izletih. Pri pevskih vajah smo se naučili nekaj skavtskih, narodnih in verskih pesmi. Za razširjenje duhovnega obzorja smo poskrbeli na več sestankih, na katerih smo razpravljali o nekaterih važnih problemih. Skoro vsi so se pripravljali na kakšne skavtske izpite in so jih zadnje dni tar bora tudi delali. Vsako jutro smo imeli pod šotorom mašo, pri kateri smo sodelovali z molitvijo in petjem. Precej jih je bilo, ki so Gospoda prejemali vsak dan.
Vreme je bilo ves čas ugodno. Nekaj popoldanskih neviht ni prav nič motilo našega življenja v taboru. S taborom so bili vsi zadovoljni. To dokazuje tudi dejstvo, da so vsi volčiči vztrajali na taboru do konca, čeprav so ob prihodu govorili, da bodo odšli prej domov. Vračali smo se s tabora v zavesti, da smo napravili en korak naprej na svoji skavtski poti.
Kako so se pa imele skavtinje, ki so tudi taborile v Padoli in sicer od 22. julija do 5. avgusta, boste pa lahko brali v prihodnji številki »Katoliškega glasa«.
Udeleženec
'OSEFINE STEGBAUER 36 -----
Prevedel J. P.
ftVcS It llcuilc ^vezJa«**? 44
Gretici se je odvalil kamen od srca. Zdaj te postala njena »nova mama« res njena
*aUpna pomočnica. Mirno se je vlogla, po-tarno spila čaj, ki se je medtem že poginoma ohladil. Gospa Thorn je obsedla na postelji, dokler deklica ni zaspa-Šole potem je vsa žalostna odšla v Svojo spalnico. Truden je bil njen korak. ' srcu je čutila, kako se ji je to uro izbila velika sreča in to jo jo bolelo.
h .
ri postelji je pokleknila in bridko zajoka. Tako žalostno ji je bilo pri srcu !|sti dan, ko so pokopali njenega edinega &troka. Spoznala je, da ji je Gretica ves čas tuja oseba, medtem, ko si je ona Mislila, da Gretica samo njo ljubi. Bila a je preveč plemenita in pravična, da bi °troku kaj očitala. Samo sočutje je čutila nje, nobene nejevolje, nobenega jezne-
ga razočaranja. Uboga Gretica je bila kol nebogljen ptič, ki je iskal in klical po varnem domačem gnezdu. Ona je hotela ob njej zopet najti tisto srečo, ki jo je izgubila s smrtjo lastnega otroka.
Odkrito pa si je morala priznati, da je pri tem vse bolj mislila na lastno srečo kot pa na srečo Gretice. Kako je že Gretica pravkar rekla: »Tolikokrat sem morala misliti, da nekje joka moja mama po meni... ?« Na to gospa Thorn nikoli ni pomislila. Kar sram jo je bilo, da jo je šele Gretica morala na to spomniti. Saj je bila sama mati, ki je morala svoje ljubo dete pokopati. In tam zunaj v svetu nekje je žena, ki joka za otrokom, ki ga smatra morda za mrtvega, a njegovega groba ne ve. Kdo bi mogel vedeti, zakaj se ne briga več za otroka, zakaj ga je izgubila izpred oči?
V	gospe Thorn se je zbudilo globoko sočutje do neznane, tuje žene. Le mati more prav razumeti žalost druge matere.
V	tem trenutku je napravila gospa Thorn nekaj, česar že dolga leta ni storila. Zmolila je večerno molitev in se zaobljubila, da bo Gretico, ljubljenko druge matere,
ki jo je hotela le za sebe ohraniti, z vso ljubeznijo materinskega srca čuvala in vzgojevala — za njeno, za Gretičino mater. Do zdaj otroka ni razumela, a odslej se hoče potruditi, da ne bo silila v otroka z ničemer, kar bi v njegovem srcu oviralo sveto otroško ljubezen do prave matere. Naj bi Bog dal, da bi Gretica spet našla svojo mater: nesebično bo tej materi vrnila otroka.
