ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri bo večinoma suho vreme. V soboto bo prevladovalo oblačno in deževno vreme.
S S let
številka 43
četrtek, 30. oktobra 2008

w
Dan spomina (tudi) na žrtve fašizma
V	soboto je 1. november, dan spomina na mrtve.
V	Šaleški dolini se lokalne skupnosti in borčevske organizacije vsa leta s številnimi svečanostmi spomnijo tudi žrtev fašizma v drugi svetovni vojni. Komemoracije potekajo ob spominskih obeležjih. Do danes se jih je zvrstilo trinajst, tri se še bodo.
Danes, v četrtek, 30. oktobra, bo ob 18. uri osrednja komemoracija v Velenju, pri spomeniku Onemele puške, jutri, 31. oktobra ob 16.30, bo svečanost pri spomeniku v spodnjih Ravnah na območju Šoštanja, kjer so osrednjo občinsko spominsko svečanost pripravili včeraj pred spomenikom žrtev NOB na Trgu svobode. Govorniki in nastopajoči so se pokloni-
li spominu na dvesto padlih borcev, aktivistov, talcev in žrtev fašističnega nasilja iz Šoštanja, Družmirja, Gaberk, Raven, Zavodenj, Topolši-ce, Belih Vod, Florjana in Lokovice.
V Šmartnem ob Paki bo spominska svečanost v soboto, 1. novembra, ob 8. uri, pri spomeniku padlih borcev v središču kraja.
■ mkp
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Minevanja
Bojana Špegel
Krona žalosti so spomini na srečnejše čase. Ne, to ni moja misel. Zapisal jo je nek veliko modrejši mož, a se močno strinjam z njim. Sploh v teh dneh, ko se vsi oziramo nazaj, ko se dotikamo spominov, ki nam sicer lahko pričarajo nasmeh na ustih, a je ta še vedno poln žalosti. Zato, ker se spominjamo tistih, kijih ni več med nami, pa vendarle si v spomin vedno znova prikličemo srečne trenutke, ki smo jih delili v našem življenju. Kako iskreno vedno znova zveni, ko se jim tiho, v tišini razmišljanja o sreči, ki smo jo imeli, dokler so bili živi, zahvalimo z mislijo: »Hvala za vse. Hvala za vsak skupni trenutek. Hvala, ker smo bili delček vesolja v istem času, ker smo delili dobro in slabo, veselje in žalost.« Tako dni pred prvim novembrom že nekaj let doživljam jaz. Od dne, ko sem se morala soočiti z minljivostjo mojih najbližjih, mi nobeno pokopališče na tem svetu ni več le pokopališče. Zame je to poseben košček sveta. Zato, ker je to res poslednji dom tistih, ki so že odšli. In ker je to poseben kraj za vse tiste, kijih pogrešamo in jim lahko to izkažemo le še s svečo in cvetjem. Prav zato se mi v zadnjih letih pogosto zgodi, da si ob obisku drugih mest, tudi drugih dežel, želim videti prav pokopališče. Kako veliko pove o mestu, ki ga obiščem! Kako veliko pove o ljudeh, kijih ni več in o tistih, ki zaradi njihovega odhoda trpijo. Ponekod so grobovi razkošni, drugje skromni in mahni. Ponekod so napisi na grobovih celo hudomušni, drugod togi, žalostni. Marsikje je skoraj obvezna slika na nagrobniku, na katerih puščajo tudi igrače. Ali pa vanj pod steklo zaprejo več slik iz tistih srečnih dni, ki so sedaj le še spomin. Kako izgledajo pokopališča, je tudi močno odvisno od vere, navad in bogastva. In tudi zato so pokopališča zanimiva...
Na našem, tistem v Podkraju, že vse od začetka obnove mrliške vežice opazujem, kako raste nov objekt, kije zelo pomemben v življenju vseh nas. Zadnje slovo je res zadnje slovo in ni vseeno, kakšen je prostor, kjer se še zadnjič poklonimo spominu odhajajočim iz naših življenj. V teh dneh, tik pred praznikom, je nova vežica dobila končno obliko. Menije bila všeč že, ko sem lahko le slutila, kako bo izgledala pokrita streha na prostoru za slovo in kako objekt kot celota. Danes lahko mirno zatrdim, da smo v Velenju dobili zagotovo eno najlepših mrliških vežic v Sloveniji, pa tudi širše. Zasnoval jo je arhitekt Damjan Miklavc, ki mu drznosti očitno ne manjka. Še bolj drzen se mi zdi investitor, saj gre za zelo sodobno oblikovan objekt, ki bo verjetno budil zelo različne občutke pri ljudeh. Sploh, ker je razkošen, vreden kar 1.3 milijona evrov. A že to, da vreme ne bo več krojilo zadnjega slovesa, smrt pa se na vreme prav nične ozira, je velika pridobitev. Tudi zaradi nje bo letošnji 1. november, ko bo pokopališče obiskalo tudi veliko tistih Šalečanov, kijih je življenjska pot odpeljala iz doline, drugačen.
V teh dneh je čas, da se ozremo nazaj in se spomnimo svojcev, prijateljev in znancev, kijih ni več med nami. Vsakega 1. novembra je na spisku tistih, ki se jih spominjam sama in jim v spomin prižgem tudi svečko, žal vse več. Je že res, da leta minevajo tudi meni, a dejstvo je, da se mi vseeno vse prevečkrat zdi, da se večina obnaša tako, kot da nikoli ne bomo umrli. Zato naj v teh dneh velja tudi misel, ki jo je na slovesnosti ob dnevu reformacije v Velenju izrekel nekdanji predsednik Milan Kučan: »Nikoli ne stori drugemu tistega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi.« Ja, tudi v teh dneh je to misel, ki bi se je morali večkrat zavedati.
Blesteli rokometaši in nogometaši
V soboto je bil v Velenju pravi športni praznik. Za to so najprej popoldne poskrbeli nogometaši Rudarja, zvečer pa rokometaši Gorenja. Nogometni rudarji so v 14. krogu prve nogometne lige potopili Koper kar s 5 : 1, rokometaši pa v štajerskem derbiju 7. kroga prve lige celjske pivovaije s 30 : 25.
Na sliki z leve: Dragan Gajič, Aleksej Peskov in Marko Bezjak, na tej tekmi odlični domači organizator igre. (Foto: S. Vovk)
9770350556014
lokalne novice
Obvoznica s predorom pod grajskim gričem?
Šoštanj - Pri izdelavi Urbanističnega načrta mesta se je ponovno pokazalo, da Šoštanj glede na to, da je njegov prostorski razvoj predviden predvsem na zahodu, nujno potrebuje obvoznico. Napajanje novih stanovanjskih, športno - rekreacijskih in predvsem industrijskih območij, bi bilo po obstoječi Levstikovi oziroma Kajuhovi cesti skozi center mesta nesprejemljivo. Obvoznico predvidevajo s predorom pod grajskim gričem. Postopek je v fazi pridobivanja ponudb za izdelavo idejne zasnove.
■ mkp
Večja proizvodnja elektrike
Šoštanj - Četudi se morda zdi, da je bilo letošnje leto zelo mokro, hidrometeorološke razmere niso bile posebej ugodne. Zato so bile potrebe po termoenergiji večje od načrtovanih.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Termoelektrarna Šoštanj poslala v omrežje skoraj 10 odstotkov več električne energije kot so načrtovali. Potrebe po termoenergiji so bile namreč toliko večje. Proizvedli so 2988 GWh. Tudi proizvodnja toplotne energije je bila višja in sicer za dobrih 14 odstotkov, proizvedli pa so je 274 GWh. Za omenjeno proizvodnjo so do konca prejšnjega meseca porabili tri milijone ton premoga, 75 tisoč ton lesne biomase in 19,7 kubičnih metrov zemeljskega plina.
■ mz
Obnova azbestnih cevi bo imela prednost
Azbestno cementne cevi v vodooskrbnem sistemu naj ne bi bile problematične - Ko so bile, pa se o nevarnostih azbesta še ni veliko vedelo, še manj govorilo
Milena Krstič - Planinc
Velenje, Šoštanj - Koliko javnega vodovoda na območju naselij Gaberk in Pristave je še iz azbestnih cevi? Vprašanje, kije na eni od sej zanimalo šoštanjskega svetnika, Draga Kotnika. Spraševal je zgolj za »svoj rajon«, za predel od koder prihaja. Dobil pa odgovor, da na območju naselja Gaberk in Pristave javni vodovod ni zgrajen iz azbestno cementnih cevi.
V	občini Šoštanj pa je takšnega vodovoda še 3.013 metrov in sicer na relaciji Šoštanj - Topolšica in nekaj malega na odseku Šoštanj -Lokovi ca.
V	vodooskrbnem sistemu Velenje - Šoštanj in Šmartno ob Paki je bilo do nedavnega od 621,5 kilometra vodovodnega omrežja v obratovanju še 26,6 kilometrov azbestno cementnih cevi, danes jih je še 23,1 kilometra, druge so že nadomestili s primernejšimi. Take vodovode so vgrajevali v letih od 1961 do 1985. V teh dobrih 23 kilometrov pa so zajeti vodovod Paka - Huda luknja, del triadnega vodovoda do Škal in del industrijskega po Partizanski.
Po mnenju, Primoža Rošerja, vodjo Poslovne enote Vodovod - kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje je problematika vgrajenega azbesta mnogo bolj kot na vodovodnem omrežju, pereča na drugih področjih. »Pomembno je namreč preverjeno dejstvo, da so bili novozgrajeni cevovodi v nekaj letih znotraj prevlečeni s tankim slojem vodnega kamna (kalcijev karbonat, ki je normalno prisoten kot raztopljen mineral v pitni vodi in je koristna
Šaleški trio potrdil kakovost,
Šaleški študentski oktet presenetil samega sebe
Ptuj - Velenje - Minulo soboto je na Ptuju v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekala državna revija malih pevskih skupin Slovenije 2008. Izmed 8 nastopajočih so bili na reviji kar trije sestavi s področja Šaleške doline - Rudarski oktet, oktet TEŠ in Šaleški študentski oktet. Prav slednji so svoj debi na revijah državnega nivoja kronali kar s prvo nagrado za najboljšo skupino.
Ze dalj časa je znano, da Šaleška dolina predstavlja močan center vokalne glasbe, za kar so v minulih desetletjih poskrbeli številni uspehi naših pevskih zborov - MeMPZ ŠC Velenje, MPZ Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in Šaleškega akademskega pevskega zbora. Tokratna državna revija pa je potrdila kvalitetno delo tudi na področju manjših zasedb, predvsem oktetov, saj je bilo pred stav-nikov naše doline skoraj za polo-
vico vseh izbranih. Rudarski oktet, najstarejši med vsemi, letos zaokrožuje trideset let svojega delovanja in je pod vodstvom prof. Dani-
je polovico stanovskih kolegov, pa je pod vodstvom Mitje Venišnika že dalj časa prisoten na prireditvah državnega nivoja in se je prav
Šaleškiš tudentskio kteted eluješ tiris ezone, nad ržavni reviji malih vokalnih skupin pa so s prvim mestom presenetili predvsem sebe.
ce Pirečnik v svojo zbirko nanizal že prenekatere uspehe in priznanja. Oktet TEŠ iz Šoštanja, ki šte-
tako že okronal s priznanji, tako doma kot v tujini. Zadovoljno pa lahko rečemo, da so se tudi naj-
mlajši med vsemi tremi, Šaleški študentski oktet, pridružili obema sestavoma. Za njimi so komaj štiri pol ne sezo ne samo stoj ne ga ustvarjanja, pa vseeno nihče izmed njih, večina jih je pela že v zgoraj omenjenih pevskih zborih, ne bi mogel trditi, da je ta dan prvič stal na tekmovalnem odru. Pred odhodom na revijo so upali na osvojitev nagrade za najbolj perspektivne debitante, ki jo je nato domov odnesla zasedba Goldinar iz Postojne. A so se karte na presenečenje vseh, največji nejeverni Tomaži so bili kar oni sami, obrnile v drugo smer - očitno je bila letos v ospredju mladost, srčnost in neobremenjenost. Pa najsi bodo karte v prihodnje druge, naj bo sreča naklonjena nekomu drugemu ... Glasba bo vedno ena in edina, doma v Šaleški dolini.
■ Uroš Kuzman
sestavina te), ki preprečuje izpiranje azbestnih vlaken v vodo,« pravi Rošer, ki pa k temu dodaja, da je takoj po vgradnji novih cevovodov v preteklosti do izpiranja verjetno prihajalo, vendar zaradi manjše splošne osveščenosti, ta problematika ni bila zaznana.
Azbest je nevaren v obliki suhih drobnih vlaken v zraku, ker ob dihanju lahko zaide v pljuča in povzroča azbestozo. »Sedaj je problematično predvsem popravljanje okvarjenih cevovodov, ko prihaja do rezanja in brušenja cevi. Zaradi preprečevanja vdihovanja teh delcev moramo upravljavci pri odpravah okvar na azbestno cementnih cevovodih upoštevati zaščitno varnostne ukrepe, prav tako pa moramo odstra-nje ne dele cevovodov v ustrez ni embalaži deponirati na posebej označen prostor odlagališča odpad-
Ob 6. obletnici
velenjskega
Interspara
Velenje, 22. oktobra - Minulo sredo je bilo v velenjskem Intersparu veselo in prešerno vzdušje, saj so praznovali že 6. obletnico uspešnega delovanja na Selu. Prireditev je povezoval Anžej Dežan, za dobro razpoloženje pa je poskrbel priljubljeni domači ansambel Spev. Številni radovedneži in kupci so lahko užili okusen golaž in dišečo kavico ter uživali v številnih degustacijah in nagradnih igrah.
■ JureB eričnik
kov v Velenju. Po priporočilih je potrebno pri zamenjavah te pustiti v zemlji, saj je s tem na minimum zmanjšana možnost raznosa azbestnih vlaken v zrak.«
Obnova azbest no cement nih cevovodov bo imela v naslednjem obdobju prednost. Groba ocena stroškov za zamenjavo vseh še vgrajenih cevovodov (torej 23,1 kilometra) pa bi znašala približno 6,7 milijo na evrov.
Poskočne gazele, obolele krave in ubit prašič
Laška gazela skočila na drugo mesto - Na Konjiškem omagale krave, na Polzeli pod samosprožilno napravo padel divji prašič -V Žalcu slavnosten podpis in neslavnostne ovadbe
Vtem času, ko tudi mnoga naša podjetja že resno opozarjajo na težave, ki se jih lotevajo, je seveda še kako dobro slišati kakšne razveseljive vesti. Ene take vsako leto prihajajo ob razglasitvi Gazel, najbolj poskočnih družb. Po tistem, ko so proglasili območne, so seveda vsi najbolj nestrpno pričakovali, kdo bo zlata slovenska gazelo, katera družba srebrna in katera bronasta. Na podelitvi v Ljubljani je imelo svoje orodje v ognju tudi naše širše območje, saj je bila za savinjsko-zasavsko gazelo proglašeno podjetje Monting SK iz Laškega. In na slovesni vseslovenski razglasitvi prejelo srebrno gazelo. To podjetje izdeluje in montira stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne, na slovenskem trgu pa dosega le 15 odstotkov prihodka. Ostalo na tujem in to največ na zelo oddaljenem trgu. V Rusiji in Kazahstanu. Razveseljive so še besede direktorja Silvestra Kneza, da se bo ta uspeh malo poznal tudi v žepih zaposlenih, saj so za ta uspeh zaslužni vsi. In ko imamo pri nas na srečo še vedno nekaj poskočnih gazel, so se na konjiškem koncu srečali z obnemoglimi kravami. Na dveh kmetijah so zbolele za antraksom, boleznijo, kije skoraj četrt stoletja nismo poznali. Zato mnoge zanima, kako je do izbruha prišli. Naša veterinarska služba je imela kar veliko dela, da je vso stvar spravila vsaj pod nadzor. Nekatere je malo presenetilo, ker se je po nekaj dneh po prvem primeru pojavil še en. In so morali dati v svojevrstno karanteno kar precejšnje območje. V nič kaj prijetnem položaju tudi ni konjiška
občina, kije pomagala prvemu kmetu, pa se tako pomoči ni mogla odreči tudi drugemu. Z območja Spodnje Savinjske doline je prišla še ena zaskrbljujoča vest. Neznanec, ali pa jih je bilo več, je ob gozdno cesto med Polzelo in Velenje nastavil samosprožilno napravo. Ta je na srečo ubila le divjega prašiča, lahko pa bi tudi kakšnega človeka. Še posebno ker so po tisti poti hodili lovci na bližnja krmišča. Policija za nevarnim neznancem poizveduje.
Veselejši dogodek so imeli v Žalcu, kjer so predstavniki spodnjesavinj-skih občin podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Žalski župan pa je v imenu vseh še podpisal pogodbo s predstavnikom izvajalca, to je velenjski Vegrad. Gre za »žalski« del projekta celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodnju Savinje v katerem v celoti sodeluje trinajst občin in je razdeljen v pet projektov: razen žalskega še projekte Celje, Šentjur, Laško in Mozirje. Slednji projekt vključuje izgradnjo kanalizacijskega sistema v občinah Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki. Ves projekt povodnji Savinje je vreden dobrih 30 milijonov evrov; 62 odstotkov vrednosti financirajo evropski kohezijski skladi, 28 odstotkov bo primaknil državni proračun, deset pa občine same. Se je pa v približni istih dneh, ko je slovesno podpisoval pogodbi s sosednjimi župani in Vegra-dom, žalski župan Lojze Posedel znašel tudi v manj prijetni situaciji. Nadzorni odbor občine Žalec ga je ovadil zaradi domnevnih nepravilnosti. Sam pa pravi, da je delal povsem korektno.
Na državni ravni pa še vedno čakamo na novo vlado. Desus povzroča ostalim koalicijskim partnerjem kar precej sivih las zaradi zahteve po ureditvi boljših pogojev za upokojence. V sedanjih težkih časih za gospodarstvo so pač vse take poteze težko uresničljive in je treba sprejemati kakšne trdnejše zaveze z velikim čutom za pravo mero. Vsebina je zdaj v glavnem že dogovorjena, čakamo le še, kdaj bo konec ugibanj, kdo bo res sestavljal našo novo vlado.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

V SREDISCU
Reformacija je sporočilo, aktualno tudi danes
Na osrednji občinski slovesnosti ob j utrišnjem dnevu reformacije j e slavnostni govornik Milan Kučan poudaril, da je Trubar stopil med nas v času, ko spet iščemo svoj prostor v svetu
Bojana Špegel
Velenje, 24. oktobra - V petek zvečer, teden dni pred jutrišnjim praznikom, je Mestna občina Velenje pripravila osrednjo svečanost ob letošnjem dnevu reformacije in hkrati 500. letnici rojstva Primoža Trubarja. V dogodku primerno urejeni Galeriji Velenje je zbrane - med njimi sta bila tudi častna občana mesta Velenje dr. Matjaž Kmecl in mag. Ivan Marin ter poslanca v Državnem zboru RS Bojan Kontič in Iztok Podkrižnik - najprej nagovoril velenjski župan Srečko Meh. Med drugim je poudaril, da je dan reformacije za Slovenijo pomemben praznik, česar se iz leta v leto bolj zavedamo. »Protestantski poziv po spremembah je prinesel dobo, v kateri se je kalila moderna družba. Družba, ki naj bi vsakemu človeku dopuščala več osebne svobode in več pravic. Z njimi pa tudi večjo odgovornost. Delovno in poklicno etiko, odgovornost do soljudi, do domovine, do materinščine,« je poudaril župan. Dodal je, da se z območjem naše občine Trubar ni srečal, je pa reformacija v Šaleško dolino prinesla prvo šolo, na kateri je poučeval učitelj, ki je govoril slovensko. Tudi zato je reformacija sporočilo, aktualno tudi danes.
»Ne stori drugemu, česar ne želiš da drugi storijo tebi«
Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan. Uvodoma je poudaril, daje obletnica Trubarjevega rojstva priložnost, da si Slovenci vrnemo v zavest tega izjemnega moža, ki nas je prvi nagovoril s Slovenci in nam tako povedal, da smo Slovenci narod. Znova je stopil med nas v času, ko iščemo svoje mesto v globaliziranem svetu, z vsemi njegovimi izzivi, priložnostmi in pastmi, ko znova opredeljujemo svojo identiteto. Trubar je po Kučanovih besedah z jezikom in knjigo usmeril tok slovenskega naroda. Dodal je: »Danes imamo Slovenci Trubarja povsem utemeljeno za enega največjih, mnogi pa tudi za največjega sina slovenske matere, kulturni svet Evrope pa vidi v njego-
Nekdanjip redsednikd ržave Milan Kučan je na slovesnostip oudaril, da jej utrišnjip raznik tudi priložnost za razmislek o strpnosti in nestrpnosti. Nanj smo po njegovem pripravljeni tudi zato,» da bil ahkop ritrdili PrimožuT rubarju, da h očemos tati ino bstati.«
Svečanosti obj utrišnjem p razniku so seu deležili tudip oslanci,č astnio bčani terl jubitelji
slovenskeb esede ink ulture.
V časP rimožaT rubarja nas je zz godbo popeljalMar janMar inšek, zgl asbo patr io MusicaCu bicularis.
vem delu barvni odtenek mavrice evropske identitete. Utemeljeno, kajti Trubar in njegovi slovenski protestantski sodobniki, pisci prvih slovenskih knjig so bili med tistimi evropskimi misleci, ki so Evropi prinesli duhovno osvežitev in prenovo, ker so prižigali plamene ognja, kije Evropo razsvetlil po dolgem obdobju srednjeveškega mračnjaštva. Odprli so pot razsvetljenstvu in renesansi...«
V nadaljevanju dokaj kritičnega govora je slavnostni govornik veliko govoril o strpnosti, ki jo je žal vse manj. »Nestrpnost kot zanikanje te vrednote, ki je bila na slovenskem preizkušena že s protireformaci-jo, se kot kužna bolezen zažira in trdovratno biva tudi v slovenskem prostoru, ogroža demokratičnost, stabilnost, varnost in mir, pa tudi civilizacijske in kulturne dosežke sodobnih družb. Kot smo ljudje, čeprav različnih ver in ras, rojeni enaki in enakih pravic, smo za to enakost tudi enako odgovorni. Enako smo odgovor-
ni tudi za odzivanje na vse pojave nestrpnosti, ki enakost v pravicah spreminjajo v neenakost, »je poudaril Kučan in dodal, da je bila prav strp nost ena od vrednot, ki jo je na naša tla prinesla reformacija. Po tej ugotovitvi je zatrdil: »Danes smo vsi enako odgovorni za vse pojave nestrpnosti, ki pravice enakih spreminjajo v neenakost. Danes štejejo dejanja voditelje, identitet, institucij pri prepoznavanju in odzivanju na nestrpnosti v lastni skupnosti. Gre za to, da se v vsakdanjem življenju ravnamo po načelu, ne stori drugemu, česar ne želiš, da drugi storijo tebi.«
Program osrednje svečanosti ob dnevu reformacije je povezoval Marjan Marinšek v vlogi Primoža Trubarja, z glasbo pa so jo nadgradili trije v tujini šolani vrhunski glasbeniki, ki s skupino Musica Cubicula-ris ohranjajo tudi razmeroma neznano glasbo iz Trubarjevega časa.
»Druge poti enostavno ni!«
Šmarški svetniki soglašali s prispevkom za razširjeno reprodukcijo za vlaganja v novogradnje na komunalnem področju do leta 2020 - »Dogajanja« v občinskem proračunu terjajo prekinitev dosedanje prakse glede naložb
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 27. oktobra - Med sedmimi točka dnevnega reda ponedeljkove seje so šmarški svetniki pozornost namenili dvema: rebalansu letošnjega občin ske-ga proračuna in dolgoročnemu programu naložb v vodooskrbni sistem ter v odvajanje in čiščenje odpadnih padavinskih voda za obdobje 2009 do leta 2020 v povezavi s prispevkom za razširjeno reprodukcijo (RR), ki ga bo Komunalno podjetje Velenje obračunavalo na položnicah skupaj z ostalimi komunalnimi storitvami.