Bog je bil s to molitvijo zadovoljen. S tem je Gretica izpolnila svojo drugo nalogo. Iz tega plemenitega srca je iztrgala zadnjo slod sebičnosti in samoljubja, v zameno za to pa je Bog tej ženi baš po Gretici pripravljal novo, veliko srečo. Bog vse lepo in prav ureja in njegov čas je bil blizu...
Od tega dne je bilo razmerje med Gre-lico in njeno novo mamo nadvse prisrčno. Gospa Thorn je naravnost začutila, da si je šele po tem razgovoru pridobila otrokovo ljubezen. Odslej se ni več ogibala razgovora o železniški nesreči. In Gretica je smela materi vse povedati, kar jo je težilo; med materjo in otrokom ni bilo nobene skrivnosti več. O vsem tem
gospa Thorn svoji sestri ni ničesar pravila. Pa tudi Gretica je Melaniji vse to zamolčala. Pač nista hoteli, da bi kdo drug z neprevidno nogo stopil v ta vrt sreče, v katerem sta odslej živeli.
13
GENOVSKO PRISTANIŠČE
Takoj po božičnih praznikih so se zbrali otroci k skupnemu sestanku krožka pri Hellerjevih. Melanija je prinesla s sabo knjigo o živalskih vrtovih, prav tako tudi Lare svoje božično darilo: »Križem po Nemčiji«, Inge svoj album s slikami nemških mest in še Senta različne slike iz živalskega vrta v Stellingenu. Mirko in Marta sta svojo knjigo in zbirko slik pripravila že prej. Najprej so pri kavi in pogači poklepetali,. a ne dolgo. Komaj so pospravili božične dobrote, že so sklenili, da napravijo »generalni napad« na Gretico.
»Zdaj si pa moraš ogledati naše knjige in slike, ki smo jih dobili za božič,« jo je povabil Mirko. Gretica jim je z veseljem ustregla. Najprej je prišla na vrsto knjiga »Nemška mesta«, ki jo je dobila Inge. Kazali so ji slike Berlina, Dresdena,
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 22. do 28. oktobra 1967
Nedelja: Prvi program: 11.00 Sv. maša.
12.00 Verske novice. 21.00 Caravaggio, drugo nadaljevanje; športne novice. — Drugi program: 21.15 Glasbena pestra oddaja. 22.15 Igra v dvoje: Vlak, film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Velika modra cesta, film. — .Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Govori p. Marijan.
21.00 Lokadija, drama J. Anouilha. — Drugi: 21.15 Cordialmente. 22.15 Auto quiz.
Sreda: Prvi: 21.00 Zgodovinske slike iz našega časa. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Federal, ital. film. četrtek: Prvi: 21.00 Politična tribuna.
22.00 Prenos iz Barija. — Drugi: 21.15 Podobe iz narave. 22.00 Kronika.
Petek: Prvi: 21.00 Posebna oddaja TV.
22.00 Kriza Nikolaja Caina. — Drugi: 21.15 Sheridan, serijski film. 22.15 Zoom.
Sobota: Prvi: 21.00 Partitissima. 22.15 Pestra oddaja. — Drugi: 21.15 Strah pred bunkami, enodejanka G. Courtelina. Blodnje v dveh, enodejanka E. Ionesca.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 22. do 28. oktobra 1967
Nedelja: 9.30 Z Andrejem Blumauerjem, oddaja narodno-zabavne glasbe. 11.30 Film za otroke. 19.10 Dolgo, vroče poletje - serijski film. 22.15 Nogometno srečanje Španija :CSSR.
Ponedeljek: 18.15 Pojdam u rute - Lepe pesmi so prepevali. 18.45 Kuharski nasveti - Pehtran. 19.15 Tedenski športni pregled.
Torek: 18.15 Film za otroke. 18.25 Torkov večer. 18.40 Svet na zaslonu - zunanje-poli-tična oddaja. 20.00 Budimpešta: Prenos koncerta ob dnevu OZN. 21.45 Mir, humanost in prijateljstvo med narodi - ob koncu razstave v Slovenj Gradcu.
Sreda: 17.25 Popotovanje po Aziji - poljudnoznanstveni film. 20.40 Maksim Gorki: Na dnu - 1. del TV igre. 21.45 Srce -mednarodno sodelovanje - 22.45 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki.
četrtek: 17.10 Mark T\vain: Velika pustolovščina Toma Sa\vyerja - I. 21.10 TV drama - M. Gorki: Na dnu - II. del.
Petek: 18.15 Glasbeni magazin. 19.05 Na sedmi stezi - športna oddaja. 20.40 Tri-najstorica - sovjetski celovečerni film. 22.30 šlager sezone - zabavno-glasbena oddaja. 22.50 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki.
Sobota: 21.55 Prvi dan, zadnji dan - serijski film. 23.05 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki.
     im umitimi urnim     mm  ........................................................................................................  umi...im...............minimumi.......................umu...iimiim...iiiimmmmu...m.....iiiiium.umi....
Zahvala. Ob smrti mojega moža Jož-kota so mi dobri ljudje nudili izredno pomoč in tolažbo. Vsem se iskreno zahvaljujem, zlasti še Humar Justini, ki je namesto cvetja na grob darovala meni in mojim otrokom 5.000 lir, družini Bajt za
2.000	lir in g. Gizeli za 5.000 iir pomoči. Bog naj vsem stotero povrne! — Hvaležna Marija Prinčič z otroki, Števerjan.
  .......................
Leipziga, Hamburga, Mannheima, Kolna, Bonna, Berlina, Stuttgarta in še drugih. Gretica se je čudila, vpraševala, a vse je bilo novo zanjo.
Mirko je potlej razgrnil pred njo vse slike iz 'berlinskega živalskega vrta. Gretica je bila vsa iz sebe;'spet je povpraševala, a niti enkrat se ni zdrznila, nobena slika je ni spomnila na njena otroška leta. Zdaj je prišla na vrsto Senta s slikami iz živalskega vrta v Stellingenu. Gretica je občudovala tuje živali, medvedje so se ji zdeli nadvse šegavi, kamele smešne. Toda niti za hip se ni zamislila. Noben spomin na prejšnje življenje se ni v njej zbudil.
Ostali še niso izgubili poguma. Zdaj je Lore privlekla svojo knjigo »Preko nemških dežel« na dan. Gretica je bila vedno bolj navdušena in kar razumeti ni mogla, da more biti toliko mest v eni deželi, ki je videti na zemljevidu vendar tako majhna. Mirko ji je moral razlagati, kako dolgo bi vozil vlak od severa na jug, od vzhoda na zahod, da bi vse te kraje prevozil. A niti eno mesto ni v njej zbudilo nika-kega spomina.	(se	nadaljuje)
RZASKE
NOVICE
Srečanje pred cerkvijo sv. Antona v Trstu
»Gospod, kaj bo to?« me nagovori starejši mož, ko sem pretekli teden stal pred cerkvijo sv. Aniona in čakal prijatelja, i »Kaj se je pa zgodilo?« vprašujem. »Zemljo nam bodo vzeli!« potoži mož. »Odikod pa ste?«
»Od Domja. Vedno trpim škodo. Pred prvo svetovno vojno sem hranil denar, da si bom kaj kupil. Spravil sem skupaj 2500 kron. Po vojni je priišla zamenjava. Dobil sem 600 lir. Pa sem šel kupovat čevlje in
SLOV. KAT. PROSVETNO DRUŠTVO iz števerjana
uprizori v nedeljo, 22. oktobra 1967 ob 17h v župnijski dvorani v Bazovici Finžgarjevo ljudsko igro v 4 dejanjih
NAŠA KRI
TOPLO VABLJENI!