»Proračun nas komandira, namesto, da bi bilo obratno«
V obrazložitvi, zakaj je potreben drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna, je župan Alojz Podgoršek dejal, da je bilo načrtovanje lokalne skupnosti realno, za dobrih komaj 52 odstotkov predvidenih sredstev na prihodkovni strani sredi oktobra pa je v veliki meri kriva država. Čeprav je poslala odločbo, sklep o odobritvi 563 tisoč evrov predvsem za sanacijo škode po lanskem neurju, tega denarja
Tudisv etnikio bčineŠ martno ob Paki sop otrdilio dločitev os kupnem ter celovitemr eševanju težav nap odročjuv odooskrbe tero dvajanja in čiščenjao dpadnih voda vp orečju reke Pake vseh treh občinŠ aleške
doline
v občinsko blagajno še ni nakazala. »Težave so z naložbo Mladinskega centra, kot Damoklejev meč visi nad nami razširitev vrtca, nakup gasilskega avtomobila. Zelje po vlaganjih v občini so med občani izredno velike in zanesljivo vsega ne bo mogo-
če uresničiti. Potrebno se bo odločiti, katera področja bodo prednostna.« Kot je še dejal Podgoršek bodo do konca leta napeli vse sile in poskušali uravnotežiti prihodke in odhodke ter na ta način zmanjšati težave pri delovanje lokalne skupnosti.
Zanesljivo pa bo potrebno za prihodnje leto izdelati takšen proračun, ki jim bo povzro čil čim manj težav.
Rebalans so obravnavali pred sejo sveta člani odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, njihove pripombe so v razpravi potrdili tudi svetniki. Ti so bili konstruktivni in kritični. Še najbolj svetnik Janko Kopušar:« Dogajanja v občinskem proračunu terjajo dolgoročen pogled v prihodnost. Pri tem bo potrebno določiti, kaj bodo prioritete ter pri njihovi uresničitvi dosledno vztrajati. Danes proračun »komandira« nas, namesto, da bi bilo obratno. To prakso je potrebno presekati.« Tudi svetnik Bojan Kladnik je menil, da se bo potrebno čim prej zavedati, da vsega, kar bi radi imeli, zaradi preplit-ke občinske blagajne ne bo mogoče uresničiti. Rebalans so ob koncu razprave sprejeli. Po besedah Alojza Podgorška o rebalansu proračuna letos ne bodo več govorili, ampak bodo na seji sveta, ki bo predvidoma 15. decembra, obravnavali osnutek proračuna za prihodnje leto, pri pripravi katerega bodo upoštevali tokrat pripombe svetnikov.
Zadeva »jemlje sapo«
Svetniki Mestne občine Velenje so že potrdili dolgoročni program naložb v vodooskrbni sistem ter odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda za obdobje 2009 -2020 s predlogom prispevka za vlaganja v objekte v teh dejavnostih oziroma sistemih v Šaleški dolini, ki ga bo Komunalno podjetje Velenje kot njihov upravljalec obračunavalo na položnicah skupaj z ostalimi komunalnimi storitvami. Kot je znano naj bi znašal prispevek za
RR za vlaganja v objekte vodooskrbe 0,45 evrov za kubični meter porabljene vode, prav toliko pa tudi za izgradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Šmarški svetniki so ga potrdili na tokratni seji. Ob tem so pohvalili pripravljalce gradiva, v razpravi o dokumentih pa izrazili kar nekaj pomis le kov in dvo mov: od tega, da načrtovanja niso realna glede na splošen položaj in na to, da naj bi bila Slovenija po letu 2013 neto plačnica in ne več prejemnica sredstev EU, na katere računajo, do posledic sprejetja programa za občane. So pa vsi od prvega do zadnjega raz-pravljalca pritrdili svetniku Bojanu Klad-niku: »V tako mali in razpršeni občini, kot je naša, 300 tisoč evrov v občinskem proračunu vsako leto do leta 2020 za vlaganja na področju komunale jemljejo sapo, a žal, druge poti enostavno ni, če hočemo zadostiti evropskim zahtevam.« Najbrž so k takemu razmišljanju botrovala nekatera dejstva: trenutna pokritost na področju vodooskrbe je v občini komaj 73-odstot-na, načrtujejo pa v tem okolju izgradnjo povezovalnega voda vodovoda na magistralni vodovod in nekatera manjša vodovodna omrežja, pokritost na področju odvajanja in čiščenja odplak pa je komaj 21-odstotna. V preostalih dveh občinah (Velenje in Šoštanj) so glede pokritosti na obeh področjih precej na boljšem. Kot je izra ču nal Klad nik bo pri spevek za RR obremenil družino za 10 do 12 evrov na mesec ali (po izračunu svetnika Janka Kopušaija) dodatno za približno 25 odstotkov, več za družine v individualnih hišah kot v blokovnih stanovanjih. Osnutek so sprejeli ter zadeve skupaj s pripombami »posla li« v nadalj nji pos to pek.
""HAS
Šoštanj čudi predlagana višina prispevka RR
Svetniki sprejeli osnutek dolgoročnega programa naložb v vodooskrbovalni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009 - 2020 skupaj z osnutkom višine prispevka, in a z dodatkom, ni rečeno, da bodo sprejeli tudi predlog
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 27. oktobra - V ponedeljek so se na seji sešli svetniki Občine Šoštanj. Osrednjo pozornost, z največ razlage in največ razprave, je povzročil dolgoročni program naložb v vodooskrbovalni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih padavinskih voda za obdobje 2009 - 2020 v luči predlagane cene prispevka za razširjeno reprodukcijo (RR), ki naj bi ga obračunavali na položnicah skupaj z ostalimi komunalnimi storitvami naslednjih dvanajst let.
Kot je znano (program so pred tem obravnavali že svetniki Mestne občine Velenje, v ponedeljek pa tudi v Šmartnem ob Paki) gre za potrditev odločitve, da bodo vse tri občine Šaleške doline skupaj in celovito reševale probleme vodooskrbe ter odpadnih voda v porečju Pake, s potrebnimi naložbami pa dvignile raven kakovosti življenja vsem prebivalcem. Proti temu v Šoštanju nimajo nič. Sploh, ker je opremljenost posameznih naselij s komunalno infrastrukturo na območju, ki ga pokriva Komunalno podjetje Velenje, še vedno nezadostna (najbolj v Šmartnem ob Paki in Šoštanju, medtem ko je Mestna občina Vele nje kar dobro, ne pa še tudi stoodstotno, pokrita), saj je nekaj naselij še vedno brez ustrezne pitne vode in kanalizacije.
Višina RR nesprejemljiva
Cena, ki jo predlagajo, za izgradnjo vodooskrbnih objektov 0,45 evra na kubični meter porabljene vode in za izgradnjo kanalizacijskih objektov in čistilnih naprav pa prav tako 0,45 evra na kubični meter porabljene vode, se jim v Šoštanju v luči krize, ki se napoveduje in socialne strukture prebivalcev, zdi nesprejemljiva.
So od tu ali od kje druge?
Prav s tem vprašanjem se je na predstavnike komunale obrnil prvi razpravljavec, Janko Zacirkovnik ( SD), ki je v svoji razpravi izrazil vse, kar so potrdili tudi tisti za njim. Namreč: »Že podatek, da je na področju vodooskrbe trenutna pokritost v Mestni občini Velenje 92-odstotna, v Šoštanju 77-odstot-na in v Šmartnem ob Paki 73-od-stotna in daje na področju odvaja-
nja in čiščenja ta pokritost izrazito slaba, v Mestni občini Velenje 84-odstotna, v Šoštanju 45-odstot-na in Šmartnem ob Paki le 21-od-stotna, lahko razumemo tako, da je Komunalno podjetje Velenje zanemarjalo Šoštanj in Šmartno ob Paki.«
Izpostavil je, daje osnutek nadaljnjih vlaganj dobro pripravljen, da so naložbe, ki bi jih bilo treba speljati do leta 2020 potrebne, saj se fekalije iz Aškerčeve ulice v Šoštanju še vedno izlivajo v reko Pako ... »Vendar bo treba osnutek temelji-
Viki Drev (Lista Vikija Dreva) na
nek način dal prav prvemu razpravljavcu, ko je postregel s sedanjo višino prispevka, ki danes znaša 0,19 evra oziroma 0,09 evra za kubični meter porabljene vode. Predlagal je in njegov predlog je ob koncu vseh razprav, oglašali pa so se še drugi - Roman Kavšak (NSi), Drago Kotnik (neodvisni), Vojko Krneža (SDS), Vilma Fece ( LDS) . - šel v smer, da je tre ba program preoblikovati tako, da bo pravno stal, da se predlagani osnutki sprej mejo, župa ni vseh treh
področju dejansko podhranjen. Pripombe svetnikov so na mestu, predlagam, da jih predlagatelji predloga upoštevajo in da danes osnutek sprej me mo. Ni pa reče no, da bomo sprejeli tudi predlog.«
Dopolnjen PUP za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom
Občina Šoštanj je podprla nekatere pobude za posege v prostor, ki se urejajo s prostorsko ureditve-
Šoštanja v Topolšico, rekonstrukcija cestne povezave v Pohrastnik in nova cesta v smeri razvojne cone Metleče - Pohrastnik.
Vzporedno v Šoštanju izdelujejo idejni zasnovi umestitve objektov bencinske črpalke in trgovskega objeta ter nove cestne povezave v Metlečah. Gre za zelo občutljivo območje, ki predstavlja vozlišče mesta Šoštanj, zaradi dosedanje pozidave pa tudi ozko grlo. Varovanje cestnega koridorja je tu nujno, saj prostora za nadometno traso skozi mesto ni več. Brez tega bi se
Največp ozornosti son amenilik omunali.
to pretehtati še enkrat, ga skrčiti in prilagoditi razmeram. Bo pa koča na Smrekovcu še malo počakala,« je pribil.
»Zakaj,« seje vprašal, »ali predlagatelji nemara ne prihajajo iz drugega sveta? Zato, ker ne poznajo socialnega stanja ljudi. Povečanje RR je na področju vodooskrbe 225-od-stotno, na področju čiščenja odplak pa 470 odstotno in to je neodgovorno. Občani že sedaj hodijo na občino po subven cije in tudi v naprej bodo. Še več jih bo prihajalo.«
Za koliko dejansko več?
Predstavniki Komunalnega podjetja Velenje so svetnika - in tudi druge - skušali prepričati, da ne gre za tolikšno podražitev kot jo navaja in da je višina prispevka za RR napačno interpretirana, saj pomeni v ceni »le« 6 do 9 odstotkov več. Izkazalo se je, da to lahko drži, če se predlagan RR umesti na »celo« položnico, ki jo uporabnik plačuje za komunalne storitve (v blokovni gradnji bi bil prispevek za RR približno 5,5 evra na stanovanje, v individualnih hišah 14,6 evra), a je
občin pa naj skličejo komisije za javne gospodarske službe, še enkrat pro učijo pro gram naložb, viši no prispevka RR in pripravijo predlog, ki bo sprejemljiv za vse.
Vla ga nja bodo potreb na tudi v naprej
Direktor Komunalnega podjetja Velenje, Marjan Jedovnicky, je ob obravnavi poudaril, daje v Šaleški dolini kakovost oskrbe visoka, in da želijo tako zagotavljati tudi v naprej, ob tem pa zagotoviti tudi čim boljšo pokritost, zato bo treba tudi v prihodnje vlagati v posodobitve in graditi nova omrežja. »Vedeti pa je tre ba, da je težava v poselitvi, ponekod je zgoščena, ponekod razpršena in zato je tudi trenutna pokritost taka kot je. Komunalno podjetje bo napravilo vse, da tudi občina Šoštanj pride do čim višjega komunalnega standarda. Pripombe, ki smo jih slišali tukaj, bomo vzeli resno in jih resno tudi proučili.«
Pa župan Šoštanja, Darko Menih? »Iz podatkov, ki smo jih dobili, se vidi, da je Šoš tanj na tem
nimi pogoji za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom in dele, znane pod imenom Šoštanjski trikotnik, kijih na pod la gi obstoje čih aktov ni mogoče speljati.
Gre predvsem za programsko širitev in preureditev športno rekreacij ske cone (šport ne ga parka pod vilo Široko), postavitev objektov vrtnega centra in gradnjo poslovnih objektov (trgovski center in bencinski servis...). Posredno pa je v spre me nje ni in zdaj sprejeti akt vključeno tudi krožišče na cesti iz
Svetnike zanimajo tudi laboratorijske preiskave
Na zadnji seji, konec septembra, je neodvisni svetnik Drago Kotnik, postavil vprašanje, koliko je bilo laboratorijskih pregledov krvi, urina in blata pred podelitvijo koncesije Ivanu Urbancu, dr. med., in koliko je teh pregledov sedaj, ko zdravnik dela kot koncesionar.
Odgovor so pripravili v Zdravstvenem domu Velenje. Zapisali so, daje imel omenjeni zdravnik v času od 1. januarja do 30. septembra leta 2006 8.948 točk opravljenega laboratorija, v času od 1. januarja do 30. septembra 2008 pa je v laboratoriju Zdravstvenega doma Velenje koristil 1.186 točk. A so svetniki, pa tudi svetnik, ki je postavil to vprašanje, dodali, da lahko zdravnik storitve laboratorijev koristi tudi drugje, denimo v Bolnišnici Topolšica ali Splošni bolnišnici Celje, tako da podatke o tem, koliko točk je omenjeni zdravnik »zbral«, ni celovit in popoln.
EfhcLL Is [SO
Jan ko Zacirkov nik ( SD): »Predlagatelj prihaja iz drugega sveta in ne pozna socialnega sta-
nja ljudi. Že danes prihajajo ljudje na občino po najrazličnejše subvencije. In vedno večjih bo.«
Drago Kotnik (neodvisni): »Na Komunalnem podjetju Velenje bi morali vedeti, da celotno mesto Šoštanj nima urejene kanalizacije. Tudi Šoštančanj-
porušil celoten koncept urbanističnega načrta, predvidena obrtno -indu strij ska cona pa bi obvi se la v zraku, je bilo rečeno na seji.
Neiz pla ča no gre
■ v« •
obči ni
»Občina Šoštanj je za izplačilo vračanja v javno telekomunikacijsko omrežje dobila izplačanih 812.275 evrov. Do 15. septembra letos so 1.658 upravičencem izpla-
čani so pomagali graditi Velenje, Šoštanj pa ob tej gradnji ni (pri)šel nikamor.«
čali 796.228 evrov, neizplačanih pa je ostalo še 16.046 evrov,« je povedala direktorica občinske uprave, Darja Medved.
Šoštanjski svetniki so v četrtek odločili, da sredstva, ki jih zaradi nepopolnosti podatkov ali nedosegljivosti upravičencev ne bi bilo mogoče nakazati v roku enega leta po neuspeli vročitvi predloga poravnave, občina vloži v infrastrukturo na njenem območju.
Kad rov ske zadeve
Svet Občine Šoštanj je za svojo predstavnico v svetu zavoda Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, imenoval Danico Sovič.
Župan Šoštanja, Darko Menih, pa bo po izvolitvi za poslanca v državnem zboru, naloge župana opravljal neprofesionalno.
Pod Pustim gradom
Prenove cest
Občina Šoštanj je v zadnjih mesecih intenzivno pristopila k prenovi cest. Končane so prenove javne poti Lipovšek v Ravnah, ceste proti lovski koči v Belih Vodah, javne poti Acman v Belih Vodah, ceste Strmina v Topolšici in j avne poti Turinek v Skornem. Na Lomu so cesto razširili, sledi asfaltiranje. Za prenove teh cest je Občina Šoštanj (za nekatere javne poti tudi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi) namenila nekaj več kot 310 tisoč evrov.
V fazi prenove je tudi cesta skozi Metleče. Cesta je sicer za promet zaprta, vendar
imajo stanovalci omogočen dostop do svojih domov. Uredili bodo avtobusno postajališče, pločnik in cestno razsvetljavo.
Izgradnja kanalizacijskega sis te ma
V sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje Občina Šoštanj pospešeno gradi kanalizacijski sistem v občini. Tako je bila urejena bila kanalizacija Topolšica - 1. faza in kanalizacija Lajše, v teku je prva faza kanalizacije Metleče, ki se ureja skupaj s prenovo ceste. Za omenjene izgradnje kanalizacijskih sistemov bo Občina
Šoštanj namenila približno 310 tisoč evrov.
Izgradnja kanalizacijskega sistema se bo na omenjenih lokacijah (in seveda tudi drugje) nadaljevala tudi v prihodnjih letih.
Pre nova stre he Kul tur ne ga doma Šoštanj
Ravni del strehe Kulturnega doma Šoštanj nad odrom je povzročal nemalo težav, saj je streha zamakala, teklo je po steni, posledično pa so se pojavile tudi težave z elektriko, kar je bilo med drugim moteče tudi ob organizaciji nekaterih prireditev.
Občina Šoštanj je tako pristopila k pre-
novi ravnega dela strehe, ki bo po sanaciji poševna. Za sanacijo strehe kulturnega doma bo občina namenila 65 tisoč evrov.
Nekdanji bazen spreminjajo v gradbišče
Pripravljalna dela na območju zdaj že nekdanjega bazena v Šoštanju, kjer naj bi do konca naslednjega leta zgradili sodoben nakupovalni center z garažami in parkirišči, že potekajo.
Kot je znano, je dobrih 8.800 kvadratnih metrov zemljišča od Občine Šoštanj kupilo podjetje Toming consulting, d.o.o., ki se
je zavezalo, da bo v tem prostoru zgradilo za Šoštanjčane težko pričakovani center.
V soglasju z novim lastnikom je Občina Šoštanj že začela nekatea pripravljalna dela. Med drugim so porezali živo mejo in odstranili ter primerno shranili obstoječo ograjo. To bodo kasneje uporabili pri prenovi rokometnega igrišča.
Po ter minskem planu naj bi bil objekt zgrajen septembra, odprt pa decembra prihodnje leto. V pritličju bo živilska trgovina, tekstilni diskont, cvetličarna, gostinski lokal in banka, v nadstropju pa večnamenski prostor (fitnnes, bar, kegljišče).
■ mkp

IZOBRAŽEVANJE, TURIZEM
Se fakulteta že na začetku srečuje z denarnimi težavami?
V proračunih soustanoviteljic Fakultete za energetiko naj bi bil zagotovljen denar za izvajanje študijskega programa v tem študijskem letu - Dokler ni gradbenega dovoljenja, se na razpise skladov za obnovo stare elektrarne ni mogoče prijaviti
Tatjana Podgoršek
Prvega oktobra je steklo izobraževanje prve generacije študentov v novo ustanovljeni Fakulteti za energetiko, ki deluje pod okriljem Univerze Maribor. Sedež ima fakulteta v Krškem, dislocirano enoto pa v Velenju. Po nekaterih informacijah naj bi se fakulteta že na samem začetku srečevala s pomanjkanjem denarja. Država, kot njena ustanoviteljica, naj bi namreč za njeno delovanje v tem študijskem letu namenila le 180 tisoč, potrebovala pa bi milijon evrov. Razliko bi morali tako pokriti soustanoviteljici - Mestna občina Velenje in Občina Krška. Prva 300 tisoč, druga 500 tisoč evrov. Informacije smo preverjali pri prodekanu ustanove doc. dr. Francu Žerdinu.
»Res je, da je država oziroma ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v študijskem letu 2008/2009 odobrilo za delovanje Fakultete za energetiko v Krškem ter Velenju glede na število vpisanih študentov 186 tisoč evrov, stroški študija v visokošolskem, univerzitetnem in magistrskem programu, po katerih izobražuje fakulteta, pa znašajo v omenjenem študijskem letu dobrih 680 tisoč 732 evrov. Vpisalo se je 184 študentov, kar je za prvo študijsko leto zelo dober vpis. Od tega je izredno vpisanih 75 študentov. Ti 80 odstotkov stroškov izvedbe študija pokrivajo sami s šolnino (večini plačajo podjetja), preostalih 20 odstotkov ter stroške rednega študija pa pokrivata njeni soustanoviteljici - občini Velenje
Doc. dr. Franc Žerdin:«Obiskujemop odjetja in drugeu stanove, sajž elimo z dodatnimi viri razbremeniti občinske proračune za delovanjef akultete.«
in Krško, in sicer po klju ču, dogo -voljenem leta 2006, ko je bila podpisana pogodba o aktivnostih za ustanovitev fakultete med Univerzo v Mariboru in občinama.« Ker je sedež fakultete v Krškem, je -po njegovih navedbah - dolžna 55 odstotkov stroškov ali 271 tisoč 845 evrov plačati občina Krško, 45 odstotkov (222 tisoč 419 evrov) pa Mestna občina Velenje. Takšna delitev stroškov naj bi bila vse do takrat, ko bo prešlo financiranje fakultete v celoti na državo. To naj bi se (po predvidevanjih) zgodilo po treh letih delovanja fakultete, ko bo imela prve diplomante. Zatrdil je še, da imata omenje-
ni občini denar za obveznosti predvideni vsaka v svojem prora ču nu za leto 2009.
Ker pa bi radi nekoliko razbremenili občinska proračuna teh obveznosti, si oba župana, dekan in tudi sam prizadevajo za pridobitev donatorskih ali kakšnih drugih dodatnih sredstev. »Za zagotovitev slednjih obiskujemo podjetja, razne druge ustanove. V Šaleški dolini smo naleteli na veliko razumevanje in v tem trenutku pripravljamo pogodbe o dveh virih: o donacijah, drugi vir pa predstavlja sofinanciranje raziskovalnega dela. Pre pri čan sem, da bo obveznost velenjske občine bistveno nižja kot 222 tisoč evrov za to študijsko leto.«
Tudi glede obnove stare elektrarne, v kateri bodo uredili predavalnice za fakulteto, Inštitut za energetiko, številne energetske laboratorije za študijsko in raziskovalno dejavnost, v vstopni avli pa razstavili eksponate iz Teša, večjih težav ne pričakuje. »Objekt je leta 2007 odkupil PV Invest in
ta je pla čal izde lavo projekt ne dokumentacije, pokril bo tudi stroške do pridobitve gradbenega dovoljenja. Radi bi ga pridobili do konca februarja prihodnje leto. Člani pred nedavno imenovanega gradbenega odbora pa bomo iskali denar za dograditev objekta. O vrednosti še ne moremo govoriti, ker nimamo nikakršnih izračunov. Tudi o virih za pokrivanje stroškov obnove ne, ker se je gradbeni odbor šele konstituiral. Vsekakor pričakujemo največ denarja od države, tudi od evrop skih skladov, ki spodbujajo obnovo industrijske in kulturne dediščine. Na njihove razpise pa se ne moremo prijaviti, dokler ne pridobimo gradbenega dovoljenja. Mis lim, da bomo sicer z veli ki napori v dveh letih objekt dogradili in s tem zagotovili optimalne pogoje za delo študentov, predavateljev Fakultete za energetiko in tudi za fakultete drugih tehničnih ved, če jih bomo v Velenju ustanavljali,« je še poudaril Franc Žer-din.
Mestna občina Velenje
Sprememba prometnega režima pri pokopališčih
Obveščamo vas, da bo v petek, 31. oktobra, in v soboto, 1. novembra 2008, med 7. in 19. uro promet v bližini pokopališč v Podkraju in Škalah potekal enosmerno.
Obiskovalci pokopališča Podkraj bodo lahko svoje avtomobile oba praznična dneva parkirali pred Razstavno prodajnim salonom Gorenje in pred prodajalno Hofer.
Vse voznike opozarjamo, naj upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo. Usmerjanje prometa in nadzor bodo izvajali policisti Policijske postaje Velenje in občinski redarji.
Zakaj je v Krškem vpisanih več študentov kot v Velenju?