sem moral dati za par 1000 lir. Torej niti za par čevljev mi ni ostalo. Svoj čas bi pa dobil za 1500 kron 6 krav. Po zadnji vojni so mi razlastili kos zemlje in plačali po 110 lir kvadratni meter. Nekaj zemlje so pustili, ker je imela slabo lego. In to slabo zemljo sem kasneje prodal za gradbišče po 2000 lir meter. Vidite, dvajsetkrat več. Sedaj je nevarnost, da mi razlastijo še tisto, kar imam. Vi ne veste, koliko trpim. Nikjer ne najdem miru. Ne
morem ne jesti ne spati! Kdor nima zemlje, nas kmetov ne more razumeti. Če mi vzamejo zemljo, kaj pa naj počnem?«
Tolažil sem ga, kot sem vedel in znal in mu vzbujal upanje, da bodo protesti Slovenske skupnosti kaj zalegli.
Gospodje pri Industrijskem področju naj stopijo malo do ljudi, katere bodo zadele nove razlastitve, da slišijo tudi njihov glas in spoznajo njihovo trpljenje.
Stanko Zorko
*
Otvoritev zanimive razstave
V palači Costanzi so odprli umetnostno razstavo združenja Arte Viva, ki je tako pričelo novo sezono. Združenje ima namen seznanjati občinstvo z najbolj perečimi vprašanji v zvezi z glasbo, upodabljajočo umetnostjo, arhitekturo in gledališčem. Med razstavljalci je tudi Klavdij Palčič.
Sestanek šolskih ravnateljev na pokrajinski upravi
Odbornika za šolstvo Foschi in za javna dela Visintin sta na sedežu pokrajinske uprave sklicala sestanek z ravnatelji tehničnih in znanstvenih šol. Sestanka sta se udeležila tudi ravnateljica slovenskega tržaškega znanstvenega liceja prof. Abramova in ravnatelj slovenske trgovske akademije prof. Turina. Odbornika sta prosila ravnatelje šol, naj sestavijo podrobna poročila o potrebah po tehničnih in znanstvenih napravah v posameznih šolah.
□ RIŠKE
NOVICE
V nedeljo, 22. oktobra bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici ob 16.30
MISIJONSKA PRIREDITEV
s srečolovom za misijone. Dekleta Marijine družbe bodo prikazala igro iz časov prvih krščanskih mučencev.
Vsi prisrčno vabljeni!
Goriški nadškof na Sv. gori
Ni bilo ravno vabljivo jutro zadnje nedelje, v katerem so italijanski verniki iz Gorice in njene okolice s svojim škofom na čelu hoteli poromati na Sv. goro in tam proslaviti 250-Ietnico kronanja milostne podobe. Slovenski verniki so, kot znano, to romanje že opravili točno pred mesecem, na praznik Žalostne Matere božje 15. septembra.
Kot priprava na romanje je bila v go-riški stolnici tridnevnica, pri kateri je imel priložnostne govore msgr. Pagnutti iz Vidma.* Romarji so se, kot običajno, zbrali na Prevalu, od koder so odšli peš k baziliki. Gosta megla, iz katere je rahlo pršilo, je zagrinjala vso goro, kakor tudi goriško mesto.
Ko je goriški nadškof, ki sta ga spremljala msgr. Fabbro in msgr. Soranzo, prispel do praga svetišča, sta ga tam pozdravila provincial slovenskih frančiškanov p. Marijan Valenčak ter svetogorski gvardi-
V DOBERDOBU bo na misijonsko nedeljo (22. oktobra) misijonska prireditev s srečolovom. Ob 3h popoldne za mladino; ob 8" zvečer za odrasle. Na sporedu: govor, film, srečolov.
jan p. Martin Perc. Navzoč je bi] tudi solkanski dekan prelat Andrej Simčič.
Računajo, da se je zbralo v cerkvi okrog 5000 romarjev italijanske narodnosti, ki so prišli deloma v skupinah deloma posamično. Prišlo pa je tudi veliko romarjev iz vseh krajev Slovenije, ki so tako v iskrenem bratskem duhu prisostvovali maši goriškega nadškofa, kateri jih je tudi v svojem govoru prijazno pozdravil v slovenščini.
Misli, ki jih je msgr. Cocolin razvil, so bile zlasti povezane z Letom vere, ki ga obhajamo. Ponovil je misel svojega pro-gramatičnega govora v goriški stolnici, da se je treba lotiti apostolata z novimi metodami in po smernicah zadnjega koncila, kajti čas tradicionalnega načina verskega življenja in brezskrbne neaktivnosti je mi-
nil. Devico Marijo moramo zato ne samo občudovati v njeni materinski ljubezni, temveč jo posnemati v njeni zavzetosti za rast Cerkve in preroditev ljudi v Kristusu ter jo	prositi, da	skupaj s	Sv. Duhom pomaga	po milosti	k rojstvu njenega	Sina
v dušah vernikov.
* * *
Ko	smo gledali novega	goriškega	nadškofa	in številne	romarje,	kako so	se v
oblačnem in deževnem jutru vzpenjali na Sv. goro, smo se nehote spomnili na veliko procesijo na Opčinah letos v začetku septembra, kjer je bilo tudi zelo slabo vreme. Kljub temu je bilo tako v procesiji na Sv. goro kakor v oni na Tržaškem ogromno ljudi, ki znajo vzeti tudi manj prijazno vreme za dobro ali vsaj za prostovoljno pokoro, katero je Marija toliko priporočala v Lurdu in Fatimi. Zato zaslužijo vso pohvalo tl romarji, ki so v velikem številu hodili peš na Sveto goro v neugodnem vremenu; pohvalimo tudi tisoče naših vernih ljudi, ki so se prav tako v neugodnem vremenu udeležili letošnjega shoda na Opčinah. Enako pokoro so delali tudi številni tržaški romarji, ki so bili na Sv. gori letos, 4. oktobra, ko je skoro ves dan deževalo in vendar so ostali dobro razpoloženi in so se zadovoljni vrnili. Sedaj ko je vedno manj vetra in burje na Primorskem, se moramo počasi navaditi tudi na slabo vreme, prav kakor so ga navajeni v Fatimi!
Kar Bog stori vse prav stori, četudi se nam prav ne zdi!
V Marijinem domu v Rojanu bo na
misijcr.sko nedeljo
DOKUMENTARNI FILM O FATIMI
in
SKIOPTIČNE SLIKE O LETOŠNJEM ROMANJU V FATIMO
Srečolov za slovenske misijonarje! Začetek ob 17. uri.
Vabljeni!
Na misijonsko nedeljo v Gorici
Prihodnjo nedeljo se bo pri slovenskih mašah prodajal na cerkvenih vratih misijonski tisk, zlasti list »Misijonska nedelja 1967«. Popoldne ob 15. uri bo v cerkvi sv. Ignacija misijonska pridiga g. lazarista Jereba, dolgoletnega Misijonarja na Kitajskem. Po končani pridigi in blagoslovu sledi misijonska prireditev s srečolovom v dvorani Katoliškega doma.
Slovenski otroški vrtci na Goriškem
Letos obiskuje slovenske vrtce na Goriškem 233 otrok. V območju goriške občine so trije; ulica Randaccio 31, ulica Croce 35 in Šima ver 10. Ustanova ONAIRC podpira v goriški občini otroške vrtce v Podgori (13), v Štandrežu (17) in v Pev-mi (18). Skupaj obiskuje te tri vrtce 48 slovenskih otrok.
Po drugih slovenskih občinah je stanje naslednje: v Števerjanu je otrok 33. V vrtec jih vozijo iz oddaljenejših zaselkov z avtomobilom. Vrtec oskrbujejo slovenske 'šolske sestre iz Trsta. V Doberdobu, kjer so letos tudi vpeljali prevoz otrok iz Dola, Jamelj in Poljan, je število otrok narastlo na 41. V Rupi je vpisanih 21, v Sovodnjah pa 24 otrok. V Sovodnjah bi jih bilo še več, toda prebivalci iz naiselka Vrh upravičeno vztrajajo na tem, da bi imeli vrtec doma, zlasti ker je občinska uprava v Sovodnjah zaprosila za državni prispevek 15 milijonov lir v ta namen.
Gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta
Komedija v treh dejanjih »Moje dete«, ki jo je pretekli četrtek, 12. t. m. priredilo Slovensko gledališče iz Trsta v Katoliškem domu v Gorici, ne spada ravno med gledališke umotvore, nudi pa vsem, ki si želijo trenutkov neprisiljenega smeha in duševne sprostitve, obilo prilike v tem smislu. Kljub dnevu med tednom in večerni uri je bila dvorana Katoliškega doma sko-ro popolnoma zasedena, dokaz, da si naši ljudje od časa do časa zaželijo tudi to vrsto prireditev. Igralci so svoje vloge zelo doživeto podali in zlasti na zaključku želi splošen aplavz hvaležnega občinstva. Gledalci pa so od igre lahko ponesli s seboj tudi dva napotka za svoje zakonsko in družinsko življenje: prvič, ne skrivaj ničesar pred svojim zakonskim drugom in zlasti ne zatekaj se k laži, ker tako ravnanje spodkopuje mir v družini; drugič, ne brani se otrok, če hočeš, da se ti zakonska vez ne bo zrahljala.
»PASTIRČEK« spet med nami
S prihodom jeseni in začetkom novega šolskega leta je spet prišel med nas prijatelj naše mladine in stari ter zvesti obiskovalec naših družin »Pastirček. Letos je vstopil že v svoje XXIII. leto. Med šolskim letom bo izšel osemkrat, celotna naročnina pa znatša 1000 lir.
»Pastirček« si je za novo šolsko leto nadel novo obleiko, ki rruu jo je izdelal Klavdij Palčič. Deklice bodo gotovo vesele nove povesti »Marjetica«, dečki pa bodo z zanimanjem prebirali dnevnik Kopačevega Srečka. Urednik napoveduje za vsako številko po eno popevko in eno narodno pesem. V športni rubriki bodo objavljene nove igre, Mira pa bo še naprej dala priliko Marku in Borisu, da bosta kramljala med seboj o filmu in televiziji; da bo družba še bolj pestra, se jim bo pridružila še Jasna. Tudi ne po »Pastirček« zanemaril pouka o lepem vedenju, kakor tudi ne spoznavanja novih slovenskih krajev. Od svojih mladih bralcev in bralk pa upravičeno pričakuje, da bodo radi, pogosto in dosti poročali o svojih doživetjih. V prvi številki npr. že zvemo, kako so se imeli naši skavti in skavtinje iz Trsta na letošnjem taborjenju nad prijazno vasico Padola v Dolomitih. O tem poroča izčrpno tudi današnji »Katoliški glas«. •
Kmežka l»anka
GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)
RADIO
TRST A
Spored od 22. do 28. oktobra 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (.samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. De/stva in mnenia: 1-4.15 (samo ob delavnikih).
Spori: (.dnevno) ob 2U.U0 uri.
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše; »Beli očnjak«. Dramatizirana zgodba. Četrto nadaljevanje. — 12.00 Nabožna glasba. — 12,15 Vera in' naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. — 15.30 »Rdeči Logam«. Indijanska tragedija v dvgh delih in treh slikah.
— 1730 Prijatelji zborovskega petja. —
18.30 Iz pesniških gajev: »Ada Negri«. —
19.15 Nedeljski vesnik. — 2030 Pod farnim zvonom župne cerkve v Rojanu. — 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek: 12.10 Pomenek s poslušav-kami. — 13.30 Priljubljene melodije. — i830 lz opusa Beethovna in Prokofjeva. — 1930 Moj prosti čas. — 20.50 Kulturni odmevi . dejstva in ljudje v deželi. — 21.15 Tamburaški ansambli. — 2130 Pol ure popevk. — 22.50 Glasba za lahko noč.
Torek: 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Rojanu. — 13.30 Glasba po željah.