V tem študijskem letu se je na Fakulteto za energetiko vpisalo 184 študentov, od tega 121 vKrškem, 63 vVelenju. Presenečenje? »Ne. Občina Krško je gospo dar sko manj razvita kot Šaleška dolina in tamkajšnji študentje si prizadevajo za čim nižje stroške študija. Drugi razlog je ta, da sta jim Ljubljana in Maribor veliko bolj odmaknjena kot velenjskim študentom. V Krškem vidijo kar nekaj možnosti za zaposlitev v nuklearki, blizu je Hrvaška, ki prav tako načrtuje izgradnjo nuklearke. Tudi v Velenju vidijo priložnosti,« pravi doc. dr. Franc Žerdin.
Ga pa po svoje preseneča veliko število vpisanih v programe fakultete. Sam je z vpisom 63 študentov v Velenju zadovoljen, saj bodo za te v danih okoliščinah lahko zagotovili kakovostne vaje, predavanja, individualno delo, kar so jim obljubili. Vpis je - po njegovem mnenju - povsem zadosten za uresničitev smelih načrtov, ki jih imajo na tem področju.
Mestna občina Velenje
Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve
Prijazno vabljeni na osrednjo občinsko prireditev ob dnevu spomina na mrtve, ki bo danes, 30. oktobra 2008, ob 18. uri na Titovem trgu (pri spomeniku Onemele puške).
Zbrane bo nagovoril poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Nastopil bo Moški pevski zbor Kajuh Velenje.
Zrcalce, zrcalce povej
Turizem med infrastrukturo in ljudmi
Celotna Zgornja Savinjska dolina prisega na neokrnjeno naravo in naravne lepote ter znamenitosti, od Mozirskega gaja do Logarske doline in vseh kulturnih, naravnih, sakralnih zanimivosti vmes. V vsaki od sedmih občin doline bi se šli in ponekod se bolj ali manj resno tudi gremo »turizem«. Pogosto se sprašujem, kdo med njimi sploh misli resno? Skupaj s TlC-i in posamezniki v vsej dolini smo tako v Zavodu izdali Turistične informacije Zgornje Savinjske doline v slovenskem in angleškem jeziku ter usposobili lokalne turistične vodnike ter se lotili izdaje Koledarja prireditev Zgornje Savinjske doline. Želeli bi ga pripraviti še vsaj v enem, tujem jeziku in zagotoviti, da bi v vsaki gostilni, kmečkem turizmu, hotelu, bencinski črpalki, na vsem domovih po dolini vsak mesec vsi vedeli, kaj zanimivega se dogaja v posamezni občini. Povečali bi pretok med nekoliko odtujenimi prebivalci doline, ki smo zdaj večali manj vsi zazrti v dogajanje zgolj v lastni občini, predvsem pa bi obiskovalcem in turistom lahko vsak hip povedali, da se nocoj pri nas v Mozirju sicer nič ne dogaja, ampak v sosednji Rečici je pa prav zanimiva prireditev. Projektu sta se zdaj pridružili, poleg mozirske, le še dve občini: Solčava nekoliko pozneje in Rečica ob Savinji od samega začetka, medtem ko so v Nazarjah ugotovili, da se jim projekt ne zdi zanimiv. Ostali pa nič, kljub večkratnim vabilom k sodelovanju.
Poleg pretoka informacij o tem, kaj se dogaja v okolju, ki se prodaja kot turistično, je treba razvijati tudi infrastrukturo, kije posredno ali neposredno vpeta v razvoj turistične ponudbe. V ta namen se v Mozirju pospešeno pripravljamo na ureditev obvestilne in turistične signalizacije in ureditev zunanjega oglaševanja za kar je po lani sprejetem odloku pristojen tudi Zavod za TKSM. Upam, da bodo posamezniki, ki so si zdaj na svojih njivah kakšen evro prislužili z zunanjim oglaševanjem na črno, pač tako, da so svoje kozolce oddali za reklamiranje, le spoznali, da je urejena podoba kraja »nujno zlo«, če se hočemo res »iti turizem, tako kot se spodobi«. Občutek obiskovalca in turista, ki se nahaja v kraju z urejenim sistemom usmerjanja in obveščanja, je zagotovo prijetnejši, kot če so stvari kaotične in kar tako »po domače nametane po dolgem in počez.« Je pa seveda že kar moja bogokletna želja, da bi urejeno podobo usmerjanja in zunanjega oglaševanja uredili poenoteno za celo dolino. In ko govorimo o urejeni infrastrukturi, imam kot človek, ki ta hip vodi zavod, namenjen predvsem razvoju turizma v občini, tudi ne vsem prav všečna mnenja. Prepričana sem, da bi moral ob Mozirskem gaju nastati urejen Športni park Mozirje, kjer je Zavod skupaj z Občino Mozirje že poskrbel za nedavno odprtje osrednjega otroškega igrišča in skate parka ter za ograditev športnega parka. Nekateri zaslužni posamezniki znotraj nekaterih društev z več desetletno kilometrino bi morali poskrbeti za pomladek in se začeti ukvarjati predvsem s programi in prizadevanjem za oživitev kraja, ne pa z vztrajanjem pri ljubiteljskem upravljanju objektov v občinski lasti ter s skrbjo, da se ja ne bi nič spremenilo ... Mozirje se je v zadnjih dveh letih zelo razvilo: nova trgovska centra, dve krožišči, tretje v pripravi, nova večnamenska dvorana, kjer vsak mesec potekajo dobro obiskani koncerti, lepo obnovljen, eden najstarejših trgov v Mozirju. Izzivov za naprej je še veliko. Toda niti pretok informacij o dogodkih niti primerna infrastruktura ne moreta nadomestiti temeljnega pravila, da smo posel ljudje in mora potemtakem s turistično zgodbo živeti kraj v celoti. Ta ugotovitev ne velja le za Mozirje. O enotni turistični destinaciji, takšni, ki bo lahko tudi kandidirala za pridobitev evropskega denarja, namreč lahko govorimo le o povezavi celotne Zgornje Savinjske doline. Si predstavljate urejeno kolesarsko pot od Mozirja do Solčave, ob reki Savinji ter med travniki, proč od prometne ceste in s priložnostjo, da bi župani vseh sedmih občin lahko slovesno prerezali rdeče trakove in nazdravili ob tako pomembnem turističnem projektu kot je »s kolesom po zeleni Zgornje Savinjski transverzali«?! No, sanje so dovoljene, kajne? Luthrove so se celo uresničile.
■ Biserka Povše Tašič
Mestna občina Velenje
vabi na
JAVNO OBRAVNAVO
Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Zazidalnem načrtu kompleksa ob železniški progi (območje urejanja M4/10 v Velenju).
Javna obravnava bo v četrtek, 6. novembra 2008, ob 18. uri v Domu krajanov Stara vas (Koroška cesta 40b, Velenje).
Prijazno vabljeni.
•••

'i?
Od srede do torka - svet i n domovina
a
a
Sreda, 22. oktobra
V središču pozornosti medijev je bila britanska kraljica Elizabeta II, ki seje sprehodila po Ljubljani. Po kosilu na Ljubljanskem gradu seje kraljica z vzpenjačo spustila z gradu, potem pa se je v strogo varovani koloni vozil pripeljala do začet-
Kraljica je navdušila.
ka Tromostovja. Z vzkliki in mahanjem jo je pozdravila navdušena množica, vsi pa je sploh niso mogli videti.
Na še eni kmetiji v okolici Žič so odkrili primer okužbe goveda z vra-ničnim prisadom in že predpisali preventivne ukrepe. Mediji so se razpisali, da ta primer pomeni že peti primer antraksa v nekaj dneh, saj so prejšnji teden zaradi vranič-nega prisada prav v okolici Žič poginila štiri goveda.
Ljubljanski nadškofiji in ministrstvu za kulturo se je uspelo dogovoriti, da bo država ostala lastnica blejskega otoka, objekti na njem pa bodo v lasti blejske župnije.
Vrelo pa je v Italiji. Študentje so namreč protestirali proti ministrski reformi, premier Berlusconi pa jim je zagrozil, da bo posredovala kar policija.
Da so bolj zaupni vladi pa so pokazali Hrvatje. Večina poslancev v hrvaškem saboru namreč ni podprla nezaupnice premieiju Ivu Sanadeiju, ki j o je predlagal opozicijski SDP.
Četrtek, 23. oktobra
Večina slovenskih medijev se je burno odzvala na novico, ki jo je potrdilo ministrstvo za okolje in prostor: ruski jedrski material, ki je vseboval tudi visoko obogateni uran je potoval čez slovensko ozemlje.
Ob tem pa se je javnost ukvarjala tudi z vprašanjem, ki so ga sprožili slovenski politiki. Nekateri so tako bolje razumeli odhajajočega premiera Janšo, drugi predsednika države. Različni so bili komentarji na dejstvo, da sta bila na slovesno večerjo povabljena le dva gospodarstvenika, trije športniki, precej pa je bilo povabljencev iz predsednikovega kabineta in skoraj nobenega od odhajajoče ministrske ekipe. Slovenskih prepirov pa kraljica najbrž ni zaznala. Pred odhodom na letalo se je v slovo celo nasmehnila.
Danilo Türk je poudaril, da bo pri imenovanju in odpoklicu veleposlanikov spoštoval ustavo, saj »prakse«, ki so nastale in se od nje oddaljujejo, »ne smejo prevladati«. S tem je precej jasno odgovoril tudi na vprašanja o imenovanju dosedanjega ministra Rupla.
V središču Zagreba je razneslo avtomobil, ob katerem je bil direktor in lastnik tednika Nacional, Ivo Pukanic, ki je v napadu umrl. Bomba je bila podtaknjena ob Pukani-cev avtomobil, ki je po eksploziji zagorel. Eksplozija je bila tako silovita, da so na okoliških poslopjih popokala stekla.
Vesti pa so prihajale tudi iz Avstrije. Izvedeli smo, da bo pred kratkim umrlega Jörga Haiderja na
Petzner je priznal, da sta bila s Haiderjem več kot le prijatelja.
položaju koroškega deželnega glavarja nasledil Gerhrad Dörfler. A to ni bilo vse; Stefan Petzner, nesojeni naslednik Haiderja na čelu stranke, je razkril, da sta imela z mentorjem »poseben odnos, ki je šel mnogo dlje od prijateljstva«.
Petek, 24. oktobra
Komaj je na letalo sedla kraljica, že je odšel tudi naš predsednik. Danilo Türk seje odpravil na Kitajsko, kjer se je mudil na državniškem obisku. V Pekingu ga je z vojaškimi častmi sprejel kitajski predsednik Hu Džintao.
V Trstu so bili dijaki slovenskih višjih srednjih šol že peti dan prostovoljno zaprti v šolska poslopja, s čimer so izražali protest proti neprijazni manjšinski politiki. Kot so zatrdili, je zasedba edini možen odziv na politiko vlade Silvia Ber-lusconija na področju šolstva, kjer se napoveduje občutno krčenje finančnih sredstev v višini nad osem milijard evrov.
Slovenija bo na opomin odgovorila v roku.
Pogu mni pa so bili tudi na pro -metnem ministrstvu. Zatrdili so, da namerava Slovenija na opomin Evropske komisije zaradi vinjet odgovoriti v roku, do 2. novembra. Kot so še povedali, so predlog odgovora že pripravili.
Civilna iniciativa za Primorsko je uradno napovedala začetek postopkov zoper zločine, ki jih je Italija storila med okupacijo slovenskega ozemlja. Dejali so, da od države pričakujejo, da pripravi zgodovinske, pravne in diplomatske temelje, ki so potrebni, da zločince postavijo pred sodiš če.
Medtem ko so bile oči svetovne javnosti upeijene proti Hrvaški, pa je njihov premier Ivo Sanader po seji sveta za nacionalno varnost napovedal izredne ukrepe v boju proti organiziranemu kriminalu.
Sobota,2 5.o ktobra
Koalicijske partnerke so ves dan (15 ur) preživele na pogajanjih. Končali so z večino vsebin, odprto jim je ostalo le v prašanje pokojnin. Najverjetnejši mandatar in prvak SD-ja Borut Pahor je poudaril, da so pri vprašanju pokojnin potrebni izračuni, »da bi lahko odgovorili na vprašanje ustreznosti naše namere, da zvišamo najnižje pokojnine«, zlasti v luči zaostrene gospo darske situ a cije. Kot so še pojasnili, zaenkrat o kadrih še niso govorili.
Oglasila seje veleposlanica v BiH-u Nataša Vodušek, ki je zatrdila, da za prometno nesrečo, v kateri je bila pred kratkim udeležena, ni kriva, saj je drugi voznik prevozil rdečo luč. Za navedbe o svoji domnevni vinjenosti, pa je dejala, da so neresnične in jih odločno zavrača.
V Italiji se je zbrala množica: na protestih italijanske opozicije proti vladi Silvia Berlusconija je tokrat v Rimu protestiralo dva in pol mili-
V Italiji je protestiralo ogromno ljudi. A kakšna je številka v resnici?
jona ljudi. Vodja glavne opozi cij-ske stranke, navdušen nad številom ude ležen cev je dejal, da je to dokaz, da je demokracija živa in zdrava.
Iz srbske Pravoslavne cerkve so poročali, da je zaradi zapletenega postopka izbora prvega človeka srbske Cerkve nemogoče označiti favorita za naslednika patriarha Pavla, ki je podal svoj odstop.
Hrvaška policija je objavila dva fotorobota moškega, ki naj bi bil odgovoren za četrtkov umor direktorja Nacionala Iva Pukanica in novinarja Nika Franjica.
Nedelja, 26.o ktobra
Potem ko so se vsebinska koalicijska pogajanja po večini končala in je javnost v glavnem izvedela za njihovo vsebino, so se v javnosti pojavila ugibanja o imenih za ministrske stolčke. A niti Borut Pahor ni želel potrditi, ali bodo v vladi vsi predsedniki koalicijskih strank.
Spominjali smo se dogodka pred 17 leti, ko je v noči na 26. oktober iz koprskega pristanišča odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske, kije tako zapustila slovensko ozemlje.
Hrvatje so spet sprejeli ukrepe. Odločili so se, da specialne policijske ekipe, ki vodijo preiskave skupaj z davkarji, cariniki in državni inšpektorji postajajo hrvaška
nato pa pripravili spremembe zakonodaje, ki bi začele veljati leta 2010.
Na Darsu so povedali, da bodo na zahtevo EU-ja morda uvedli 10-dnevne vinjete. Stale naj bi od 15 do 20 evrov, kar pa bi pomenilo dvakratno zvišanje cen zdajšnjih vinjet. Če se sistem ne bo spremenil, bo treba letne vinjete po besedah Marjana Kolerja (DARS) podražiti na okoli 125 evrov (zdaj stanejo 55 evrov), polletne pa na okoli 80 evrov (zdaj stanejo 35 evrov).
Po izjemno slabem prejšnjem tednu so se na vseh trgih po svetu nadaljevale razprodaje. Tokijska borza je celo pristala najnižje v zadnjih 26 letih. Ljubljanska borza je padla najnižje po 24. aprilu 2006, merjeno s slovenskim borznim indeksom, katerega vrednost je bila le še 4.829 točk, kar je že neverjetnih 60 odstotkov manj od lanske rekordne vrednosti.
Kdo je storilec, ki ga je izrisal fotorobot?
stvarnost. Ob tem je bila zanimiva tudi novica, da je srbsko notranje ministrstvo sporočilo, da nima podatkov o tem, da bi bil morilec Iva Pukanica srbski državljan. Po objavi fotorobota osumljenca za četrt kov bomb ni napad v sre diš ču Zagreba je namreč srbski tabloid Press poročal, da je atentat najverjetneje izvedel pobegli član zloglasnega Zemunskega klana Sretko Kalinic, saj fotorobot močno spominja nanj.
Ponedeljek, 27.o ktobra
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je po sestanku koalicijskih partnerjev izrazil zadovoljstvo, saj so po njegovih besedah nare dili nekaj korakov naprej. Dogovorili so se namreč, kako bodo tehnično izvedli izboljšanje najnižjih pokojnin. Te pokojnine bi v prihodnjem letu izboljšali z enkratnim dodatkom,
Mediji so poročali, da so ZDA napadle Sirijo.
Ameriška vojska je s helikopterji napadla neko vas v Siriji ob meji z Irakom in ubila osem civilistov, med njimi so bili štirje otroci. Damask je akcijo Američanov najostreje obsodil.
Torek, 28. oktobra
Koalicijski pogajalci so se dogovorili, da bo dodatek k najnižjim pokojninam izplačan v dveh delih v letu 2009, sredstva zanj pa bodo nižja od dveh desetink odstotka BDP-ja. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je kma lu po dogovo ru v izjavi za novinarje dejal, »da smo, kar se tiče stranke DeSUS, zaključili pogajanja v zvezi s koalicijsko pogodbo«.
Vlada v poslavljanju pa je na dopisni seji sprejela odgovor na opomin Evropske komisije glede sistema cestninjenja, v katerem je očitke v celoti zanikala. V pismu so zatrdili, da niti uvedeni vinjetni sistem cestninjenja niti njegove posledice nikakor ne morejo predstavljati ukrepa z neposrednimi ali posred ni mi diskri mi na tor ni mi učinki na podlagi državljanstva.
Razpravljali so tudi v programskem svetu RTV Slovenija, kjer so obravnavali predlog programsko--pro dukcij ske ga načr ta za leto 2009, najpogosteje pa so se ustavili pri finančnih težavah.
Iz sveta pa je najbolj vznemirjala novica, da so bila s kemikalijo melamina v Hongkongu zastrup-
S kemikalijo melamina so bila zastrupljena (tudi) jajca.
ljena (tudi) jajca. Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo je Peking pozvala, naj takoj pojasni, ali je melamin dodaja la tudi hra ni za živa li in tako zastrupila širšo prehransko verigo, torej tudi svinjino, govedino, piščančje meso in ribe.
žabjcr
perspektiva
Jezero, I love U 4ever!
Kaja Avberšek
Recimo, da me v Velenju ni bilo tri leta. Ce ne štejem štirinajstdnevnih krožnih obiskov dragih sorodnikov na Erjavčevi (tam, kjer rastejo, cvetejo in obrodijo jonagoldi, grafen-štajnerce, glosterji in še kaj) in tistih, do katerih se pride čez park s kotalkališčem (kjer so nekdaj na tribunah sedeli jugoslovanski in ruski pomemb-neži), ter sovpadajočega jedenja potic, štrukljev in smetanovih murk (česar človek med bivanjem v daljni obatlantski državi, o kateri sem za pričujoč časopis napisala točno deset besedilc, ne najde). Ob lepem vremenu sem v času teh kratkih priletov v teku gotovo zakrožila okrog labodjega jezera, šla v mesto na sladoled (Ziberi Fikri se je, žal, že pred nekaj leti preselil na šoštanjsko avtobusno postajo, njegovega "sladoljeda na avtomat" in "fala lepa" ne bom nikoli pozabila), srečala še kakšnega prijatelja iz prejšnjih, mlajših časov in preventivno obiskala vse potrebne zaposlene v zdravstvenem domu in tudi tiste, zaposlene na uradih, ki se ukvarjajo z birokracijo. Oddirjala sem še v Ljubljano, se srečala z nekaj profesorji, jim pokazala, kaj počnem, spakirala kufre, pobrala šila in kopita in odfrčala nazaj ...v Lizbono. Sedaj pa sem izgleda spet tu. Od koder sem prišla in kamor spadam, pod Alpe! Za nedoločen čas. V Velenje sem butnila kot neznani leteči predmet iz vesolja. Ne na način, kot bi tak objekt trčil ob tla in povzročil velikanski gobast oblak prahu. Počutila sem se tako, kot bi se morda ubogi NLP. Kot, da v resnici Velenje zame ni bilo nič več kot tiste domače dobrote, zaužite v eni ali drugi sorodniški hiši in, hm, jezero. In jezero ... smrdi! Spominjam se čudnega kislo-sladko-trpko-žgočega vonja, ki se je kdaj prikradel z desne, ko sem tekla ob tisti cesti, ki pelje v Škale in pred seboj videla dva kozolca in grad Turn. Zdaj vem, da smrdi smetišče, da ne smrdi samo včasih in ne samo na tistem odseku, temveč vsena-okrog in prevečkrat celo okrog moje velenjske hiše, tiste z jablanami (iz katere že vse življenje gledam gromozanski kandelaber, za katerega nisem povsem prepričana, kakšne posledice bi lahko pustil na mojem zdravju). Je mogoče, da smetišče postaja preveliko in preobjestno? Ne vem. Vem, da smrdi kot hudič, če hudič smrdi. Vem tudi, da nočem, da smrdi ali da čezenj zgradijo kakšen štajer-sko-koroški odsek avtoceste...
Sem pa zelo vesela podaljšane škalsko-šoštanjsko-jezerske kolesar-ske-peš poti! Ognem se smrdljivega desnega dela in tečem bolj proti levi, odpirajo se mi drugi pogledi, opazujem šelestenje brez in zvitke belega dima iz šoštanjske termoelektrarne, tečem mimo kempa in se mi zdi hecno (kar pri meni nikoli ne pomeni smešno ali čudno, temveč čedno in lepo), da tam v zglancanih avtodomih biva kup Nizozemcev in šotori nekaj nemških potovalcev na motorjih. Jah, krasno! Kaj pa jim manjka? Zajtrkujejo svoje polnozrnate kruhce z marmelado, sirom in medom, srkajo kavo z veliko mleka, pri čemer so obrnjeni proti mirni veliki vodi in zelenim gričkom (na levo morda ne pogledajo, sicer pa tista dva dolga dimnika ne izgledata tako zelo zlovešče), po zajtrku se lahko okopajo med labodi, spustijo zmaja, zakolesarijo do Ziberija v Šoštanj (moje priporočilo), tam pohrustajo še kakšno temno ajdovo žemljico z orehi (ki sicer prihaja iz Mozirja), si ogledajo Titov valujoči plašč na njegovem trgu, odsopihajo na grad in si ogledajo lepi zbirki, odsopihajo še na drug, trikotni grad in si ogledajo ... uf, ne vem, kaj je na šaleškem gradu, tako dolgo že nisem bila tam! Nazadnje sem si lahko ogledala kupček pločevink, nekajkrat nače-čkano I love U 4ever, srednja žalost...
Kakorkoli, želela sem pisati o jezeru in (še) ne o drugih znamenitostih našega malega Velenja, mesta priložnosti ( "...v Velenju kXXXkejje možnosti" je enkrat rekel 6Pack). Pa navsezadnje nisem, takole je vse v življenju izmuzljivo, kot čista jezerska voda (zakaj se še vedno ne kopamo v njej?). Jezero, I love U 4ever!
mSGBESR
□ GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do 80kN (od 31 do 81)
■ NOVO
VITL0 40H pro(4t]-50H pro(5t) -širina deske 41-1500 mm 51-1600 mm
-	manjša hitrost žične vrvi
-	veliko prestavno razmerje
-	ojačana deska □ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Pelrovče, Tel.: 03/ 71314 10, infa@uniforest.si

GOSPODARSTVO
Svetovna finančna kriza vse bolj kaže zobe
Mnogi problemi se pojavljajo tudi v naši državi in seveda tudi na našem območju, kjer sicer odpuščanj delavcev še ni opaziti, so pa težave s financiranjem - Marsikatera za prihodnje leto načrtovana naložba postaja vprašljiva
Mira Zakošek
Zaostrenim razmeram bodo namenili v Savinjsko-šaleški območni gospodarski zbornici pozornost na naslednji seji, 19. novembra. So pa po besedah direktorja Francija Kotnika, že analizirali posledice finančne krize, kijih nekatere njihove članice že čutijo. »To še posebej velja za podjetja, ki so dobavitelji avtomobilske industrije, kjer v zadnjih tednih beležijo opazen upad naročil. Zaostreno situacijo na finančnih trgih postopoma zaznavajo tudi v ostalih panogah, zato bodo marsikje znova preverili svoje odločitve glede načrtovanih investicij v letu 2009. Viri financiranja se namreč dražijo, bolj pozorno kot doslej, bo treba preverjati tudi boniteto kupcev,« pravi Kotnik. Na zmanjšanje naročil se bodo podjetja v prvi fazi odzvala na ta način, da z zaposlenimi za določen čas
Pričakujemo, da bo država prepozna I a resnost položaja, v katerega se pogreza tudi slovensko gospodarstvo, in mu bo priskočila na pomoč.
ne bodo sklepala novih pogodb o zaposlitvi, o odpuščanju v dobesednem smislu pa po podatkih gospodarske zbornice zaenkrat ni govora. »Pomembno je, da vodstvene strukture podjetij v situaciji, ki se bo zagotovo še zaostrovala, intenzivno iščejo alternativne rešitve, predvsem nove kupce in nove trge, kar pa je izjemno težko, saj ima kriza globalne dimenzije. Pričakujemo, da bo država prepoznala resnost položaja, v katerega se pogreza tudi slovensko gospodarstvo, in mu bo priskočila na pomoč z davčnimi olajšavami in spremem-
Franci Kotnik: "Zaostreno finančno krizo že čutimo."
bami delovnopravne zakonodaje, ki bodo omogočile fleksibilnejši trg dela,« dodaja Kot nik.
V	Gorenju izpolnjujejo plane in ne odpuščajo
V	Gorenju v tem trenutku hujših posledic finančne krize še ne čutijo, a recesija že trka na vrata. Zavedajo se, da je nakup osnovnih življenjskih dobrin nuja, nakup gospodinjskih aparatov pa potroš-
Velikih možnosti za prevzem Gorenja ni
niki lahko odložijo. V več zahodnih državah pada celotni trg gospodinjskih aparatov, Gorenje pa relativno gledano proda podoben obseg kot v primerjalnem preteklem obdobju, kar pomeni, da v primer-
Na vprašanje slovenskih potrošnikom o 'nakupu ali gradnji stanovanja v prihodnjih 12 mesecih' je oktobra 2008 velika večina vprašanih, 93 odstotkov, odgovorila, da v naslednjih 12 mesecih zagotovo ne bodo kupili ali gradili stanovanja.
dajne razmere na zahodu kompenzirajo z dobro prodajo v vzhodni Evropi, predvsem Ukrajini. Trg bele tehnike je po podatkih družbe sicer najbolj upadel v Španiji, za okoli 25 odstotkov, izrazito zmanjšanje pa je tudi v Italiji, na Irskem, v Angliji, Franciji in skandinavskih državah.
»Člani vodstva in vsi zaposleni moramo še intenzivneje nadaljevati z ukrepi za doseganje zastavljenega načrta in zagotavljati čim boljšo in hitrejšo prilagodljivost vseh poslovnih procesov razmeram na trgu. Gre za smernice, ki jih v dogovoru s svetom
FranjoB obinac,p redsednik upraveG orenja inp redsednik združenjaM anager:» Dou pada rasti bov sekakorp rihajalo, nikakor pa ne pričakujem padcev podjetij z več tisoč zaposlenimi.«
javi s konkurenco celo povečujejo tržne deleže.
Uprava Gorenja je na podlagi ocene navedenih razmer in projekcij odločila, da Skupina Gorenje načrtov do konca leta ne bo spreminjala tako z vidika prihodkov kot tudi ne z vidika čistega poslovnega izida. »Ves čas skrbno spremljamo razmere, vendar radikalnih ukrepov zaenkrat nismo sprejeli.« Še vedno v Gorenju načrtujejo, da bodo v celoti izpolnili letošnje plane, to je 1,3 milijarde evrov prihodkov in 26 milijonov evrov dobička. Slabe pro-
Skupina Gorenje načrtov do konca leta ne bo spreminjal a
Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjuje, da bo do konca leta zaradi upočasnitve gospodarske rasti število zaposlenih v Sloveniji nižje za približno 13.500. Število zaposlenih naj bi se v predelovalnih dejavnostih zmanjšalo za okoli 8000, v gradbeništvu za približno 5000, za okrog 500 pa tudi v trgovini.
Gorenje, ki zaposluje 12.000 ljudi, ima po njegovih besedah zdravo strukturo virov in sproti vrača posojila. Zavedajo pa se, da je pos tal denar zelo drag in ga bo tudi vedno težje dobiti. "Trdno sem prepričan, daje Gorenjeva delnica vrhunska dolgoročna naložba, kije ta trenutek hudo podcenjena,« pravi Bobinac, ki osebno ocenjuje, da velikih možnosti za prevzem Gorenja s strani katerega od tekmecev ni.
V	Vegradu že sprejeli ukre pe
V	Vegradu so že ob najavi finančne krize zastavili usmeritve in cilje, ki bodo podjetju zagotovili poslovanje v spremenjenih okoliščinah. Zavedajo se, da bo glavna težava zmanjševanja obsega gradbenih del na trgu. Zato so sprejeli in že začeli izva-
delavcev in sindikatom zasledujemo že ves čas in so ustaljena praksa, vendar bomo glede na zaostrene gospodarske razmere te ukrepe izvajali še bolj intenzivno,« pravi predsednik uprave mag. Franjo Bobinac, ki dodaja, da v Gorenju zaenkrat ne nameravajo odpuščati. Bodo pa zelo temeljito pretehtali zaposlitev vsakega novega delavca. Dva odstotka delovne sile imajo fleksibilne, z njo pa se prilagajajo potrebam proizvodnje. Upokojitve in prenehanja delovnih razmerij bodo skušali nadomestiti s prerazporeditvami znotraj skupine.
In kako komentirajo zmanjšanje števila zaposlenih v programu hladilno-zamrzoval-ni aparati »To zmanjšanje je povsem sezonske narave, medtem ko je proizvodnja v programih kuhalnih aparatov in pralno-sušilnih strojev tudi v oktobru nadpovprečna.« pravi direktorica za odnose z javnostmi Uršula Menih Dokl.
Sicer pa predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, kije tudi predsednik Združenja Manager, verjame v trdoživost slovenskega gospodarstva. Prepričanje, da bo to prebrodilo tudi to krizo.
Vegrad omejuje stroške dela
jati cel paket ukrepov optimizacije poslovnih procesov, ki se bodo pokazali s pozitivnimi učinki na poslovanje.
Ukrepi segajo na vrsto področij med drugim nabavo materialov, najemanje zunanjih storitev, omejevanje zaposlovanja in investiranja, izboljšanje kontrolnih funkcij v poslovnih procesih in podobno. Nekoliko bodo tudi znižali plače delavcem v režiji, reorganizirali delovni proces, zmanjšali nadurno delo in tudi sicer omejili vse osta le stroške dela.
Islandija, kije bila do nedavnega ena najbogatejših držav sveta, je zabeležila rekordno inflacijo. Islandska centralna banka je, da bi se izognila državnemu bankrotu, zvišala ključno obrestno mero na 18 odstotkov.
»
Pripravili smo se na daljšo krizo
«
Zaradi svetovne denarne krize v družbi KLS Ljubno beležijo za od 20 do 30 odstotkov manj naročil - Med ukrepi ukinitev nadur, prosti petki, ... - Kakovost je argument pri prodaji
Tatjana Podgoršek
Družba KLS Ljubno je vodilni proizvajalec zobatih vencev za avtomobilsko industrijo v Evropi in tudi širše. Ta dejavnost pa je med prvimi občutila posledice finančne recesije, »takoj za bankami,« pravi direktor KLS Ljubno Mirko Strašek. Kot je povedal, prodaja avtomobilov na vseh svetovnih trgih, razen na Kitajskem, pada že od avgusta. V primerjavi z lanskim avgustom so zabeležili v ZDA in Evropi več kot 16 odsoten padec prodaje avtomobilov, različno tudi po državah. V Španiji kar za 40 odstotkov. V septembru so prodali petino manj avtomobilov v primerjavi z lani. Pričakujejo se slabi podatki tudi za oktober. Konkretno v KLS pa se odražajo posledice finančne krize v od 20 do 30 odstotkov nižjih naročilih. »Vsi, ki delamo v avtomobilski industriji, dobimo odziv s trga v nekaj urah, kar je sreča, da se lahko hitro prilagodimo. KLS je znan po tem, da se hitro prilagajamo spremembam. Takoj smo sprejeli kar nekaj ukrepov, zato da družba ne
bi priš la v težave.«
Ukinili so nadurno delo, delo v štirih izmenah, nekaterim delavcem, ki so jih zapos li li za dolo čen čas, pogodb niso podaljšali, malo kasneje pa so se odločili še za prerazporeditev delovnega časa, kar pomeni, da ob petkih ne delajo. »Delavci bodo za ta dan dobili normalno plačilo, kot da bi delali, zadelati pa bodo morali te petke prihodnje leto. Čeprav smo se pripravili na daljše krizno obdobje, srčno upamo, da se bodo zadeve normalizirale do prvega polletja prihodnje leto.« Pospešeno bodo zmanjšali zaloge. Te so bile za 100 odstotkov večje od normalnih tudi zaradi doslej nekaterih ozkih grl v proizvodnji in načrtovanega dviga proizvodnje za 20 odstotkov v januarju in februarju prihodnje leto.
»Ob tem ne gre spregledati še enega dejstva. Bliža se konec leta, ko kljub normalnemu stanju vsako leto beležimo padec prodaje avtomobilov. V prejšnjih letih smo zmanjšanje naročil v zadnjih dveh mesecih blažili z veliko novimi projekti. Še sre-
ča, da smo letos namerno »zavirali« sprejemanje novih naročil. To pa zato, ker smo želeli normalizirati proizvodnjo. V ognju imamo namreč zelo velik projekt, v okviru katerega uvajamo štiri nove tehnološko in tehnično visoko zahtevne linije, uvajamo avtomatizacijo in robotizacijo procesov kar zahteva svoj čas. Zaradi tega pa nam bo navsezadnje recesija prav prišla.«
Kot je pojasnil, bodo čas do normalizacije razmer v avtomobilski industriji s pridom izkoristili za stvari, ki so strateško pomemb ne za nadalj nji raz voj druž be. Poleg posodabljanja proizvodnje med slednje sodi dokončanje vseh predvidenih naložb, usposobitev novih linij, usposabljanje zaposlenih, vsa nujna obnovitvena in vzdrževalna dela na orodjih in drugih pripomočkih, kar v preteklosti zaradi obilice dela in štiriizmenskega dela niso izvajali v tolikšni meri kot bi morali.
Na vprašanje, kaj pomeni denarna kriza za 10 milijonov evrov vredno naložbo, h kateri so pristopili letos zaradi povečanja naročil, pa je Mirko Strašek odgo-
ft
m
MirkoS trašek,d irektor KLS Ljubno: »Z robotizacijo in posodobitvijop roizvodnje, z dvigovanjemk akovostii zdelkov in novimip rojekti smou stvarili temelje,z aradik aterih bim orali lažjep reživetik rizo kotd rugi.«
voril. »K izgradnji nove hale in nakupu nove tehnološke opreme smo pristopili, ko nam je že tekla voda v grlo in povečanih naročil nismo mogli izvrševati. Vlaganja so bila ne glede na denarno krizo neizbežna. Naši kupci zahtevajo od nas takšne zmogljivosti, s katerimi jim lahko v treh izmenah pet dni v tednu zagotovi-
mo njihove potrebe. Poleg tega zahtevajo od nas še 20 odstotno fleksibilnost, kar pomeni, da moramo v tednu dni povečati dobavo za 20 odstotkov oziroma delo tudi ob sobotah in nedeljah. Tega jim doslej nismo mogli zagotoviti.« Kot je še pojasnil, imajo v proizvodnji delavce z zdravstvenimi omejitvami in slednjim so želeli omogočiti delo na eni liniji v dveh izme nah. Prav tako se niso odre kli dolgoročnemu cilju - proizvodnji 9 milijonov kosov na leto.« KLS si je ustvaril dobro ime s konkurenčnimi cenami in visoko kakovostjo izdelkov, kar je argument prip rodaji. Tož elimoo bdržati. « Strašek pričakuje normalen start v letu 2009. Po napovedih naj bi se proizvodnja in prodaja gibali v povprečju letošnjih devetih mese cev, kar je sicer manj od nji hovih pričakovanj, vendar dovolj za normalno poslovanje. »Cilje za leto 2009 smo sprejeli pred denarno krizo in danes vemo, da načrtovane 20 odstotne rasti proizvodnje in prodaje ne bomo dosegli. V veliki meri bomo odvisni od tega, kako se bodo iz krize izvlekli naši največji odjemalci in njihovi kupci: Ford, Fiat, francoska Renault in PSA. Veliko si obetamo od velikega števila novih proizvodov, ki smo jih letos že realizirali in od sodelovanja z dvema novima kupcema v Nemčiji ter od nadaljnjega posodabljanja proizvodnje,« je še poudaril Mirko Stra šek.
wlii:AS 30. oktobra 2008
»O Bogu, dejstvih, ni debate«
SOLSTVO
Tehnični dnevi za devetošolce
Osnovnošolci so tri dni v prostorih gasilskega doma in policijske postaje na tehničnih dnevih spoznavali prometno varnost z različnih vidikov - Udeležilo se jih je blizu 300 učencev
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 23. oktobra - V torek, sredo in četrtek je bilo živahno v prostorih Gasilskega doma Velenje in Policijske postaje Velenje, kjer so potekali tehnični dnevi za devetošolce velenjskih osnovnih šol. Udeležilo se jih je blizu tri sto učencev. Tema letošnjih tehničnih dne-vov pa je bila varnost.
Devetošolci so bili razdeljeni v štiri skupine, spoznavali pa različne vsebine. V izpitnem centru Upravne enote Velenje so se denimo spoznali z vožnjo s spremljevalcem, pogoji za opravljanje vozniških izpitov; na Policijski postaji so govorili o varni vožnji; v gasilskem domu
ZoranS edlarevič
GalP ožun
čah. »Zanimalo jih je, kaj vse lahko odrežemo z njim, če smo iz avtomobilov že reševa li poškodo -vane in mrtve ljudi ... Najbolj pa jih je navdušil prikaz oljne eksplozije. Zvedavi so, veliko želijo zvedeti in to je dobro.« Gal Požun je na tehnični dan prišel skupaj s sošolci z Osnovne šole Livada. Zmoti li smo ga na policijski postaji. »Vodja policijskega okoliša nam je pose-
so si ogledali opremo, uporabo gasilskega aparata in hidranta, se seznanili s postopki ukrepanja ob požaru; reševalna postaja Zdravstvenega doma, kije na tehnične dneve pripeljala reševalno vozilo, pa je mlade seznanila s postopki reševanja v primeru pro met ne nesre če.
Mladi so dogajanje z zanimanjem spremljali. Zorana Sedlareviča iz Osnovne šole
Gorica, smo zmotili pri reševalcih. »Zanimivo je, veliko smo že zvedeli, čaka nas še obisk policijske postaje. Prvič imamo tak dan. Pohvalil bi tiste, ki so ga organizirali,« je rekel. Teh pa je bilo več. Andrej Zupan čič, poklicni gasilec v Gasilskem druš tvu Vele nje, je pove dal, da je učen ce najbolj zanimalo orodje, ki ga gasilci uporabljajo pri reševanju v prometnih nesre-
Priprave nap rikazo ljnee ksplozije.
bej naročil, da moramo v cestnem prometu, če vozimo kolo ali motor, nositi čelade. Da se moramo zavedati, da jih ne nosi mo zara di dru gih ali zara di kaz ni, ampak predvsem zaradi lastne varnosti. Sam vozim kolo in to po pravilih. Res smoz vedeliv elikoz animivihs tvari.«
Ena od novejših dejavnosti velenjskih gimnazijcev je debatni klub - Med cilji spodbujanje kritičnega mišljenja, osebnega izražanja in strpnost do različnih mnenj
Tatjana Podgoršek
Zavod za odprto družbo in Mreža Soro-ševih fundacij sta leta 1994 ustanovila debatni program Karl Popper. V Sloveniji so se pojavili prvi debatni klubi pred 12 leti, ustanovili pa so jih predvsem na gimnazijah. Na Splošni in strokovni gimnaziji Šolskega centra Velenje pa so se dijaki lahko vključili v to prostočasno dejavnost pred slabimi tremi leti. Na seznamu kluba jih je približno 15, od tega je prizadevnih polovica. V tem šolskem letu jih je v delu aktivnosti podprlo tudi velenjsko Gorenje.
Po besedah mentorice kluba velenjskih gimnazijcev Darinke Vrabič so osrednji cilji delovanja teh klubov vzpodbujanje kritičnega mišljenja, osebno izražanje oziroma razvijanje retoričnih sposobnosti, strpnost do različnih mnenj ter sposobnost javnega nastopanja. »Karl Popper, znan avstrijski filozof je dejal, da verjame v obstoj absolutne resnice, vendar je nezaupljiv do vsakega, ki trdi, dajo poseduje. Dijaki se torej naučijo razmišljati, se poskušajo vživeti v razmišljanje nasprotnika. Debatna trditev mora vedno imeti neko mero dvomljivosti. Nikoli se ne debatira o Bogu, dejstvih...«
Kot je dejala Vrabničeva, je bila tema nedavnega letošnjega prvega srednješolskega debatnega tekmovanja v Velenju: »razvite države so najbolj odgovor ne za trgovino z ljudmi« zelo zahtevna. Potrebno je bilo poiskati kar nekaj literature, brskati po internetu, pripraviti za člane dveh ekip argumente za njihove trditve. »Je pa razlika, ali gre za izobraževalno ali splošno debato v družbi. Prva se razlikuje od druge po svoji urejeni zgradbi, ome-
jitvi spora in tekmovalnem razumevanju. Izstopa po tem, da morajo debaterji in debaterke zagovarjati obe strani dane trditve.« Poleg tega, daje tekmovalna je njena posebnost tudi, da debaterji ne prepričujejo poslušalcev, ampak sodnike. »Ker v enem krogu govorci zagovarjajo trditev,
Darinka Vrabič:« Izobraževalna debata pripelje debaterja do spoznanja, da ni monopola resnice. Zato ima precejšnjo vzgojno vrednost.«
v naslednjem krogu, ko dobijo drugega nasprotnika, pa nasprotujejo isti trditvi, se morajo vživeti v razmišljanje nasprotnika. Odlika takega debatiranja je spoznanje, da obstajajo različni načini razmišljanja o isti zadevi. Izobraževalna debata prive de debaterja so spoznanja, da ni monopola resnice. Prav zato ima precejšnjo vzgojno vrednost.«
Čeprav je debatni klub velenjskih gimnazijcev dokaj mlad, se ponaša z nekaterimi uspehi na debatnih maratonih, tekmovanjih. Prav včeraj so se udeležili snemanja TV oddaje debatna tekma, sredi prihodnjega meseca pa jih čaka prvi debatni maraton v tem šolskem letu.
»Ni znanstvena fantastika, bo kmalu realnost«
Mlada inovatorja Alen Kopič in Klemen Belavič sta prepričana, da bo tudi virtualni svet postal del vsakdanjika mnogih ljudi
Tatjana Podgoršek
Minuli teden se je v Ljubljani zgodil 3.
■	slovenski forum inovacij, na katerega je Zveza za tehnično kulturo Slovenije povabila avtorje sedmih prvonagrajenih raziskovalnih nalog iz lanskega državnega srečanja mladih raziskovalcev. Med udele-
" ženci so bili tudi dijaki Šolskega centra Velenje, in sicer Nejc Zager in Davor Želez-
■	nik, avtorja raziskovalne naloge »Friziranje« mopeda - da ali ne in Alen Kopič ter Klemen Belavič, avtorja inovacijsko-aplikativ-ne naloge Predstavitev Šolskega centra Velenje v virtualnem svetu Second Life.
Slednja sta povedala, da sta zelo zadovoljna z rezultati njune naloge, pri izdelavi katere sta jima bila v oporo mentorja Islam Musič in Nedelj ko Gra bant, saj je poleg tega, da sta zanjo dobila prvo nagra-
do na državnem srečanju mladih raziskovalcev bila izbrana še za evropsko srečanje mladih raziskovalcev v Budimpešti. Zado-volj na sta tudi, ker sta bogatejša za nove izkušnje, bolje pripravljena na izzive, kiju čakajo kot dijaka 4. letnika Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole in nato na nadaljnji poti, in »ker o virtualnem življenju, ki je stvar prihodnosti, že nekaj veva. Virtualni svet ni znanstvena
fantastika, bo kmalu realnost. Tako kot internet. Po napovedih naj bi do leta 2011 že 70 odstotkov uporabnikov interneta »živelo« eno obliko virtualnega življenja.« Na vprašanje, kako bi na preprost način lahko predstavila, kaj je virtualni svet, sta odgovorila. »Definicija pravi, da v navideznem virtualnem svetu veljajo določeni zako ni, ni pa nuj no, da je ta svet podo -ben realnemu življenju. Težko si nekdo
Klemen Belavič in Alen Kopič
predstavlja na takšen način za kaj gre, zadevo je potrebno videti.«
V minulem šolskem letu sta se Alen in Klemen prvič pridružila gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, temo zanjo pa izbrala zato, ker ju je zanimala, ker predstavlja področje - kot sta se izrazila - velik potencial na področju izobraževanja, malo pa je k temu pripomogla še spodbuda na šoli. »Namen raziskovalne
naloge je bil ustvariti virtualni kompleks na otoku Sciences (znanost), kjer ima ŠCV zakupljen del zemljišča. »Opremila« sva ga z dvema stavbama, uredila okolico z mostovi, palmami, klopmi, ... V stavbah so učilnice, dve predavalnici, konferenčna dvorana, .V zgrajen kompleksom za dijake, učitelje in starše smo že izvedli otvoritev, informativni dan in tri predavanja.« Z rezultati naloge sta potrdila tudi eno od osrednji hipotez, da se lahko ustanova ali podjetje uspešno predstavita v virtualnem svetu.
V tem šolskem letu se za raziskovalno delo nista odločila, ker ju je omenjena naloga zaposlila bolj kot sta pričakovala, sploh, ko je bilo potrebno vse »spraviti« v pisno obliko. Velik izziv za oba tokrat predstavlja matura.
Jff*
RADIO VELCNJe

AKTUALNO
Sodobne tehnologije so izziv
Desetdnevni eFest se danes končuje -Dogodki namenjeni vsem generacijam uporabnikov sodobnih tehnologij
Bojana Špegel
Velenje - MO Velenje in Inštitut IPAK sta prejšnji ponedeljek začela kar desetdnevni eFest, ki se bo končal danes. To je bil prvi festival informacijskih in komunikacijskih tehnologij, s katerim so organizatorji promovirali tovrstne sodobne tehnologije, potekal pa je na različnih lokacijah v Velenju. Festival so zasnovali tako, da so
vanj vključili vse generacije, odziv na posamezne dogodke pa je bil zelo različen - eni so pritegnili več, drugi manj pozornosti.
Na otvoritiv prvega e-Festa, ki je potekala v dvorani Centra Nova, je dr. Stanko Blatnik iz IPAK-a žal redkim udeležencem predstavil idejo in program festivala, ki je bil močno mednarodno obarvan. V sklopu festivala so namreč pripravljali delavnice in strokovna srečanja, na katerih bodo strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije, Španije, Bosne in Hercegovine, Italije, Romunije, ZDA, Velike Britanije in Ruske federacije) predstavili (v živo ali virtu-alno) aktualne teme s prioritetnih informacijskih in komunikacijskih kot so e-uprava, e-izobra ževa nje, e-poslovanje...
»Velenje, mesto Eureke«
eFest so začeli z odprtjem razstave »Velenje, mesto Eureke«, na kateri so predstavili zanimive projekte iz programa Eureka, v katerih so sode-
lovala podjetja iz Velenja. Dr. Stanko Blat nik je pred stavil pro gram Eureka in med drugim nanizal nekaj zanimivih podatkov: »Prijavili smo se na razpis za izobraževalne dogodke. Ker sem se ravno v tistem času vrnil iz festivala znanosti na Škot-
skem, sem dobil asociacijo za prvi velenjski eFest. Pripravili smo veliko delavnic za mlade; na OŠ MPT Velenje učence učimo izdelovanja spletnih mest, v knjižnici so predstavili digitalne knjige, kar bomo še počeli. Osnovni dogodki festivala pa so bile delavnico na temo Wiki-nomija, kjer smo govorili o Web 2.0 servisih, dan kasneje smo govorili o e-izobraževanju, v četrtek pa smo pripravili predavanje na temo e-upra-
pohvali z nazivom »mesto Eureke«? dr. Blatnik pojasni: »Od 99 projektov, v katerih so sodelovali slovenski partnerji, jih je bilo kar 24 iz Velenja, od tega 14 iz področja informacij sko-komunikacijskih področij. To jas no kaže, da je Vele nje zelo močno v industrijskih raziskavah in tehnologijah. Vedeti moramo, daje rezultat Eureke vedno nek proizvod. Delal sem primerjavo z mesti Maribor, Slovenj Gradec, Celje in
Andrej Rotovnik: »Na svetovnem kongresu za destilarje smo z našim projektom poželi veliko zanimanje, največ na Irskem.«
V	Velenju razvita metoda destilacije wiskija
Andrej Rotovnik iz velenjskega podjetja Miel je na otvoritvi festivala eFest predstavil primer uspešnega projekta Eureka, ki so ga pripravili v tem velenjskem podjetju. Nam je povedal: »V našem zadnjem Eureka projektu smo se ukvarjali z destilacijo škotskega viskija. V projekt smo vstopili trije partnerji, poleg nas še podjetji iz Moskve in Škotske. Projekt je trajal skoraj štiri leta, prejšnji mesec pa smo ga uspešno zaključili in prikazali na svetovnem kongresu destilarjev na Škotskem, v Edinburgu. Na kongresu so bili ljudje iz celega sveta, največje zanimanje za nadaljnje sodelovanje pa so pokazali Irci. Gre pa za uvedbo mehke logike v proces destilacije viskija.«
Zanimalo nas je, kako so v podjetju Miel sploh prišli do ideje, da se lotijo tovrstnega problema. Andrej Rotovnik nam je povedal: »V podjetju imamo precej izkušenj s področja mehke logike, Eureka projektov in procesov avtomatizacije. Ideja, da se lotimo prav posodobitve pridelave viskija, se nam je rodila v prijateljskem pogovoru, danes pa imamo v rokah konkreten rezultat. Obdelali smo realne probleme, ki se odvijajo v procesu destilacije. Čeprav je postopek povsod avtomatiziran, določene dele še vodijo ročno. Mi smo razvili rešitev prav za te dele procesa, ki ga lahko z našo rešitvijo popolnoma avtomatizirajo. Gre za to, da avtomatika v procesu deluje tako, kot da bi vmes posegel človek.«
V	podjetju Miel so tako uspešno končali drugi Eureka projekt; njihov prvi je bil povezan z ogrevanjem mesta Ptuj s sodobno tehnologijo.
Na otvoritvi festivala smo lahko spoznali kar 14 uspešnih projektov velenjskih podjetij, ki jih je podprla mednarodna
organizacija Eureka.
ve. Na vseh teh dogodkih smo imeli predavatelje in goste iz tujine, nekaj v živo, nekaj pa jih je bilo z nami virtualno.«
V inštitutu IPAK bodo poskušali e tehnologije skozi različne delavnice približati tudi starejšim, pri tem pa se bodo tudi v prihodnje trudili, da bi občani bolj izkoriščali možnosti, ki jim jih že nudi e-uprava. V MO Vele nje namreč na tem področju nudi mnoge možnosti, a jih, kot nam je povedal direk-to ri ca občin ske uprave, obča ni še premalo uporabljajo.
In zakaj se mesto Velenje lahko
lahko povem, da imamo v Velenju bistveno več patentov, projektov in registriranih raziskovalcev, ki pomenijo bazo za nadaljnji razvoj. Na projekte Eureke, ki so nastali v Velenju, smo lahko upravičeno ponosni.« Naj dodamo še to, da je Eureka mednarodna organizacija, ki podpira zanimive, inovativne projekte, tudi finanč no.
Prvi eFest, ki je, kot že rečeno, postregel s številnimi dogodki, verjetno ni bil zadnji. Zasnovan je namreč dobro, pa tudi teme, ki se jih je lotil, so več kot zanimive.
»Potrebujemo pomoč ustanovitelja in javnosti«
Direktor Bolnišnice Topolšica trdi, da je za pomanjkanje zdravnikov in razvoj programov kriv neurejen status bolnišnice in nekateri predpisi
Tatjana Podgoršek
Topolšica, 24. oktobra - V Termah Topolšica je direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justinek, specialist interne medicine, minuli petek sklical sestanek z župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki,« da bi iz prve roke slišali, s kakšnimi težavami, predvsem kadrovskimi, se srečuje bolnišnica, ki so v javnosti napačno predstavljene. Govori se, da imamo premalo zdravnikov, da bi zato morali zapreti oddelek, da bi morala prevzeti naše programe sosednja bolnišnica in podobno. Dejansko stanje je povsem drugačno. Sestanek je apel javnosti in ustanovitelju - ministrstvu za zdravje, da potrebujemo pomoč za izpeljavo nekaterih postopkov,« nam je pojasnil raz lo ge zanj. Na naše vpra ša nje, ali ne bi morali teh vprašanj reševati v sodelovanju z ustanoviteljem oziroma ali se ta ne odziva na njihove potre be, je odgovoril: »Minis trstvo je sofinanciralo nakup prepotrebne-ga CT aparata, obljubilo je sofinanciranje strateškega razvojnega načrta, a je to še vedno premalo in pre-po ča si.«
Po njegovem prepričanju je eden od glavnih raz logov za težave neurejen status bolnišnice. Ze pred več meseci je poslal ministrstvu za zdravje analizo stanja in predlog strateškega razvojnega načrta. Ta očitno sedaj čaka na novo ekipo ministrstva za zdravje, na njegovo odločitev, v kateri smeri naj bi se razvijala bolnišnica v Topolšici. »V strateškem načrtu izpostavljamo dejavnosti, ki so za
prebivalstvo v regiji nujno potrebne in niso konkurenca slovenjegraški ali celjski bolnišnici. Zelimo, da ustanova predstavlja dobro sekundarno pljučno bolnišnico, kakovostno specialistično ambulantno dejavnost, imamo prostorske in druge zmogljivosti za ureditev krizne bolnišnice, ki je Slovenija nima, nenazadnje pa tudi zdravstvena nega, ki obsega tri področja: rehabilitacijo po bolezni, nea-
kutno obravnavo bolnika, manjši del pa predstavlja paliativna nega, ko gre za neozdravljivo bolne, slabo pokretne. Če bo volja ministrstva taka, da organiziramo nego v celoti, obstajajo v svetu protokoli. Mi se ga bomo držali in dejavnost raz-
vili tako kot jo je treba.« Sicer pa Justinek meni, daje regija premalo preskrbljena na področju kardiologije, diabetike, urgentne pljučne diagnostike, nevrologi-je, psihiatrije.
Posledica neurejenega stanja je - po njegovem mnenju - tudi premalo zdravnikov, saj jim v bolnišnici z nejasnimi cilji ne morejo ponuditi nekaj, kar bi pomenilo zanje stro koven izziv.
Del »krivde« pri zagotavljanju potrebnega števila zdravnikov pa Justinek pripisuje tudi nekaterim sedanjim predpisom. V bolnišnici so z minimalnim številom kadrov že lani, letos pa še bolj presegli dogovorjen program z Zavodom za
zdravstveno zavarovanje Slovenije v povprečju za 50 odstotkov, pri rentgenski diagnostiki pa za 240 odstotkov, zato da ne bi ljudem podaljševali čakalnih dob. »Zdravniška ekipa je opravila delo za najmanj dve ekipi brez ustreznega plačila storitev. Takšen obseg pomeni izčrpavanje vseh v kolektivu, zlasti zdravnikov. Da bi lahko čim bolj kakovostno obravnavali hospitalizirane bolnike, sem zaprosil za pomoč sosednje bolnišnice, vendar sem pri tem naletel na oviro. Po sedanjih predpisih namreč ni mogoče povabiti zdravnikov, niti lastnih specializantov, ki so na kroženju po drugih bolnišnicah. Če bi ti želeli delati pri nas, potrebujejo za to vsaj soglasje svojega mentorja, predvsem pa direktorja ustanove, kjer je speci-alizant trenutno zaposlen. Zato smo povsem odvisni od dobre volje direk-toijev.«
Na vprašanje, kaj pričakuje od županov, je odgovoril, da enako kot od ustanovitelja, da bodo ti podprli prizadevanja bolnišnice, od ministrstva pa še, da bo poskušalo vplivati na vodstva drugih bolnišnic glede vzpostavitve sistema »posojanja« zdravnikov. »Na ta način bi radi predvsem premostili kadrovska vprašanja. Ta trenutek je v bolnišnici 12 zdravnikov, za dva vemo, da odhajata, v ozadju imamo pet specializantov, dva raziskovalca zdravnika iz tujine ... Sposojene zdravnike rabimo do vrnitve naših specializantov v ustanovo,« je še dejal Damjan Justinek.
REKLI S □ ___
Poslanec SDS v državnem zboru in župan občine Šoštanj Darko Menih o težavah bolnišnice in pričakovanjih njenega vodstva glede pomoči lokalnih skupnosti:
»Položaj je res težak, vendar mislim, da mora svoje, sploh v zvezi s pomanjkanjem zdravnikov, reči stroka. Tudi vodstvo bolnišnice mora strokovno utemeljiti, kaj potrebuje in koliko. Pravi naslov za reševanje teh vprašanj je ministrstvo za zdravje, zdravstvena zavarovalnica in ostale strokovne službe. Dobro bi bilo, če bi našli skupen jezik glede zdravnikov s sosednjima bolnišnicama. Zupani in lokalne skupnosti bomo pri reševanju kadrovskih težav težko kaj pomagali. Podporo še lahko nudimo, kakšnih materialnih zadev pa ne.
Mislim, da delim mnenje z županoma občin Velenje in Šmartno ob Paki, da ukinitev te ustanove ne pride v poštev. Ne glede iz kakšnih strank smo mi in poslanci iz regije Saša bi tu morali nastopiti enotno. Gre vendarle za našo dolino, za naše občane. Sicer pa bo Občina Šoštanj podprla usmeritve, ki bodo omogočile, da bolnišnica ohrani programe, kijih že izvaja in da se posodobi oziroma uredi negovalni oddelek. Tu ima veliko manevrskega prostora. Zagovarjali bomo stališče, da postane regijska bol-niš ni ca. Pet poslan cev je iz regije Saša in mislim, da bi lahko z obiski na ministrstvu za zdravje z argumenti zagovarjali našo zahtevo za ureditev njenega statusa kot regijske bolnišnice.«
Po mnenju vodstva Bolnišnice Topolšice je eden glavnih vzrokov za težave
nejasna usmeritev ustanove
AS
Prvi koncert 4. sezone Klasike v Velenju
Na odličnem in edinstvenem samospevnem večeru je sploh prvič pri nas nastopil tajvansko-slovenski vokalno-inštrumentalni par sopranistke HSIN-YING CHEN in PRIMOŽ PAROVEL
Dr. Franc Križnar
Očitno se je abonmajski ciklus Klasika, ki ga v Velenju že 4. sezono zapored prireja v svoji veliki dvorani Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, že tako prijel, da je ža kar na prvem koncertu uspel zapolniti enega njihovih največjih koncertnih prostor. To pa je za samospev, s katerim sta se predstavila odlična tajvansko-slovenska umetnika pevska solistka-sopranistka Hsin-Ying Chen in naš harmonikarski as Primož Parovel, več kot odličen raz-ultat. Hkrati pa je šlo za neke vrste edinstveno zasedbo, kije pri nas v tolikšni meri sploh še nismo slišali. V številnih vokalno-inštru men-
talnih miniaturah, kamor samospev sodi, pa smo v prvem delu slišali sama izvirna dela, arije iz 17. stol. (S. Rosa, G. Caccini in A. Scarlatti), na začetku drugega dela še arije, nastale stoletje kasneje (G. Paisiello, G. Gior-dani in G. B. Pregolesi), z mlajšo glasbo pa sta umetnika posegla v tri cikluse skladateljev Joaquina Rodriga (4 madrigali), Bertholda (6 Akkordeon Lieder) in Manuela de Falle (7 popularnih španskih pesmi); za dodatek pa še tajvanska ljudska pesem. Prav gotovo je šlo v nastopu omenjenega dua za izvrsten glasbeni dogodek, kije v tem pogledu presenetil tudi poznavalce. Saj nam veliko bolj znani domači harmonikar Parovel, ki ga sicer pozna mo zgolj kot solista, tokrat ni postregel niti s fragmentom solističnega har-monikarskega dela, kar samo potrjuje reper-toarno in izvedbeno odličnost omenjenega dua. Pri tem pa gre poudariti še to, da so bila v večini primerov prirejena dela za glas in spremljavo izvedena v izvirnih notnih zapisih skladateljev, torej niso bila posebej prirejena ali prilagojena spremljevalni harmoniki, kar samo utrjuje virtuoznost P. Parovela. Pa tudi solistka-sopranistka Y. Chenova se je s petjem ves večer na pamet in z odlično dikcijo petja v izvirnih jezikih (italijanščina, španščina, nem-
ščina, ...) izkazala za odlično solistko, inter-pretinjo samospeva. Pri tem velja popraviti avtorja koncertnega lista, da je šlo v primerih starih arie antiche (antičnih arij) za zapise spremljevalnega oštevilčenega basa (in ne samo za basso continuo), kar vse pa seveda v ničemer ne okrni vrednosti omenjenega dogodka in odličnih umetniških dometov obeh glasbenikov. Uigrani umetniški in življenjski par je tako dal krepko lekcijo našemu tovrstnemu poustvarjalnemu prostoru, ki jih oba umetnika kljub doslej že kar precejšnjemu številu podobnih koncertov po celem svetu in celo cedejki s podobnim repertoarjem, pri nas še nismo slišali; niti v samih državnih glasbenih centrih še ne! Ali to pomeni razvrednotenje slednjih in prevrednotenje Velenja - kot zagotovo vedno bolj pomembnega vsedr-žavnega glasbenega centra - to naj razberejo bralci sami. Kajti tokratno in polnoštevilno občinstvo je to v dvorani na koncertu že ocenilo; več kot pozitivno, odlično! Že naslednji koncert omenjenega velenjskega glasbenega ciklusa Klasika pa se nadaljuje že prihodnji mesec, ko bo nastopil odlični in pri nas vodilni ter v svetu uveljavljeni Godalni kvartet TARTINI (18. nov. 2008).
Galerija Velenje bo samostojen zavod
Ustanovitelj bo Mestna občina Velenje,
soustanovitelj pa podjetje Gorenje d.d., ki j e že doslej veliko sodelovalo z Galerijo
Velenje - Glede na to, da na oktobrski seji sveta MO Velenje svetniki in svetnice niso imeli bistvenih pripomb na osnutek odloka o ustanovitvi samostojnega javnega zavoda Galerija Velenje,
bomo v mestu verjetno že v novembru, na redni seji sveta MO Velenje, dobili še četrti samostojni zavod na področju kulture.
Le nekaj let nazaj so v okviru tedanjega velikega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje delovale štiri enote; muzej, knjižnica, galerija in prireditve v domu kulture. Zavod je razpadel zaradi zakonskih dolo čil. V MO Vele nje so se takrat odločili, da naredijo dva zavoda; Knjižnica in prireditve sta bila enovit zavod do letos spomladi, ko je z delovanjem začel Festival Velenje. Muzej in Galerija pa sta bila pod eno streho do leta 2006. Takrat je Galerija postala del Urada za negospodarske javne službe pri
Mestni občini Velenje. S tem ni bila pravna oseba, kar nekaj težav pa so v prete klih letih ime li tudi pri prijavah na razpisih, saj so se morali nanje prijavljati kot del MO Velenje. Tudi zato se je v mestu že dolgo govo ri lo o potre bi dru gač ne pravne ureditve Galerije Velenje. Največkrat je bilo slišati, da bodo ustanovili zavod na temeljih javno - zasebnega partnerstva.
Sedaj so se v upravi Mestne občine Velenje odločili, da bo ta ustanovitelj novega javnega zavoda Galerija Velenje, soustanovitelj pa bo podjetje Gorenje d. d., ki je že doslej veliko sodelovalo z Galerijo, sploh pri urejanju zbirke sodobne umetnosti na Velenjskem gra-
du, kot sponzor ali donator pa tudi pri drugih večjih projektih Galerije.
Sredstva za delovanje galerija bosta tako zagotavljala oba, ustanovitelj in soustanovitelj. Za MO Velenje to pomeni, da stroškov z delo-va njem Gale rije ne bo več kot doslej, saj so jih tudi doslej zagotavljali v proračunu. Sredstva za plačilo direktorja - v. d. direktorica naj bi postala Stanislava Panger-šič, ki v podjetju Gorenje skrbi za kulturo - bo zagotavljalo podjetje Gorenje, ki bo poskrbelo tudi za nadstandardne programe.
■ bš
Zrenja
■ •v«*
Jirija Kočice
Velenje, 24. oktobra - Odprtja razstav v razstavišču Barbara Premogovnika Velenje so vedno nova doživetja. Enega takšnih je v četrtek pripravil Jiri Kočica, akademski kipar, tudi pesnik. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1991 diplomiral pri profesorjih Luju Vodopivcu in dr. Tomažu Brejcu. Kiparsko speci-alko je leta 1993 zaključil s temo »Kata-logos« pri prof. Dušanu Tršarju.
K ogledu razstave in sodelovanju pri njenem nastajanju je udeležence povabila likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe.
Drobne jelke, posajene v glinene posode so dekoracija razstave, ki prikazuje avtorjeve risbe, nasnutke kiparskih izdelkov, izdelki pa so na razstavi nastajali sproti. Udeleženci odprtja razstave so kiparju nastavili svoje roke, da je v njih iz toplega voska oblikoval posodice.
Drobni voščeni odlitki človeških figur, otroških rok, živopisne poso-
dice s semeni, tulci z rokopisnimi svitki, položenimi v skrinjo z žitom, in razpadajoča lesena škatla, polna ročno izdelanih listov, na katerih ležijo besede, misli, verzi, risbe - vse to predstavlja umetnost Jirija Kočice, ki kliče k izviru, rasti, življenju. Njegovo kiparstvo je polno vznemirljivih skrajnosti, toda vse, kar ustvari, ima svoj dolo čen pomen.
Nič presenetljivega ni, daje pose-
bej za razstavišči Premogovnika Velenje izbral prav elemente, ki nagovarjajo k rasti življenja in življenju samemu - del razstave, kije na ogled v Muzeju premogovništva Slovenije na Starem jašku, v vosku predstavlja noseče žene in otroške dlani.
Razstava bo na ogled do 23. novembra.
Komedija ali tragedija
Matjaž Salej
Za nami je teden slovenskega filma in podelitev nagrad najboljšim domačim filmom. Njihova bera je bila letos izjemna, kar 13 filmov se je potegovalo za nagrade Vesna. Takšne obilne bere med slovenskimi filmi do sedaj še nismo imeli. Pa to ni samo odraz hiperpro-dukcije v domačem filmskem prostoru, pač pa bolj odraz tega, da je bila lani, ob krizi financiranja domačega filma skozi filmski sklad, bera zelo skromna. Celo tako, da se je intenzivnejša post-produkcija pokazala v tem letu. Lanska, številčno skromna bera in odnos države do filma je hkrati vzbudilo velik političen revolt med filmskimi ustvarjalci. No, letos izgleda vse, ob kvantiteti imamo celo kvaliteto. To pomeni, da se na nek način ohranja vzpon domačega filma, saj so zastopani kar se da različni žanri. Predvsem to razveseljuje in kaže, da filmarji ne razmišljajo samo črno-belo, pač pa še kako barvno. Zmagovalcev letošnjega 11. filmskega festivala je več. Veseli nas, da smo Velenjčani preko dveh izjemnih igralcev, Marka Mandica in Jake Laha, svoj igralski lonček pristavili tudi v tem pogledu. Bila sta zelo pomemben del največkrat nagrajenega filma. Včasih si takšne izjemne posameznike s svojim lokalnim patriotizmom skoraj preveč lastimo, saj so v enakem pogledu tudi igralci njihovih gledaliških okolij, pa produkt domače akademske igralske sfere, pa še kakšnega drugega miljeja.
K pisanju teh vrstic me je poleg vsakokratne filmske aktualnosti usmeril predvsem žanr najbolj nagrajenega filma in dejstvo, da največkrat nagrajeni film, v katerem igrata oba »naša« igralca, Moderndorferjeva »Pokrajina št. 2« sploh ni film, ki bi lahko dosegal medijski uspeh lanskega zmagovalca. Enostavno zato ne, ker se posredno loteva teme, kiji ni videti dna v domačem prostoru. Političen triler ima zaradi resnosti teme (poboji, sprava...) in žanrske neuveljavljenosti trilerja v domačem filmskem prostoru, kaj slabo popotnico za uspešnost in množično gledanost v primerjavi s komedijami. Spomnimo se samo filmov, kot To so gadi, Kaj-mak in marmelada ali celo lanskega zmagovalca Petelinji zajtrk. Utelešajo dobesedno vse, kar potrebuje domači filmski gledalec: malo romantike, veliko humorja, dobro zgodbo, dober ovitek, glasbo in kakšen izjemen igralski dosežek. Pa so te vrstice namenjene bolj drugemu premisleku kot analizi ali kritiki. Dejstvu, kako se vse umetniške produkcije različnih tipov danes močno diferencirajo, iščejo svoje izrazne možnosti v sorodnih zvrsteh, poskušajo biti čim bolj »barvne«, raznorodne tako zelo, da v njih vsakdo najde svoj filmski zato. V filmskem ali gledališkem smislu to pomeni, da čistega žanra v starogrškem smislu tragedije in komedije ni več. Sodobna produkcija, pa naj bo literarna, kot osnova uprizoritveni, igralski in filmski, je tako raznolika, da uspeš le, če zadostiš mnogim. Uspeh je pogojen s sproščujočo temo, v kateri vsak najde tudi kaj zase. Žanrsko in na sproščujoč način. Tako je lani filmsko uspelo Petelinjemu zajtrku in letos s strani filmskih kritikov nagrajenemu mladinskemu filmu Vita Tauferja, Lajf. Naj bo film, teater, glasba, literatura ali kakšna druga umetnost - potrošništvo, tudi kulturno, narekuje umetniško sfero in produkcijo tako, da velja za uspešnega tisti, ki zadosti večini in hkrati zadovolji estetske minimume ter dosega ekonomske maksimume. Vse, kar dobro uspe, je komedija in tragedija današnjega umetniške ustvarjalnosti. V primeru komedije je stvar jasna, uspe lahko mnogotera, za tragedijo pa: odmevna je tista, velika, pompozna, medijsko podprta, družbeno aktualna. Majhne tragedije pač niso zanimive, srečujemo jih vsak dan in na vsakem koraku. Zanimive so le, če so malo tudi smešne.

107,8 MHz
IADOjSkO IDO ČAS©PDSDDI M®ZÄlOZ
Glasbene novičke
Mira v odboru, Nina na potovanju
Društvo novinarjev Slovenije - aktiv Celje ima novo vodstvo. Pred tednom dni so na občnem zboru aktiva na javnem glasovanju soglasno za njegovega predsednika izvolili Mirana Korošca (Radio Slovenija), kije na tem položaju zamenjal Nado Kumer (RTV Slovenija). Miran je v tej vlogi že nas to pal, zato ve, kaj ga čaka.
Je pa velenjski del aktiva zelo zadovoljen, ker je v 10-članskem izvršilnem odboru aktiva po daljšem odmoru znova tudi predstavnica naše novinarske hiše - odgovorna urednica Radia Velenje Mira Zakošek. Moškima Frančku Kramerju (Večer) in Edu Einspielerju (Delo) v družbi sedmih žensk- Damjane Stamejčič (Delo), Darje Lojen (Štajerski val), Duške Lah (RTV Slovenija), Špele Kuralt,
Alme M. Sedlar, Violete V. Einspieler (Večer), Milene B. Poklič (Novi tednik) - zagotovo ne bo tako lahko.
Nič novega ni, da vodja naše propagande Nina Jug rada potuje. Takoj po pripravi gradiva za prilogi je napolnila kovčke in odšla na zanimivo potovanje z ladjo. Katere države vse je obiskala, premerila s pogledom iz vode na kopno, bomo izvedli v naslednjih dneh. Ko berete tele vrstice, je namreč Nina že blizu doma. Letošnje krompirjeve počitnice si bo, upamo, zapomnila po prijetnih spominih. Prav je tako, saj navsezadnje počitnice tudi za to so.
■ tp
... na kratko...
RES NULLIUS
Velenjski prvaki rokenrola vsako leto ob koncu leta razveselijo svoje privržence s koncertom v velenjskem klubu Max. Znan je že datum letošnjega nastopa, in sicer bo to praznični petek, 26. decembra.
MIRAN RUDAN
Po dolgotrajnem sodnem postopku, ki je trajal skoraj devet let, ga je sodišče spoznalo za krivega povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, za posledicami katere je umrla kolesarka. Obsodilo ga je na osem meseč no pogoj no kazen s pre iz kus no dobo dve leti. Rudan krivdo še naprej zavrača in se bo na sodbo pritožil.
ORLEK
Zasavska zasedba drugo leto praznuje dvajseto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali nov cd, dvd z videspoti in knjigo. Še letos, prihodnji mesec pa bo izšla tudi kompilacija z naslovom 2. Ruk-er (The best of 1998 - 2006 b.c.).
CHATEAU
Velenj ska pop sku pi na se je po desetih letih neaktivnosti ponovno zbrala v stari zasedbi, v kakršni je v devetdesetih letih dosegla svoje največje uspehe in posnela tri od štirih izdanih albumov. Zdaj pripravljajo nov album, kmalu pa se bodo pred stavi li tudi velenj ske mu občinstvu. V klubu Max bodo nastopili 13. decembra.
DA PHENOMENA
Anže Langus in Mate Brodar, ki sestavljata duo Da Phenomena, bosta končno dočakala večkrat napovedan in prestavljen izid nove ga albu ma. Ta bo izšel sre di decembra, njegov izid pa napoveduje skladba Do sonca.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	R.I.O. - When The Sun Comes Down
2.	SNOOP DOGG - My Medicine
3.	GAVIN DEGRAW - Cheated On Me
When The Sun Comes Down je nova plesna uspešnica izvajalca, ki se skriva za imenom R.I.O. in prihaja iz Nemčije. Skladba, ki na nek način združuje reggae in elektronsko glasbo je naslednica velike poletne uspešnice Shine On, s katero je R.I.O. zaslovel po številnih klubih stare celine.
^LESTVICA DOMAČE
Lahko bo videval sina
Vsakdanje družinske težave tarejo številne zvezdnike. Težave s pravico do videvanja svojega sina je imel tudi raper 50 cent, a kot kaže mu jih je uspelo rešiti. Ameriški glasbenik 50 Cent in njegova nekdanja prijateljica Shaniqua Tomp-kins sta namreč uspela rešiti spor glede pravic do obiskov njunega sina. 50 Cent bo z 12-letnim sinom
m v

orf * *
Marquisejem v prihodnje tako lahko preživel en konec tedna v mesecu. Marquise bo z očetom poleg tega preživel polovico zimskih in spomladanskih počitnic. Po besedah njegovega odvetnika si je 50 Cent oddahnil in se že veseli skupnega časa s sinom.
Enriquejeve najboljše
Tik pred izdajo je album največjih uspešnic popularnega latino pevca Enriqueja Iglesiasa. Sin znanega španskega glasbenika Julia, kije večino svojega življenja preživel v ZDA, v Miamiju, je doslej po svetu prodal 41 milijonov albumov. To ga uvršča ne le med najuspešnejše španske izvajalce, temveč na spisek najbolje prodajanih glasbenikov na sploh. Dobro leto po izi du studijskega albuma Insomniac se Enrique vrača z novim albumom, na katerem je zbral vse svoje naj-
večje uspešnice. Teh res ne manjka, naštejmo le nekatere: Bailamos, Hero, Maybe, Be With You, Do You Know, Escape ... Poleg teh skladb je Igle si as na album dodal še dve povsem novi. Prva nosi naslov Away, druga pa Taking Back My Love.
Dan D z Jutranjo napovedujejo četrti album
Novomeška skupina Dan D z novim singlom Jutranja napoveduje nov, četrti album. Njihov zadnji in zelo uspešni album Katere barve je tvoj dan je izšel že pre cej odmaknjenega leta 2004, tako da njihovi privrženci že nestrpno pričakujejo kakšno novo skladbo. Prejšnji album je bil njihov najuspešnejši izdelek doslej. Zapomnili si ga bomo po uspešnicah Čas, Plešeš, Roke, Voda ..., prislužil pa sije tudi nemalo nagrad. Ob predstavitvi novega singla Jutranja so se Dan D odpravili na kratko klubsko turnejo, na kateri bodo gotovo predstavili tudi nekatere druge nove skladbe, ki bodo izšle na novem albumu. Ta zaenkrat še nima imena, izšel pa bo konec novembra.
Alenka tokrat s predelavami
Za letošnjo jesen Alenka Godec načrtuje izdajo svojega novega glasbenega projekta, ki pa bo vsebinsko nekoliko drugačen od njenih dosedanjih samostojnih izdaj. Album bo vseboval izključno priredbe znanih slovenskih zimzelenih skladb, predvsem popevk iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, nekaj pa bo tudi skladb iz neko-
liko novejšega časa. Novi album Alenke Godec bo uzrl luč sveta sredi novembra. Obkrožena s priznanimi glasbeniki in ustvarjalci (pro-ducent celotnega projekta je Jani Hace), je Alenka izrednim glasbenim skladbam našega časa vdihnila novo življenje in modernejšo preobleko, ne da bi posegla v samo srce skladb, ki vas bodo še vedno navdušile in zapeljale. Prva skladba, ki napoveduje izid albuma je uspešnica skupine Hazard Vsak je sam, ki je nastala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ob 15. letnici album in turneja
Celjska skupina Nude se po zadnji poletni uspešnici Anita2 vrača na glasbeno sceno, na koncertne odre in na prodajne police. Nude praznujejo 15.obletnico delovanja, nov singl pa napoveduje novo ploščo. Z napovedjo singla sledi tudi nova, peta stu dij ska plo šča, ki se bo pridružila Predigri (1997), Supermarketu (1999), Drugačni gravitaciji (2001) in albumu Mal narobe (2005). Na novi plošči bosta poleg že znane skladbe Element L še dva poletna hita, Mambo love in Anita2 ter nekaj novih komadov, ki že nastajajo in bodo na prodajnih policah še letos. Petnajstletnico delovanja bodo celjski glasbeniki zaznamovali tudi s turnejo, ki se je pravzaprav že začela s koncertoma v Šempetru in Celju.
I ■
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Ans. Veritas - Ostal bo spomin
2.	Ans. Mladi upi - Najin dom bo v Sloveniji
3.	Ans. Rubin - Deklica iz spomina
4.	Ans. Odpev - Pobožaj me mama
5.	Ans. Kavnik - Ej, kakšna ohcet
6.	Ans. Juhej - Lepote gorskega sveta
7.	Vagabundi - Okrog sveta
8.	Jani in Franci Pirš - Tak'je med brati
9.	Godci & pevci ljudskih viž & pesmi - Hiš'ca ob cest' stoji
10.	Poljanski koledniki - Konjički boja spjet
... več na: www.radiovelenje.com
i ■
i ■
i

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263
DIO

VELENJE
30. oktobra 2008
^ »Kako že gre tista, da lepše od Urške bilo ni nobene?« bi lahko Franc Sever mirno vprašal Urško Bačovnik, saj se je vsa država strinjala, da je bila na večerji s kraljico Elizabeto II. resnično lepa. Kot kakšna princeska.
Tako lahko mit o lepih Ljubljančankah kar pozabimo, očitno v Šaleški dolini »rastejo« še lepša dekleta. Sicer pa je čvek tole sliko ujel letos konec avgusta, ko sta se Urška in Franc prvič videla v živo. Tega marsikdo, ki Franca pozna, skorajda ni mogel verjeti, saj je že dolga leta v dobrih odnosih z Janezom Janšo. Za eno najlepših ljubezenskih zgodb pa bojda ni Franc čisto nič kriv.
* Takole sta si predala raport po uspešno opravljeni taktični vaji na velenjskem Premogovniku vodja intervencije Branko Špeh in tehnični direktor podjetja Marjan Kolenc. Bila sta resna in zelo uradna. Kar sta povedala, je namreč skrbno beležila tudi Diana Janežič, sedma sila iz Premogovnika. Ko je bilo uradnega dela konec, pa je Kolenc zaupal Špehu: »Toliko beline že dolgo nisem videl. Sploh, ker je bila lani tudi zima bolj zelena kot bela. Izgledalo je kot po prvem snegu. Človek bi ob toliko mokre beline skorajda potreboval smučarske čevlje.«
* Sobota je bil srečen dan za velenjske športnike, tako nogometaše kot rokometaše. In zelo stresen dan za »ta glavne« v obeh klubih. Po zgodovinski zmagi nad celjskimi grofi sta si trener velenjskega Gorenja Ivica Oberlan in njegov pomočnik Branko Tamše takole skočila »za vrat«. »Zapleševa tudi račke, če je treba,« sta se vsa srečna odločila Ivica in Branko. Zagotovo bi se jima pridružila vsaj polovica dvorane. Tista z navijači Gorenja zagotovo!
Zaposlil je dve opici
Shoichi Yano, lastnik lokala Kayabuki v japonskem mestu Utsunomiya, je zaposlil dve opici. Yat-chan gostom streže pijačo, Fuku-chan pa skrbi za prtičke in brisače. S svojim delom si prislužita obroke kuhane soje. 58-letni lastnik restavracije pravi: »Opici sta kot moja otroka. Najprej sem ju imel kot hišni ljubljenki,vendar sta me sčasoma pričeli oponašati pri mojem delu. Ko sem ju prvič poslal med gos te, so bili ti presene-če ni, kako res no in odgovorno sta se opi ci loti li dela. Od mestnih oblasti sem dobil vsa potrebna dovoljenja za delo z živalmi in zdaj dve uri na dan lah ko delata kot nataka-ri ci.«
Lajali bodol ahko dve uri več
P Psi v Moskvi bodo odslej lahko lajali dve uri na dan več -nova zakonodaja namreč dovoljuje pasji lajež do 23. ure in od 7. ure zjutraj. To pomeni, da bodo psi lahko L lajali tako zjutraj kot tudi zvečer eno uro več kot L doslej. Prebivalci ruskega glavnega mesta pa kljub strogi zakonodaji dvomijo, da bo lastnik zaradi kazni, ker njegov pes ni spoštoval ur lajanja, lahko zagoto-tt vil tišino svojega ljubljenčka. S tem ko se je po eni M strani za pse svoboda izražanja povečala, pa jih je JJl po drugi strani doletela omejitev njihove svobode f	gibanja. Odslej jih bodo namreč njihovi lastniki
obvezno morali držati na povodcu, na večini javnih krajev, na primer v trgovinah, na igriščih, plažah in na javnem prevozu, pa bodo morali i nositi tudi nagobčnik.
Prodajal ženino mleko
Kaj naj doječa mati stori, če ji mlečne žleze tvorijo preveč mleka? Neki Kitajec je našel rešitev - odvečno mleko svoje žene prodaja prek spleta. Li Džun iz Hanjanga pravi, da v prsih njegove žene vsako uro nastane okoli 200 mililitrov mleka, kar pa je precej več, kot lahko njuna novorojena hčerka poje. »Odkar je žena rodila, se ji je tako močno povečal tek. Kar naprej je, zato ima tudi tako veliko mleka« je pojasnil krajevnemu časopisu in dodal, da z ženo ne vesta, kaj bi z odvečnim mlekom: »Dovolj ga je, da bi z njim nahranil še enega otroka!« Žena trenutno mleko uporablja za to, da si z njim vsako jutro umije obraz, ker naj bi bilo to dobro za kožo, Li pa se pritožuje, da k temu sili tudi njega: »Po premisleku sva ugotovila, da bi ga bilo bolje prodajati kot pa metati stran.« Kitajec sicer še dodaja, da z ženo ne želita zaslužiti na račun škandala z mlekom v prahu, ki je izbruhnil nedavno in zaradi katerega je zbolelo ogromno kitajskih otrok: »Če se oglasi družina, ki je res rev na, jim bova mle ko daja la brez plač no!«
Najvišji človek dobil sina
Uradno najvišji človek na svetu, Kitajec Bao Šišun, je postal očka -njegova žena je namreč rodila sina z imenom Tjanjov. Deček je ob rojstvu tehtal 4,2 kilograma, v višino pa 56 cen ti met rov, kar je neko li ko več od povprečne dolžine kitajskih novorojen čkov, To mor da pome ni, da je deček podedoval očetove gene - Bao v višino namreč meri 2,36 metra. Bao, pastir iz kitaj ske avto nom ne pokrajine Notranja Mongolija, je osvojil srca po vsem svetu, ko je pred dve ma leto ma spro žil iskal no akcijo za nevesto. 56-letni Bao, ki je na Kitajskem prava senzacija, je prejel odgovore več kot dvajsetih žensk, nje go vo iska nje pa se je kon ča lo, ko je lansko leto izbranko svojega srca našel kar v domači vasi. Z 29-letno Šjo Šudžuan, ki mu komaj seže do komolca (v višino namreč meri 1,68 metra), sta se, po samo mese cu dni poznanstva, poročila.
trkanje
Velenje -Slovenija
Velenje je že nekaj časa prava Slovenija v malem. Tudi tukaj je veliko cest zaradi obnove zaprtih. Na njih pa veliko delavcev.
Spomini
Ob prazniku spomina na mrtve ne bi bilo slabo, če bi se spomnili tudi nekaterih še živih!
Kam piha?
Saj bi menda pri nas bolj razvijali elektrarne na veter, a kaj ko prevečkrat sploh ne vemo, kam veter piha!
Kaj je skupnega?
Nekateri se pri razvoju turizma sprašujejo, kaj sploh imata Zgornja Savinjska in Šaleška dolina skupnega. Nekaj podobnega se še vedno sprašujejo posamezniki, ki še ne verjamejo v Sašo.
Drobtinice kruha
Dobrodelna akcija Drobtinica je velika in pomembna kot kruh!
Krompir
Mladi, učenci in dijaki, imajo ta teden krompirjeve počitnice. Malo starejši, delavci, bodo imeli krompir, če jim zaradi sedanjih težav ne bo treba na kakšne prisilne počitnice.
Vse več klicev
Zadnji čas opažamo vse več telefonskih klicev. Vendar žal takih klicev, ko kličejo ljudje v stiski po pomoč!
Saj bo ...
V Šmartnem ob Paki že res dolgo čakajo na nov bencinski servis. Če ga kmalu ne bodo dobili, ga morda sploh ne bodo rabili. Saj bodo morda celo prej iznašli kakšno novo gorivo za pogon vozil.
Za konec
Pokopališče Podkraj bo za praznik po obnovi na novo zaživelo!
NASI KRAJI IN LJUDJE
Nepredvideni zapleti podaljšujejo obnove cest
Zamuda pri obnovi Tomšičeve ceste ima več razlogov -Okolica v temi še vsaj dva tedna -Veliko težav tudi zaradi pomanjkanja asfaltne mase, saj imajo prednost slovenske avtoceste
BojanaŠ pegel
Velenje - Zadnje uradno obvestilo MO Velenje o zapori ceste na Tomšičevi cesti, ki jo obnavljajo od poznega poletja, je občane in občanke obveščalo, da bo cesta zaradi obnove zaprta do 25. oktobra. Dan prej smo poklicali na MO Velenje, saj je bilo že na prvi pogled jasno, da se to v predvidenem roku ne more zgoditi. Zakaj so se tako močno »zavlekla« dela na Tomšičevi, za nekaj dni pa tudi na Aškerčevi, nam je pojasnil Tone Brodnik, predstojnik Urada za javne gospodarske zadeve. Ker pa se v teh pozno jesenskih dneh končuje še nekaj investicij na cestah, smo preverili tudi, kako daleč so te.
»Ko smo začeli z obnovo Tomšičeve ceste, smo v dogovoru s tamkajšnjimi krajani ugotovili, da bi bilo dobro in pametno, da uredimo še dva leva zavijalna pasa. Zato smo to umestili v projekt obnove, z izvajalci del pa sklenili dodatek k pogodbi. Ker so nas stanovalci ob cesti opozorili, da ob večjih nalivih spodnji del Tomšičeve večkrat poplavi, smo se odločili, da bomo na novo uredili tudi odvodnjavan-je za meteorne vode. Tudi to je rok za dokončanje del podaljšalo, saj tudi tega izvajalec ni imel v pogodbi. Ko so dela dejan sko ste kla in so delavci začeli pripravljati teren za leve zavijalne pasove, smo ugotovili, da je v samem cestišču nameščen visokonapetostni kabel, ki sploh ni bil popisan. Zato je podjetje Elektro Celje moralo poskrbeti za prestavitev in dodatno zaščito kablovodov. Poleg tega bodo ob cesti postavljeni novi kandelabri, zato smo se ob teh zapletih odločili, da zamenjamo vse kablovode, da ne bi kombinirali starih in novih. Zara di vseh teh zap letov se je rok za dokončanje obnove Tomšičeve ceste prestavil na 15. november. Po zagotovilih izvajalca naj bi 8. novembra začeli z asfaltiranjem ces ti šča, vsaj še teden dni pa bo potreben za finalizacijo vseh ostalih del ob cesti.«
Ker je zaradi obnove elektro
napeljav celotna okolica Tomšičeve ponoči v temi, vemo pa, kako hitro se stemni, me je zanimalo, ali bodo pohiteli vsaj z javno razsvetljavo. Brodnik je pojasnil: »Žal bo to teklo vzporedno z obno-
pa prosimo, da so čim bolj previdni.«
Izvedeli smo še, da se je tudi investicij a zaradi vseh nepredvidenih del precej povišala. Višja bo za 100 tisoč evrov.
ustroja ceste že dobivati končno obliko. V prvo plast asfalta so jo začeli »oblačiti« prejšnji torek, ob koncu tedna so cesto prekrivali s finim asfaltom. Do danes naj bi bila dela končana, okoliški prebi-
Izvajalcem so rokzad okončanjeT omšičevep odaljšali do1 5.n ovembra. Nič prej ne bodo
ponočiz agorele lučin očner azsvetljave.
vo ceste. Del veje javne razsvetljave v okolici Tomšičeve smo morali izključiti ravno zaradi polaganja novih elekto vodov. Ponovno bo zasvetila šele, ko bo cesta končana. Poskrbeli bomo, da se gradbišče še dodatno zaščiti, prebivalce
Aškerčeva že v črnem
Obnova Aškerčeve ceste, ki vodi mimo kotalkališča in Sončnega parka na Stanetovo cesto, pa je prejšnji teden zače la names to sive ga
T T V t V V
Krozisce dobiva tudi vodomet
Prejšnji teden so v krožišču pod ska kal ni co zače li ureja ti tudi vodo met v sre diš ču kroži šča. »Če se ne bi naknadno odločili za gradnjo podhoda pod Foito-vo cesto, bi bilo krožišče končano že konec avgusta. Sedaj se je rok za dokončanje del podaljšal za 60 dni. Podhod je že zgrajen, potrebno je le še preplastiti cesto nad njim. Do konca novembra računamo, da bo vse to končano in da bo promet normalno stekel. Notranjost podhoda bomo fina li zi ra li spo mla di, sedaj je pomembno to, da pred zimo konča mo dela na ces ti šču.
Dok oncan ovembra naj bip romet naF oitovic estin ormalnos tekel, n otranjostn ovega
podhoda pa bodok ončalis pomladi2 009.
valci pa se močno veselijo tudi pločnika in kolesarske steze, pa tudi nočne razsvetljave, saj vsega tega prej ob Aškerčevi ni bilo. Brodnik je pohvalil izvajalce del, podjetje Mins N1, saj so delavci izkoristili vsak lep dan, delali pa so tudi ob nedeljah in praznikih. Pogodba je bila sklenjena »na ključ«, aneksov niso sklepali, zato verjetno razlike med pogodbeno in končno ceno ne bo.
Pešpot ob Paki dobiva končno podobo
V teh dneh izvajalci del končujejo novo pešpot od reki Paki, ki vodi od Jenkove, pri osnovni šoli Antona Aškerca, proti novim nakupovalnim centrom in industrijski coni Gorenje. Ob pešpoti bo urejena tudi kolesarska steza, ko bo končana, pa bo pešpot potekala od Šaleka pa do podjetja Gorenje. Na Mestni občini Velenje so nam povedali, da v teh dneh že čakajo na asfalt, da bodo pot preplastili. V asfaltni bazi Celje imajo v teh dneh ogromno naročil, saj delajo predvsem za obnove avtocest, zato je po besedah Toneta Brodnika iz Mestne občine Velenje velika težava pri dokončanju cest in omenjene pešpoti tudi v pomanjkanju asfalta. Pešpot naj bi bila končana v prvem tednu v novembru.
Danes asfalt za cesto proti Andražu?
Obnova ceste od pokopališča v Podkraju proti Andražu - dolga je skoraj 500 metrov - teče po načrtih. Dela so že tako daleč, da naj bi zaključno plast asfaltna položili prav danes, v četrtek, 30. oktobra. Končujejo pa tudi 450 metrov dolgo cesto v Arnače v Šentilju, kjer je največja težava dobava asfaltne mase, ki jo v teh dneh v Sloveniji primanjkuje zaradi obsežnih del na avtocestah, ki imajo v asfaltnih bazah prednost pred lokalnimi cestami.	■
Zahtevna obnova ceste proti Polzeli
Čeprav je cesta od Velenja do Polzele republiška cesta, so si na Mestni občini Velenje kar šest let prizadevali, da pride v republiški program obnove cest. Najzahtevnejši del obnove te ceste že poteka. V ostrem ovinku na cesti proti Šentilju, malo za odcepom za Kavče, izvajalci del že nekaj mesecev sanirajo kar 300 metrov dolg in širok plaz. Poseg je izjemno zahteven, saj so morali pilotirati celoten predel. Specializirano podjetje za tovrstne posege Rafaelo je že namestilo 102 pilota, ki segajo tudi 18 metrov globoko. Piloti naj bi preprečili nadaljnje plazenje ceste, ki bo po dokončanju del tudi precej širša kot je bila doslej. Dela letos še ne bodo končana, sredstva za obnovo ceste proti Polzeli pa so zagotovljena tudi v državnem proračunu za leto 2009. Takrat naj bi vsaj preplastili cesto skozi Ložnico in sploh poskrbeli, da bo cesta Velenje - Polzela varnejša in boljša. Zaenkrat je namreč to edina cestna povezava Šaleške doline z avtocestnim križem, če v primeru večjih povodenj poplavi cesto skozi Pirešico, kar se je v preteklih letih zgodilo kar nekajkrat.
Škalčani celo leto pobirali papir
Vsi se še spomnimo časov, ko smo kot najstniki nabirali star časopis po velenjskih stolpnicah. Časi se spreminjajo, a papir ostaja. Časo pis so dopolnile rekla me trgovcev. Papirja je vedno več, čeprav naj bi ekološka ozaveščenost nara šča la.
Taborniki iz Škal (Četa Divji volk) so s svojo akcijo zbiranja odpadnega papirja začeli pred letom dni in od takrat obiskali mnogo domov po Škalah in Hras-tovcu ter celo nekaj velenj skih podjetij. Odzivi vaščanov so bili različni, a večinoma pozitivni, saj jim odpadni papir velikokrat predstavlja neuporaben odpadek. Škalski taborniki so v letu dni nabrali za dobrih 500 evrov odpadnega papirja, denar pa porabili za dvodnevno potepanje svojih članov. Kar 46 se jih je minuli vikend brezplačno mudilo na Paškem Kozjaku, kjer so obnavljali taborniške veščine, se družili in zabavali.
Tina Ževart, pobudnica akcije
(taborniškega) zbiranja papirja v Škalah pravi, da je možnosti še ogro mno, saj je v letu dni le polo -vica gospodinjstev vsaj enkrat sodelovala in oddala papir, redno pa jih papir odda le okoli četrtina gospodinjstev. Prebivalci Škal in Hras-tovca pozor! Vsak zadnji petek v
mesecu po 18. uri je čas, ko lahko papir pripravite pred hišo in taborniki ga bodo z veseljem odpeljali.
Taborniki bi se ob tej priložnosti radi zahvalili tudi Dinosu, d. d., kije poskrbel za odvoz odpadnega papirja.
■ Foto:M atjažR avnjak
Zlata poroka Anice in Stanka Brunška
Pred 50 sta leti odšla na skupno pot Anica in Stanko Brunšek,
pred 50 sta leti usodni rekla - DA,dva prstana bleščeča sta iskrila se,
drug drugemu sta dala ljubezen in srce. Potem sta skup nosila vse križe in skrbi,
otroka sta ljubila, zdaj zrasli smo in šli, a še vedno radi se imamo vsi.
Še naprej naj vaju ljubezen skup drži.
""HAS
Juretov jazz navdušuje svet
Evropska koncertna turneja odličnega saksofonista še ni končana - Povsod topli odzivi publike in glasbenih kritikov
Velenje - Saksofonist Jure Pukl je v oktobru s svojo skupino High Interaction Group, s katero je pred tem dva meseca v New Yorku snemal material za novo samostojno ploščo, pripravil turnejo po Evropi. Fantje, ki so s svojim harmonskim in ritmičnim j azzom navduševali povsod, kjer so se »ustavili«, so koncert pripravili tudi v velenj skem Maxu. Tudi zato, ker je Jure, Velenjčan, kije osnovno glasbeno izobrazbo pridobil na odlični velenjski glasbeni šoli, prav na odru tega kluba začel svojo več kot uspešnejšo kariero jazz saksofonista. In tudi zato, ker se rad vrača domov. Čeprav, če pogledamo njegov urnik nastopov do konca letošnjega leta, za to nima prav veliko časa.
Kot nam je pred koncertom v Maxu povedal Jure, je skupaj s kubanskim klaviaturistom Aruanom Ortizom, ki ga je spoznal med študijem v Amsterdamu, ter ameriškim basistom Mikeom Janischom in bobnarjem Kle-mentsom Marktijem iz Avstrije, pred koncertom v Velenju navdušil dobršen del evropskih jazz sladokuscev, ki so lahko uživali tudi v velikem sodelovanju med glasbeniki. Dokazali so, da se »čutijo« in daje improvizacija v jazzu povsem samoumevna. Rezultat tega je seveda zelo prijeten za uho. »Kar tri večere zapovrstjo smo napolnili Ronnie Scott's club v Londonu, ki velja za najbolj priljubljen angleški jazz klub. Predstavili smo se predvsem s skladbami, ki smo jih pred tem že posneli v Ameriki, a plošče ne bomo izdali prej kot v letu 2009. Predvsem zato, ker sem pred kratkim izdal ploščo v Avstriji, ki je še vedno aktualna.« V okviru slo-
venskega dela turneje je skupina nastopila v številnih slovenskih klubih, pa tudi v Cankarjevem domu. Odziv? »V Sloveniji vedno rad igram, je prav posebna energija,« je povedal Jure, ki se je minuli vikend z isto zasedbo vrhunskih glasbenikov predstavil tudi v znani dvorani Lisinski v Zagrebu. V novembru bo s svojo skupino nastopil na prištinskem Jazz festivalu, potem ga čaka nekaj nastopov v Avstriji, kjer je Jure tudi doštu-diral, pa dva večja koncerta na Madžarskem in štirje na Nizozemskem... Glasbeni kritiki so nad njegovim izvajanjem jazza navdušeni. David Liebman je o njegovi
glasbi med drugim zapisal: »V umetnosti je preteklost opomin sedanjim generacijam o resnicah, ki presegajo čas in prostor; v tem primeru o glasbeni resnici, ki je univerzalna in večna. Poleg umetniške svojstvenosti so odlike velikih glasbenih mojstrov strast, energija in iskrenost. Jure Pukl je že kot mlad umetnik pokazal vse te lastnosti in vsrkal jezik avantgarde - gibanja, ki seje pojavilo sredi 1960. let v Evropi in Ameriki. Glasbo je snoval z umetniki, ki poznajo izvore tega sloga. Ko se mlad umetnik ozre po tradiciji in si sposodi njene vidnejše elemente ter jih postavi v sodobni kontekst, nastane vrhunsko delo, ki bo tako poslušalce kot glasbenike navdihovalo daleč v prihodnost. Juretu je to uspelo.« Je treba sploh še kaj dodati?
■ BojanaŠ pegel
m	.
m
* \

■ i

rtfcV^'' i) 1
M fox
mzkéaúsmi
Jure Pukl HighI nteractionG roupn avdušujel jubiteljej azza poE vropi.
Navdušili so tudi v Maxu.
Se tudi tebi to dogaja?
Aleksandra Cavnik na Slovenski popevki 2008 - Vrnitev na glasbeno sceno - V načrtu kopica novih projektov
Vesna Glinšek
Tole vprašanje sije v svoji pesmi postavila Aleksandra Cavnik iz Gaberk, ki smo jo v našem časopisu že predstavili, ko je leta 2001 prejela nagrado od strokovne žirije za »Naj pevko 2001« v oddaji Orion. Čeprav je od takrat minilo že 7 let, je študentka Eko-nomsko-poslovne fakultete v Mariboru bila ves ta čas aktivna. Sodelovala je namreč na različnih festivalih tako doma kot tudi v tujini in dobila veliko nagrad. Če jih naštejem samo nekaj: 2. mesto strokovne žirije ter 1. mesto po radijskem glasovanju na »Melodijah morja in sonca - najstniški del« leta 2002; 4. mesto na mednarodnem festivalu »Zlatna pahulja« v Črni Gori leta 2002; 3. mesto na mednarodnem festivalu
Aleksandra Cavnik
na Poljskem leta 2003 ... Kaj pa čas do leta 2008? »To pa je bil čas za izobraževanje. Uspešno sem končala srednjo šolo, se vpisala na faks... petje pa sem ta čas pustila nekoliko ob strani. Sedaj mi je do konca šolanja ostalo le še nekaj izpitov, tako da imam več časa za stvari, kijih rada počnem v življenju,« pravi Aleksandra in dodaja: »Petje sem pogrešala. Glasba je namreč vedno bila in vedno bo na prvem mestu.«
Letos seje na glasbeno sceno najprej vrnila z novim singlom »Živeti ni rutina« ter z novo ekipo: Marinom Legovičem, priznanim akademikom, skladateljem in
aranžeijem, ter Damijano Kenda Hussy, znano teksto-pisko in dobitnico mnogih nagrad za najboljša besedila.
To sodelovanje je letos obrodilo tudi sadove. Med 80 prijavljenimi kandidati na razpis RtvSlo je bila izbrana med 12 nastopajočih na »Slovenski popevki 2008«, ki je bila 13. septembra v Križankah v Ljubljani. Aleksandra se je predstavila s skladbo Se tudi tebi to dogaja?
Aleksandra je vesela, da je lahko vrnitev v glasbene vode pričela z najbolj cenjenim festivalom na glasbenem področju v Sloveniji, kajti skladbe se izvajajo v živo z orkestrom RtvSlo. To pa zahteva ogromno vaje in truda.
Aleksandra torej ne počiva: »Z ekipo pripravljamo skladbe za zgoščenko, poleg tega pa me je k sodelovanju povabila ekipa, s katero bom vodila glasbene delavnice in otroški festival »Korajža velja« na vseh osnovnih šolah po Sloveniji.« Tudi kakšen nastop se bo najbrž našel med vsemi ostalimi obveznostmi. Kaj pa prosti čas? »Če sem odkrita, ga nimam prav dosti, ker pomagam tudi v družinskem podjetju. A si ga vzamem. Doma imam dva konja, s katerima se najraje odpravim v naravo, dostikrat se sprostim ob igranju klavirja in kitare, preberem tudi kakšno dobro knjigo, energijo pa si nabiram s tekom ter hojo v planine,« pove.
Skratka, 24 ur je najbrž kdaj pa kdaj tudi premalo zanjo v enem dnevu, da bi počela vse, kar jo osrečuje. Prav gotovo pa lahko rečemo, daje človek s pozitivno energijo in ogromno optimizma. Prepričana sem, da bomo o njej še slišali ...	■
Poglobil se je v Delcnjakovo glasbo
Robert Goter pripravil koncert v spomin na Franca Delčnjaka -Napolnil večnamensko dvorano v Vinski Gori do zadnjega kotička
Petkov večer je bil gotovo za veliko ljubiteljev tiste prave, pristne slovenske narodne glasbe posebna popestritev oziroma lep začetek vikenda. In teh ljudi ni bilo malo. Večnamenska dvorana v Vinski Gori je bila namreč zares polna do zadnjega kotička. Zakaj? Robert Goter je bil pravi razlog. Pripravil je namreč večer v spomin na znanega slovenskega »muzikanta« Franca Delčnjaka. »Za takšen podvig sem se odločil, ker drugo leto mineva 40 let od njegove smrti. In zdi se mi prav, da se spomin na tako dobrega glasbenika in njegovo glasbo ohrani,« je povedal Goter, ki pravi, da se je na ta koncert posebej pripravil: »Popolnoma sem se poglobil tako v življenje kot tudi v glasbo
Franca Delčnjaka. Vsako njegovo skladbo sem posebej preštudiral in jo tako dolgo igral, da je zvenelo tako, kot bi igral sam Delčnjak.«
Na zgoščenko je posnel sedem Delčnjakovih skladb, ki jih je med drugim njegov trio tudi predstavil v petek. Poleg njih so nastopili še Orkester Goter, Ansambel Spev, Orkester Mateja Banovška, Zmagovalci Ljubečne 2008, Orkester Primoža Zvira, Ansambel Sredenešek, Folklorna skupina iz Ponikve ter Humorista Strašna Jožeta. Med gosti so bili seveda tudi Delčnjakovi sorodniki, opazili pa smo tudi Alenko Gotar, ki od septembra dalje uči solopetje v Gotarjevi glasbeni šoli.
■ vg
S koncerta.
Slovenski orgelski praznik
Slovensko orgelsko društvo, ki ima svoj sedež v Velenju, vsako leto organizira Slovenski orgelski dan, s katerim specifično bogati naš kulturni prostor in uresničuje osnovni namen delovanja društva, to je uveljavljanje orgel kot umetniškega instrumenta. Letos, 18. 10. 2008, je potekal že sedmi Slovenski orgelski dan, tokrat vs oorganizacijig lasbene šoleV elenje.
Do sedaj smo ljubiteljem orgel in članom Slovenskega orgelskega društva približali mnoge teme iz področja našega delovanja in povabili mnogo domačih in tujih gostov. Z letošnjo idejno zasnovo predstavitve komorne glasbe z orglami, pa smo želeli narediti kratek odmik od individualnosti »tipkarskih« instrumentov.
Orgelski instrument se s svojim izjemno širokim spektrom delovanja odlično ujame v sogovoru z različnimi instrumenti. Skupaj z orglami smo na dveh koncertih poslušali violino, flavto, kljunasto flavto, trobento, saksofon, pozavno, harfo, harmoniko, tolkala, citre, glas, mladinski, otroški zbor, godalni orkester, moderno kombinacijo elektronike z orglami, redko izvajano glasbo za orgle štiriročno in štirinožno ter orgelsko improvizacijo. Tako je bilo mogoče poslušati komorne kombinacije od bolj poznanih, manj poznanih dop opolnoman epoznanih.
V Sloveniji je bilo prvič možno v ciklu poslušati obsežno paleto komornih kombinacij z orglami, ki je bila za večino poslušalcev v celoti nova, nekatere zvočnek ombinacije pa so bilep ravoo dkritje.
Program je obsegal dela iz klasične zakladnice literature, kot tudi modernejša in novo nastala dela, napisana prav za to priložnost, ki so bila izvajana krstno. K sodelovanju smo povabili mlajšo generacijo priznanih glasbenih profesionalcev, 23 slovenskih glasbenikov - solistov in dva vrhunska domača zbora, kot tudi članico SOD izt ujine.
Iskrena pohvala in čestitka gre vsem izvajalcem, ki so svoj program skrbno izbrali in ga vrhunsko izvedli. Zagotovo so bili prava popestritev najmlajši - otroški pevski zbor GŠ Velenje, ki so zelo uspešno izvedli dve noviteti. Verjamem, da so se orgle na poseben način dotaknile mladih pevcev, saj jih je prišel na kon-certs premljati» sam Bach«.
Izvajalci: Marjeta Urbanič, Nina Štalekar, Andreja Golež, Barbara Rošer, Rozalija Pavše, Tomaž Sevšek, Dalibor Miklavčič, Klemen Karlin, Jernej Mazej , Gašper Jereb - orgle, Tina Žerdin - harfa, Špela Kržan - flavta, Lev Pupis - saksofon, Andrej Karba - pozavna, Peter Napret - citre, Boštjan Vavh - tolkala, Primož Kranjc - harmonika, Marta Močnik -Pirc -sopran, Jure Gradišnik - trobenta, Katharina Larissa Paech - blokflavta, Jannis Vagenas - violina, Zdenka Gorenc - mezzosopran, Otroški pevski zbor Glasbene šole Velenje, zborovodkinja: Manja Gošnik - Vovk, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Velenje, zborovodja: Matjaž Vehovec in godalni orkester Glasbene šoleV elenje.
Koncept letošnjega orgelskega dne je nujno spodbudil tudi razmišljanje o slovenski komorni glasbi z orglami. Bibliografijo orgelskih del v mešani zasedbi so pripravili in jo tudi na predavanju predstavili študentje muzikologije FF iz Ljubljane, Tomaž Gržeta, Aljoša Škorja in Katarina Trček, pod mentorstvom predstojnika, dr.L eonaS tefanije.
Priprava projekta je spodbudila nastanek novih komornih sestavov, rodila je mnoga strokovna sodelovanja, raziskovanja in povezovanja. Iskreno se zahvaljujem prav vsem glasbenikom, muzikologom, ki so z veseljem sodelovali na Slovenskem orgelskem dnevu, letnem prazniku orgel, prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi letošnjega Slovenskega orgelskega dne, predvsem Glasbeni šoli Velenje, nadalje se zahvaljujem našim sponzorjem in Radiju Slovenija - programu Ars, za snemanje celotnega projekta. Iskrena pohvala gre skladateljem (Gašperju Jerebu, Tadeji Vulc in Zeqirju Ballati), ki so za to priložnost napisali nove skladbe, iskrena hvala tudi Šoli za storitvene dejavnosti (ŠCVele-nje), mentorju in dijakom, ki so poskrbeli za pogostitve. Posebej se zahvaljujem sodelavki, orglavki Andreji Golež, s katero sva skupaj snovali in usklajeno organizirali projekt.
Orgle, ki so v samostojni Sloveniji pridobile novo vlogo in razcvet, so že dolga stoletja simbol skupne identitete evropskega kulturnega prostora. Tovrstno zavedanje želimo močneje ozavestiti v slovenskem kulturnem prostoru, in se tako preko dialoga najrazličnejših zvočnih kombinacij, oživljanja glasbe evropskih narodov, kot tudi s spodbujanjem novih del, močne-jei ntegrirati ve vropskik ulturnip rostor.
■ Mag. Ema Zapušek
VI PISETE
"Sele ko obvladaš osnovna pravila, jih lahko začneš kršiti"
Predavanje fotografa Cirila Jazbeca - Poudaril predvsem pomen izobraževanja in nabiranja izkušenj v fotografiji
Tjaša Zajc
Fotografija je z današnjo tehnologijo in hitrim napredkom dostopna vsakomur. Razpon fotografskih aparatov - tako cenovno kot glede na zmogljivost - je dovolj širok, da vsakdo najde kaj zase. V petek je v Multimedijskem centru Kunigun-da o svoji foto grafski poti pre daval 21-letni fotograf Ciril Jazbec.
V svojih sedmih letih, kolikor se ukvarja s fotografijo, je prejel že več kot 40 državnih in mednarodnih priznanj, pripravil osem samostojnih razstav.
Poudaril je, daje bila ena njegovih pomembnejših naložb investicija v spletno stran, kije dosegala visoko obiskanost in mu odprla pot do marsikaterega naročnika. Da je prišel do točke, kjer se trenutno nahaja v fotografskem prostoru, je potrebo-
val tudi dosti izobraževanja.
Tudi v njegovem življenju se je fotografija pojavila kot hobi, kije prerasel v pravo strast, ko je prejel nekaj nagrad z različnih natečajev.
Za dobre fotografije je pomembna koncentracija pri delu, pred-
vsem pa pravi: "Ce te delo ne veseli, dobre fotke ne bo." Kot je dejal, se je tre ba zave deti še, da mora fotografija nastati v glavi, saj "če ne znaš gledati ter videti stvari in dogodka brez fotoaparata, ti nobena oprema ne bo pomagala." ■
Izlet v neznano 2
Potovanja, potovati in raziskovati so le besede, ki se po glavah študentov motajo v času počitnic, pa tudi med štu dij skim letom, ko načrtujejo, kam bi se odpravili. ŠŠK je za svoje člane pripravil letos pripravil dva Izleta v neznano, zadnji je bil prejšnjo soboto. In kako to izgleda? Prijaviš se, plačaš manjši prispevek, nato pa skrbi zapakiraš in pustiš doma, na pot pa vzameš
IZ ŠOLSKIH KLOP!
»Lubi Slouenci!«
»V vseh dobah naše zgodovine vidimo, daje bil velik mož (heroj) tisti neizogibni potrebni rešitelj svojega časa - tisti blisk, brez katerega bi gorivo ne bilo gorelo. Zgodovina sveta je življenjepis velikih mož.« (T. Carlyle)
»Lubi Slouenci!« (Iz Trubarjevega predgovora k evangeliju sv. Matevža, l. 1555)
Besede velikega moža, katere zasluge za slovenski narod so bile, so in bodo temelj slovenskemu knjižnemu jeziku. Primož Trubar je svoj narod nagovoril s toplo, preprosto domačo besedo, nago-vo ril nas je z » lubi«, in kar je naj -bolj izrazito in za narod usodno, nagovoril nas je z imenom Slovenci. Z besedo, ki danes ne izpričuje le eksis ten co naro da, ampak kaže moč, voljo in pogum malega človeka, ki si skozi zgodovino zatiranja in hlapčevstva tujih oblastnikov in domače licemerske miselnosti ni priboril le pravice do svobode, temveč ustvaril temelj prihodnosti naroda z malo, a za Slovence tako pomembno besedo »biti Slove nec«.
Dvesto petdeset let kasneje, ko je bil slovenski prostor že seznanjen z razumljivo slovensko besedo, se je rodil Valentin Vodnik, ki je videl svetlejšo prihodnost v učenju in preporodu svojega naroda. Uporabil je zopet besedo »Slovenec« in z njo hotel predramiti, motivirati preprostega ljudskega človeka z verzom »Slovenec tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava«. (V. Vodnik, Dramilo)
Niti Trubar niti Vodnik ne uporabljata visoko poetičnih besed, ampak preprost jezik, s kate rim kažeta svojo usmerjenost k ljudstvu. V svoji vlogi izkazujeta moč vedeževalca, saj sta vedela, da lahko s slovensko besedo ustvarita svetlejšo prihodnost.
Primož Trubar in Valentin Vodnik sta velika človeka, sta heroja slovenskega naroda, ki sta plavala v viharnem morju in nemalokrat naletela na čeri. Sta pionirja prvencev Abecednika in Katekizma in posvetne pesniške zbirke Pesme za
pokušino, njuna vera v napredek Sloven cev pa je bila neomaj na in poživljajoča, zategadelj sta bila in sta še gorivo vsemu slovenstvu. Velikost njunega plamena je odvisen od seda njih in pri hod njih rodov, odvisen od zavedanja zaslug, ki sta nam jih podarila Trubar in Vodnik.
Vsem, predvsem pa mladim, trkam na srce, ljubite in negujte materni jezik, naj vam bo v ponos, kjerkoli ste!
■ Tomaž Repenšek, prof.
Mwapoleni! -Pozdravljeni!
23. oktobra seje na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki s prireditvijo uradno zaključil dobrodelni projekt UPANJE ZA AFRIKO, ki je trinajst let tkal mavrico prijateljstva med Šmartnim ob Paki in Zambijo.
Začelo se je februarja 1995, ko so učenci pri dodatnem pouku nemščine z učiteljico Slavico Peč-nik prevajali zgodbico Aminatino odkritje. Bila je povod za razmišlja-
nje: »Zakaj je na svetu toliko revščine in trpljenja? Ali učenci iz Šmart-nega ob Paki lahko kaj spremenimo?« Tako se je rodila zamisel: Otrokom v Afriki želimo pomagati tudi mi! Začela seje prva dobrodelna akcija.
Navezali smo stike z Misijonskim središčem Slovenije, ki nam je priporočilo pomagati sirotam v predmestju Lusake v Zambiji. V istem letu smo pripravili novoletni šolski koncert; vsa leta pa namenjali veliko besed razmeram v Afriki, spoznavanju same dežele, pripravljali smo razstave, zapisovali svoja razmišljanja; v Aminatino skrinjico v avli šole pa vsa leta spuščali kovan ce.
Iz Zambije smo prejeli vizitko s sporočilom, daje naš denar prišel v prave roke - v kuhinji za sirote v Lusaki je 65 otrok vsak dan prejelo topel obrok!
Dobrodelnost je bila in ostaja ponos naše šole, saj smo sreč ni, da smo izpolnili obljubo, ki smo jo dali s podpisom listine o botr-stvu 10. oktobra 1997, da bomo Davisu Shawi, kije ob obisku takoj osvojil naša srca, pomagali pri šola-
nju. Tako smo vseh trinajst let v mesecu oktobru po razredih zbirali prispevke za Davisovo šolnino, ki mu je pomagala na poti od zambijske ulične sirote do izobraženega mladeniča. Pomoč pa ni našla le Davisa, ampak mnoge zambijske otroke, ki so je bili najbolj potrebni. Vez med deželama -sta vsa leta trdno držala pater Miha Drevenšek in učiteljica, gospa Sla-vica Pečnik, ki je s plemenito idejo navdihnila številne generacije učencev in učiteljev. Bila je duša projekta.
Tokratni oktobrski obisk pa sta nam podarila dva člana skupine Bastella, Lydia in Sainent, ki sta s skupino gostovala na šoli že leta 1997, ob našem prvem srečanju z Davisom. Prisrčno snidenje je potekalo v znamenju predaje listine o botrstvu ter v iskrenem prepletu dveh kultur, ki sta ponoven dokaz uresničitve že večkrat slišanih besed: "Kdor ima ljubezen, ima vedno nekaj, kar lahko daruje." Hvala vsem, ki ste in ostajate dobri!
■ K.D.
dobro voljo in vznemirjenost za nove dogodivščine.
Tokratna destinacija potepa je bil Šentjernej na Dolenjskem, znan po vinskih kleteh polnih vina ter petelinu, ki ga imajo tudi v grbu. 25 študentov seje zbralo zjutraj okoli devete ure na parkirišču pred Rdečo dvorano, da bi skupaj spoznavali lepote Slovenije.
Pot je v sproščenem vzdušju v napol polnem avtobusu trajala dve uri, ko je na počil čas za prvi postanek. Cilj številka ena je bila vinska klet Štemberger, kjer so udeleženci ob prigrizku poskušali domači cvi ček. Dob re volje ni manj ka lo vse do naslednjega postanka, kije bil bolj izobraževalne narave.
Verni in neverni so v starem gotskem samostanu pogledali dokumentarni film o zgodovini same zgradbe in pomenu, ki jo ima za okoliške kraje. Sledil je kratek sprehod po pro sto rih, kjer so doma či študentje predstavili dejstva in zanimive informacije. Da je bil ogled podoben cilju številka ena, so bile ravno tako tu postrežene dobrote, kijih pridelajo trte na šentjernej-
M
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
skih hribih. Ker je treba v celem dnevu, ki je bil pravo nasprotje besedi napor, še kaj prigrizniti, so se ŠŠK-jevci s prijatelji iz Šentjer-nejskega študentskega kluba najedli in se potem počasi odpravili proti Velenju.
Pot domov je bila takšna, kot ponavadi. Manjkalo ni petja, le redko kdo je zatisnil oko. ŠŠK je tako spet poskrbel za malo drgačno animacijo svojih članov, zanimivo bo tudi v prihodnje. Jutri pride na spored Halloween party, na katerem bodo od 19. ure pred Max clubom postregli s pekočimi perutničkami po skriv nem, magič nem ŠŠK receptu. Naslednji teden bo bolj glasbeno obarvan, ko bo za zabavo poskrbel Adi Smolar.
■ foto: JureT ovorljan
Mnenja in odmevi
Postavljanje veleposlanika
Ena izmed z Ustavo določenih pristojnosti predsednika Republike Slovenije je postavljanje veleposlanikov, kot je med drugim določeno v četrti vrstici prvega odstavka l07. člena Ustave Republike Slovenije.
Izvajanje navedene pristojnosti, kakor tudi mnogih drugih, ne bi bilo nič posebnega, če ne bi šlo za obče znane posebnosti zadeve Dimitrij Rupel.
Janševa vlada v odhajanju je, tik pred zdajci, skušala spraviti skozi "šivankino uho" postavitev desetih novih veleposlanikov, v nekakšni brzinski proceduri, na čelu z dosedanjim zunanjim ministrom Ruplom.
Vlada seje uštela, ker je lahkomiselno mislila, da bo navedena postavitev, kot si jo je zamišljala, šla tudi brez težav sko zi tis ti del pos -topka, kije v pristojnosti predsednika republike. Predsednik republike je vzel zadevo zelo resno, zahtevnejše kot njegov predhodnik in se je ustavilo, ker je vlada storila tudi nekaj malomarnosti, po vzorcu "kar tako". Predsednik republike se je odločil, da bo izpolnjevanje zakonsko predpisanih pogojev tehtal, tako pa tudi minulo delo kandidatov, tako tudi znanega
gospoda Dimitrija Rupla.
Ravno pri gospodu Ruplu je njegovo minulo delo, to je rezultati njegovega večletnega zasedanja stolčka zunanjega ministra, zelo vprašljivo.
Kakor izgleda, se tovrstna tehtnica presojanja utemeljenosti vladne določitve Rupla za veleposlanika na Dunaju ne nagiba njemu v prid. Ugotavlja se namreč, znano pa je tudi vsemu občestvu, da navedeni gospod ni storil dovolj za raz-re ševa nje tis tih vpra šanj odno sov z nekaterimi sosedami slovenske države, ki so za nas še posebej pereča in boleča. Tu lahko navedemo dosledno izvajanje Avstrije, tega kar je dolo če no v 7. čle nu nje ne državne pogodbe, kot so dvojezične krajevne table, obči položaj koroških Slovencev in zagotavljanje njihovih z avstrijsko ustavo določenih manjšinskih pravic in podob no.
Glede presoje rezultatov minulega dela navedenega gospoda bi lahko nadaljevali v zvezi z R. Hrvaško, R. Italijo, in še in še.
Moje mnenje je, da si navedeni gospod tega lepega položaja, biti veleposlanik v bližnjem Dunaju, enostavno ni zaslužil, saj biti v tej funkciji ni zgolj čakanje na upokojitev!
■ Vladimir Korun

Junuzovičev, Sulejmanovičev in Cipotov strelski šov
Rudarji potopili zadnjega na lestvici - Zmagati morajo tudi v jutri (18.00) proti Primorju
Velenjski nogometni rudarji so več odlično izpolnili polovico naloge, ki so si jo zadali pred 14. prvenstvenim krogom. V naslednjih dveh krogih premagati najprej zadnji Koper nato še (jutri) predzadnje Primoije.
Po odličnem drugem polčasu so v soboto s 5 : 1 potopili in se po točkah še oddaljili od njega.
Do zmage pa niso prišli hitro. Polom gostov je prišel šele v drugem pol ča su, po prvem pa je bilo blizu tisoč ljubiteljev nogometa nad razočaranih njihovo igro. Kazalo je, da bo to njihova nova anemična igra, podobna tisti, ki so jo ljubitelji nogometa videli v drugem polčasu pokalne tekme v Ljudskem vrtu.
Jezen, ker njegovi igralci v tem delu igre niso kazali pravega odnosa do žoge, je trener Marijan Puš-nik že po dvajseti minuti poslal na ogrevanja kar tri igralce, Nika Omladiča, Alem Mujakoviča in Ozrena Perica. Skratka, prvi polčas je bil za takojšnjo pozabo.
V trinajstih minutah nadaljevanja pa je prišel polom gostov. Na sceno je stopil Edin Junuzovic. Že po treh minutah nadaljevanja je Junuzovič po Grbičevem udarcu s
kota začel zmanjševati gostom upanje na točko. To je še bolj zmanj ša lo deset minut za tem, ko ga je po nezadržnem prodoru s prekrškom zaustavil v šestnajme-trskem prostoru Enes Handana-gič, ki je tako postal tragični junak svojega moštva na tej tekmi. Samozavestni Junuzovic se je odločil, da bo sam izvedel kazen. Vratarja je poslal v en kot, žogo v drugega. Nato sta napa du pri sko či la na pomoč oba osrednja branilca. Najprej je po prostem udarcu Denisa Grbica s povsem leve strani z glavo podalj šal let žoge v mrežo Almir Sulejmanovič, nato pa je z mojstrskim udarcem s približno z 20 m zadel še Fabijan Cipot.
Ob navdušenim gledalcih je bilo najbrž takšno stanje tudi v glavah nogometašev, ki so dovolili, da so gosti ublažili poraz. Zadel je Mitja Brulc, potem ko je izmenjal žogo z Amusanom. Obrnjen s hrbtom proti velenjskim vratom je poslal žogo čez vratarja Bobana Savica. Zadela je levo vratnico in se od nje odbila v mrežo. V sodnikovem podalj šku je odlič ni stre lec po samostojnem prodoru, preigral je tudi vratarja, dosegel še svoj tretji gol.
Z dobro naravnano nogo pa seje izkazal še v sodnikovem podaljšku. S svojim tretjim in Rudarjevim petim zadet kom na tej tek mi je sklenil sobotni Rudarjev strelski šov.
Marijan Pušnik, trener Rudarja:
»Moji fantje so igrali zelo dobro v drugem polčasu, prvi je bil slab, saj nas je Koper dobro pokrival. Potem seje veliko spremenilo. Po dolgem času smo dosegli gol s prekinitve, kar je bila doslej naša slaba točka. Fantom čestitam za pomembno zmago in jim sporočam: samo tako naprej, le s trdim delom in zavzeto igro si bodo prislužili mesto med enajst oziroma osemnajst.«
Edin Junuzovic: »To je bila za nas zelo pomembna tekma, da se izvlečemo iz krize in si povrnemo samozavest. Tudi proti Ajdovcem moramo pokazati, da smo od zadnjih dveh moštev veliko boljši. Priprave na gostovanje Primorja bodo po tej visoki zmagi veliko mirnejše, kot bi bile, če bi igrali tako, kot smo v prvem delu. Tudi proti Ajdovcem želi mo poka za ti, da naše mesto ni pri dnu lestvice.»
■ vos
Dravinja odnesla prvo mesto
Dolgo pričakovani derbi med vodečima ekipama je prinesel zanimiv in kvaliteten nogomet, ki pa se žal ni izšel po željah in pričakovanju domačih. Šlo je za moštvi za najboljšim napadom (Šmartno) in obrambo z najmanj prejetimi zadetki v ligi (Dravinja). Očitno je bilo, da sta oba stratega dobro preučila svoje nasprotnike. Domača obramba, brez kaznovanega Fil-ipoviča, je v prvem polčasu dobro opravila svoje delo. Z borbeno in brezkompromisno igro so suvereno obvladovali prostor pred vrati zanesljivega Sušnika. V tem delu
so se vez is ti in napa dal ci tru di li najti luknjo v čvrsti obrambi Kon-jičanov. Nekaj domiselnih akcij Nika Omladiča, hitri pobegi Cize-ja vlivali upanje, da bi domači le lahko zadeli. In res je bilo škoda nekaj izvrstnih priložnosti, ki so se prelahko zapravile.
Drugi polčas, pravzaprav enaka slika. Gostje so sicer prevzeli rahlo pobudo in v 51. minuti po navidez nenevarni akciji in zmedi ter prerivanju v prostoru Šmarčanov, spravili žogo za hrbet domačega vratarja.
Šmarčani, vajeni takšnih situa-
cij, so krenili, da obrnejo rezultat. Žal pa se je dogodila 55.min in po mnenju večine prisotnih (skupaj z delegatom) prestroga izključitev Mirnesa Mešiča. Škoda, do takrat lepa in gledljiva tekma se je spremenila v prerivanje, zavlačevanje in živciranje. K temu je precej pripomogel negotov sodnik, ki je delal napako za napako in pokvaril sicer do takrat odličen derbi.
V zadnjem krogu Šmarčani gostujejo v Črenšovcih.
Derbi, ki to ni bil
Rokometaši Gorenja so bili v soboto premočni za Celjane - Ljubitelji rokometa v dolini upajo, da bodo nadaljevali v tem ritmu nadaljevali
Podobno kot nogometni zaljubljenci so bili nadvse navdušeni v soboto tudi velenjski ljubitelji neko-li ko manj še ga okro gle ga usnja, rokometne žoge po derbiju med Gorenje Celjem Pivovarno Laško. Tokrat gostje niso bili dorasel nasprotnik razigranim domačim rokometašem, saj so tekmo izgubili s petimi 25 : 30.
Izbranci domačega trenerja Ivice Obrvana so bili ta sobotni večer resnično premočni za goste. Razen v uvodnih minutah, ko je nasprotnik dvakrat povedel z dvema goloma razlike ( 2 : 0, 3 : 1), so bili varovanci Ivice Obrvana zanje premočan nasprotnik. Zmaga s petimi goli razlike niti ni bila pravi pokazatelj njihove odlične igre. Že
Čupic. Med drugim je Benu Lapa-jnetu »prodal« kar dva tako imenovana lob udarca. Enega s sedmih metrov, drugega z metom z več kot polovice igrišča.
V silovitem ritmu so domači rokometaši nadaljevali vse do dobrih pet minut pred koncem, ko so povedli z 29 : 20. S prednostjo devetih golov se jim je ponudila priložnost za zmagajo z dvošte-vilčno razliko. A v tem trenutku, ko bi le še kakšen čudež Celjane rešil poraza, niso več razmišljali o visoki razliki. Samo o zmagi. Kljub temu, da do konca niso igrali najbolj zavzeto, je ta še vedno znašala pet golov. In ko premagaš neposrednega tekmeca za prvo mestu,m s kakšno razliko zmagaš niti ni pomembna. Štejejo le točke, in to dvojno, kot nje navdušeno po
Po blesteči velenjski zmagi je gostujoči trener Tone Tiselj iskreno pri znal, da so doma či res nič no igrali zelo navdahnjeno. »Čestitam Velenjčanom na čelu z Ivico Obr-vanom za zasluženo zmago. Danes so nas igralci Gorenja nadigrali v vseh elementih igre. To niti ni bil derbi, kot so ga gledalci pričakovali. Mi smo bili preslabi, saj so nas domači ustavili že na začetku. Tekma je bila lep pokazatelj, da se rokomet dviguje; to je dobro za sloven ski roko met, ni pa dobro za nas.«
do odmora so si priigrali kar sedem golov prednosti. V nasprotnikovi mreži je bilo osemnajst žog, v njihovi samo enajst. Malo prejetih golov najbolj nazorno potrjuje njihovo odlično igro v obrambi. Med vratnicami je blestel Matevž Skok, ki je zaustavil devet nevarnih žog. Ivan Gajic je temu zbiru v nadaljevanju štiri obrambe, ki so tudi imele svojo težo, saj je zadržal dve sedemmetrovki, eno Davidu Špilerju in Draganu Gajicu. V domači vrsti pa je z atraktivnimi zadet ki naj bolj nav du ševal Ivan
tekmi poudarjal tudi Marko Oštir Pravimo, daje za derbi značilna izenačena, napeta, dramatična in negotova igra vse do kon ca. Tega v soboto v Rdeči dvorani pred blizu dva tisoč gle dalcev ni bilo po zaslugi domačih rokometašev, ki so bili zaradi zelo dobre igre v večjem delu obeh pol ča sov pre močni nasprotnika. Skratka, derbi, ki to ni bil.
Prvenstvo bodo v prvi ligi nadaljevali 8. novembra. Velenjčani bodo gostili zadnjo Krko.
■ vos
EEKJ-LIsiSO
Ujeli ritem
Ivica Obrvan, trener Gorenja: »Zelo zadovoljen sem s pristopom, borbenostjo in zbranostjo mojih igral cev. Za nami je bil res težak teden. Trdi tekmi s Preventom sta nam pobrali veliko moči, hkrati pa pomagali, da smo ujeli ritem. Če bi nam kdo pred tekmo ponudil zmago z manjšo razliko, bi jo takoj sprejeli. Skratka, kljub slabim uvodnim minutam smo dosegli pomembno zmago. Nadaljevati moramo v enakem ritmu. Pogled na tribuno, kjer se je trlo ljubiteljev rokometa, je bil čudovit. Upam, da bodo gledalci pri-
hajali v večjem številu v dvorano tudi, ko bomo igra li z manj zanimivim nasprotnikom.«
Dobelšek in Kavaš ostala doma
Tre ner Obrvan v nasled njih dneh ne bo imel na treningih vseh igralcev. Ostal je brez repre-zentantov. Matjaž Mlakar za Slovenijo, Adnan Harmandic za BiH, Radoslav Stojanovik za Makedonijo, Jurij Gromiko za Belorusi-jo, Momir Rnic za Srbijo. Iz seznama slovenske reprezentance sta odpadla Jure Dobelšek zaradi bolezni in Boštjan Kavaš zaradi poškodbe na sobotni tekmi.
»Očitno imam natrgano biceps mišico v levi roki. Zaenkrat je še vedno kri v mišici, naredil se je hematom, tako da je pregled z ultrazvokom pokazal luknjo velikosti 6x2 centimetrov, toda zaradi krvi se velikost natrganine ni dobro videla. Začel sem s terapijami, v četrtek bo opravil še en pregled, takrat pa bo več jasno. Po prvih ugotovitvah se na bi miši ca zace li la v dveh do treh tednih,« Tudi na Sebastjanu Soviču je tekma pustila nekaj posledic. Dobil je uda rec v meč no miši co in po pro stem pone delj ku za vse igralce je trenira po poseb-nemp rogramu.
Gostje premočne
V 6. krogu prve lige so igralke Velenja gostile Ptujčanke in izgubile s 24:35.. Domače so začele silovito in napadalno, tako da so v 7. minuti vodile že 5:1. Ptujčanke so se počasi začele prebujati in v 12. minuti izenačile na 5:5 a doma čin ke so z dobro igro v obrambi ponovno ušle na 2 zade-
tka prednosti. Ptujske rokometaši-ce so v 17.minuti ponovno izenačile na 8:8, nato pa zaigrale bolj zbrano ter v sami konč ni ci 1.pol ča sa nare di le manj teh nič nih napak, tako da so odšle na odmor s prednostjo 5 zadetkov (18:13).
Drugi polčas so začele bolje igralke s Ptuja a Velenjčanke so se še naprej trudile, z borbeno igro in s pomočjo mlade vratarke Kristine Prelc so v 42. minuti uspele zmanjšati rezultat na -1 (20:21) a za več jim je zmanjkalo moči. Kljub temu so se mlade velenjske rokometaši-
ce dobro upirale Ptujčankam, ki so zaradi številne premoči enakovrednih igralk v zadnjih 10 minutah tekme dokončno strle odpor Velenjčank ter z nekaterimi protinapadi kaznovale domačinke ter mirno pripeljale tekmo do konca Velenjčanke so igrale brez poškodovane Nives Fatkič, kije prejšnji četrtek uspešno prestala operacijo sprednje križne vezi zaradi poškodbe kolena (staknila jo je v začetku septembra na prijateljski tekmi s Savo Kranj).

SPORT IN REKREACIJA
Krka v Šoštanju povzročila precej slabe volje
Danes v Šoštanju Epic Misel - V pokalu naslednji nasprotnik Hopsi - Pionirji za las ob finalni turnir
Minulo sredo so košarkarji Elektre Esotech v četrtem krogu prve državne košarkarske lige UPC v svoji dvorani gostili letos odlično novomeško Krko in ji morali priznati poraz s 74 : 88.
Gostje so zmagali brez večjih težav, saj šoš-tanjski košarkarji niso vodili niti enkrat v srečanju, le na začetku tekme pa je bil rezultat izenačen na dva in na štiri, nato pa so igralci Krke prevzeli pobudo. Že ob koncu prve četrtine so si prek razpoloženih Sebiča, Paviča in Petrova priigrali deset točk prednosti, priigrane prednosti pa do konca tekme niso več spustili z rok.
Že v drugi četrtini so razliko še podvojili, pet minut pred koncem srečanja pa je Krka vodila z največjo prednostjo na srečanju 22 točk - 84 : 62. V zaključku so košarkarji Elektre Esotech z nekaj uspešnimi akcijami Sjekloče uspeli nekoliko omiliti visok poraz.
Pri Šoštanjčanih je bil z 19 točkami najučinkovitejši Čup, 17 jih je dosegel Sjekloča, Horvat 13, Ivanovič 12 in Novak 10.
Borut Cerar, kije pred srečanjem obljubljal bojevito igro, je bil po njem nekoliko razočaran: »Moštvo Krke je odločilno prednost naredilo že v prvi četrtini. Moji igralci se niso držali navodil, ki smo si jih postavili pred tekmo. Dolenjci so zasluženo slavili zmago, za nas pa je to bila dobra šola za naslednje obračune v ligi UPC.«
Zaradi prihajajočih praznikov košarkarji Elektre Esotech že danes igrajo srečanje petega kroga, ponovno v svoji dvorani. Tokrat v goste prihaja ekipa Epic Misel iz Postojne, ki v prvih štirih krogih še ni okusila slasti zmage in je na dvanajstem - zadnjem mestu prvenstvene lestvice. Šoštanjčani so z eno zmago (v prvem krog so ugnali CPG Novo Gorico) deseti.
Na srečanju s Postojno se bo domačemu občinstvu prvič predstavil nov igralec Elektre Esotech, ki so ga v Šoštanju kupili v začetku prejšnjega tedna. Gre za 20-letnega 207 cm visokega cen tra iz Srbije.
Uspešnopr ekoP arkljev
XX	j
V soboto je bila v Ljubljani povratna tekma 4. kroga pokalnega tekmovanja Spar med Parklji in Elektro Esotech. Šoštanjčani so sicer tudi to srečanje izgubili (bilo je 78 : 74 za Parklje), vendar so se zaradi boljšega izida v domači dvora-
ni, kjer so slavili z dvanajstimi točkami prednosti veselili napredovanja v 5. krog tega tekmovanja. Žreb jim je tam za nasprotnika namenil sosede s Polzele. Prvo srečanje bo 11. novembra v Šoštanju, povratno pa teden dni kasneje na Polzeli.
Krkaus odna tudi za pionirje
V	soboto so se v odločilni tekmi za vstop na finalni turnir četverice najboljših ekip v Sloveniji pomerili pionirji, mlajši od 12 let, Elektre in Krke. Mladi košarkarji Elektre so morali v svoji dvorani premagati vrstnike iz Novega mesta z vsaj devetimi točkami razlike, saj so vgosteh za toliko po podaljšku izgubili.
Tokrat so nekaj minut pred koncem sicer že vodili s potrebnimi desetimi točkami naskoka, vendar v zaključku tekme niso uspeli zadržati priigrane prednosti, tako daje imela zmaga s 53 : 47 sila grenak priokus, saj so se uvrstitve med najboljše štiri ekipe v Sloveniji tako veselili košarkarji Novega mesta.
V	Šoštanju pa so lahko kljub vsemu zadovoljni ob dejstvu, da so dokazali, da se lahko v mlajših kategorijah že vrsto let enakovredno borijo z najboljšimi ekipami v Sloveniji.
■ Tjaša Rehar
Tako so igrali
MIK 1. liga, 7. krog
Gorenje - Celje PL 30:25 (18:11)
Rdeča dvorana Velenje, gledalcev 2000, sodnika Krašna i Vodopivec (Kozina). Gorenje Velenje: Gajič (4 obrambe, 2x 7m), Skok (9 obramb), Kavaš 4, Medved, Bezjak 4, Oštir 1, Gromiko, Sovič 2, Sirk 1, Datukašvili 4, Mlakar 2, Rnič 2, Štefanič 1, Golčar, Harmandič, Čupič 9. Celje PL: Lapajne (4 obrambe), Rezar (7 obramb), Sulič, Gregorc, Gajič 2, Ščurek, Bedekovič, Toskič 5, Špiler 6, Kojič, Kozlina, Furlan 2, Gorenšek, Peskov 2, Rezniček, Kokšarov 8. Sedemmetrovke: Gorenje 5 (6), Celje PL 3 (5). Izključitve: Gorenje 12 min., Celje PL 12 min. Rdeči kartoni: Štefanič (45. minuta - 3. izključitev), Harmandič (48. minuta - neposredna izključitev), Toskič
(60. minuta - 3. izključitev). Rudar Velenje - Luka Koper 5:1 (0:0)
Mestni stadionob jezeru, gledalcev 800, sodniki: Darko Čeferin (Begunje na Gorenjskem), Anton Šinkovec,Edo Rešek (oba Kranj).
Strelci: 1:0 Junuzovič (48.), 2:0 Junuzovič (57., 11 m), 3:0 Sulejmanovič (58.), 4:0 Cipot (73.), 4:1 Brulc (82.), 5:1 Junuzovič (90.).
Rudar Velenje: Savič, Dedič (od 64. Kraljevič), Jeseničnik, Sulejmanovič, Cipot, Tolimir, Golob (od 57. Mujakovič), Grbič, Trifkovič, Junuzovič, Mujanovič (od 46. Omladič). Trener: Marijan Pušnik. Vrstni red: 1. Maribor 29, 2. Nafta 24, 3. MIK CVMC Celje 23, 4. Interblock 21, 5. Domžale 19, 6. HIT Gorica 19, 7. Rudar 18, 8. Drava 17. 9. Primorje 12, 10. Koper 10.
3. SNL - vzhod, 12. krog
Šmartno ob Paki - Dravinja Kostroj 0:1 (0:0)
Šmartno 1928: Sušnik, Jelen ( od 69. Klinar) , Kladnik, Volk, Podgoršek, Vasic, Mešic, Cizej, Plesnik, Omladič, Podbrežnik (od 76. Komar). Trener: Drago Kostajnšek. Strelec: Čerenak ( 51.) Vrstni red: 1. Dravinja 28, 2. Šmartno 11928 27, 3. Kovinar Štore 26, 4. Koroška Dravograd 24 ...
ŠNL, 11. krog
Šoštanj - LKW Jack Gerečja vas 1 : 3 (1:1)
Šoštanj: Mušič, Redžic, Stojakovič (do 69. Bovha), Softic, Meh, Bulajic, Linič (od 82. Ramic), Džajic, Andric, Spasojevič, Mežnar.
Strelci: 1:0 Softic (24.), 1:1 Vtič (32), 1:2 Gerečnik ( 48., 11 m), 1:3 Rozman (65). Vrstni red: 1. Zreče 26, 2. Pesnica 25, 3. Pohorje 21, .10. Šoštanj 14, 11. Ormož 13, 12. Peca 7, 13. Breržice 6, 14.
Jarenina-Šentilj 2.
Liga UPC Telemach, 4.k.
Elektra Esotech - Krka 74 : 88 (20 : 30, 15 : 19, 22 : 23, 17 : 16) Elektra Esotech: Golež 3, Horvat 13 (