— 17.20 Slovenščina za Slovence. — 1730 Folklorni ansambel »Lado«. — 17.40 Radijska univerza: dr. Danilo Sedmak: »Osnove psihologije«. 4. oddaja: »Metode psihologije. — 1730 Zenski vokalni kvartet iz Ljubljane, ki ga vodi Slavko Mihelčič. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 2035 Gia* como Puccini: »Tosca«, lirska opera v 3 dejanjih.
Sreda: 12.10 Brali smo za vas. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 17.20 Odvetnik za vsakogar - pravna posvetovalnica. ■ —
17.50 Ivan Matetič^Ronjgov. Roženice. Izvaja zbor Slovenske Filharmonije iz Ljubljane. — 1830 Ljudske pesmi. 1. oddaja: »Od rezijanskih peči do tržaškega morja«.
— 19.10 Zdravniška posvetovalnica. — 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno Ob 21.25) Za vašo knjižno polico.
Četrtek: 12.10 Znanost in tehnika. — 1330 Glasba po željah. — 17.20 Prof. Marija Kacin: »Pregled zgodovine italijanskega slovstva«. 4. oddaja: »Francesco Pe-trarca«. — 18.00 Zbor »Costanza e Concor-dia« iz Rude. — 19.10 Pisani* balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.35 Nastopi zabavnih ansamiblav na Radiu Trst.
— 20.35 »Prijateljski glasovi«, radijska drama. — 2230 Skladbe daivnih dob.
Petek: 12.00 Igra trobentač Phil Nicoli.
— 12.10 Gospodinja nakupuje. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 17.30 Plešite z nami. — 18.00 Komorni zbor iz Celja, ki ga vodi Egon Kunej. — 19.10 Novele 20. stoletja: Corrado Alvaro: »črna kobila«. — 2035 Gospodarstvo in delo. —
20.50 Koncert operne glasbe. — 21.50 Glasba za dobro voljo. — 22.45 Nežno in tiho.
Sobota: 12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Oddaja za avtomobiliste. — 16.20 Operetne melodije. — 17.20 Cerkev v modernem svetu. — 17.40 Slovenski znanstveni delavci z univerze: (2) Martin Jevnikar: »Italijanski vtisi v slovenski književnosti«. — 17.55 Zbor »Vasilij Mirk« s Proseka in Kontovela. — 19. iB* Družinski Obzornik. — 19.25 Kvartet Boruta Lesjaka. — 20.00 športna tribuna. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 .A. Marodič: Dogodivščine in spomini tajne vojne: (13) »Na koncu poti«. — 21.20 Vabilo na ples.
ZA KMETOVALCE
Kmečke hiše in zeleni načrt
Državni zakon št. 910 z dne 27. oktobra 1966, ki je znan kot drugi zeleni načrt in velja za dobo od 1966 do 1970, prinaša številne ugodnosti za kmečko prebivalstvo.
Oglejmo si samo ugodnosti za kmečke hiše. Do 40 % prispevka na priznane stroške lahko dobi, kdor si gradi novo hišo ali jo samo poveča ali popravi. Teh ugodnosti so deležni tudi vsi dodatni prostori in potrdbne naprave kot so shrambe, kleti, kopalnice, stranišča itd. Isti prispevek je namenjen tudi za hleve, senike in lope za spravljanje strojev in orodja. V goratih predelih lahko prispevek doseže 50 96.
Kdor je najel posojilo za zboljšanje kmetije kot predvideva zakon št. 1760 iz leta 1928, lahko dobi prispevek za delno plačevanje obresti.
Za vsa dela, ki so lahko deležna prispevka, je treba najprej vložiti prošnjo na kmetijsko nadzorništvo in prejeti potrdi-len odgovor. Za dela, ki so opravljena brez predhodnega dovoljenja kmetijskega nad-zorništva ni mogoče dobiti nobenega prispevka.
SLOVENSKO GLE3MLIŠČE V TRSTU Kulturni dem OTVORITVENA PREL J TAVA J UBI1.EJNE SEZONE 1967-68 Ivo Brnčič
»MED ŠTIRIMI STENAMI«
(Drama v treh dejanjih)
Režija: Branko Gombač Kostumograf: Alenka Bartlova Scenograf: arh. Sveta Jovanovič
Premiera bo v soboto, 21. oktobra ob 21. uri, ponovitve pa v nedeljo, 22. oktobra ob 16. uri, v sredo, 25. oktobra ob 21. uri, v četrtak, 26. oktobra ob 20. uri, v nedeljo, 29. okt. ob. 16. uri.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
MEMORIAL M. FILEJ 1967 Lahka atletika
PRAVILNIK: 1. tekmovanje se bo vršilo dne 28.10. popoldne od 15h in 29. 10. dopoldne ob 8.30 na šolskem stadionu v Gorici; 2. tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije:
Moški:
Dečki (D) - rojeni 1953 in mlajši. Nastopijo lahko v dveh disciplinah od naslednjih: višina, daljava, tek 60 m, tek 1000 m, krogla 3 kg ali pa v troboju (višina, tek 60 m, krogla). Prvi trije v troboju bodo dobili medalje.
Naraščajniki (N) - rojeni 1950, 51, 52. Tekmovali bodo lahko- v treh disciplinah, toda ne več kot v dveh v istem dnevu. Discipline so: tek 80 m, tek 300 m, tek 1000 m, zapreke 80 m, višina, daljava, krogla 5 kg, kopje 800- g, skok s palico. Tekmujejo lahko tudi v troboju (tek 300 m, višina, krogla 5 kg). Prvi trije v troboju bodo nagrajeni z medaljami.
Mladinci (M) - rojeni 1949 in starejši. Tekmovali bodo lahko v istih disciplinah kot naraš^jniki, sprememba je le v tekih 80 m - 100 m - 400 m namesto 300. V troboju bodo tekli 400 m namesfb 300, in metali krogla 6 kg namesto krogle 5 kg.
Ženske:
Deklice (De) - rojene 1953 in mlajše.
Naraščajnice (Na) - rojene 1952 in starejše.
Vse ženske bodo lahko tekmovale v dveh disciplinah od naslednjih: tek 60 m, višina, daljava, krogla ali pa v troboju (tek 60 m, višina, krogla). Prve tri v troboju bodo prejele medalje.
Zmagovalec v troboju (kategorij N in M) dobi prehodni pokal. Prehodni pokal bo tudi za tistega, ki bo dosegel najboljši tehnični rezultat. Medalje bodo dobili najboljši tehnični rezultati v tekih, v metih in Skokih.
Urnik in program za oba dneva bosta javljena prihodnjič.
OBVESTILA
Izšla je »Misijonska nedelja 1967«. Gospodje z Goriškega naj jo dvignejo do te sobote do 12. ure na upravi našega lista, gospodje s Tržaškega pa pri Fortunatu v Trstu.
»Pod farnim zvonom« je nova oddaja radia Trst A,, ki hoče dvakrat tedensko (ob nedeljah ob 20.30 in ob torkih ob 12.00) prikazati delovanje, katero se odvija v slovenski skupnosti posameznih župnij. Prvi prenos bo iz župnije Rojan v nedeljo, 22. oktobra ob 20.30.
DAROVI:
Za tiskovni sklad »Katoliškega glasa«:
ob priliki skupnega praznika na Operni®' N. N. daruje 10.000 lir. 1
Za Aiojzijevlšče: F. Doles v spomin msgr. Novaka 2.000; F. B. 5.000; O. t-2.000; družina Prinčič ob 4. obletnici smrti Dore 4.000 lir; Kovic, Peč, 10.325 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N. 50.000; oseba iz Opčin 10.000; F. B. 5.000; družina Prinčič ob 4. obletnici smrti Dore 4.000; M-Z. 3.000; N. N. 1.000 lir.
Vsem darovalcem iskren Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca; trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 8% davek na registrskem uradu.
—    .1 _______________________________
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo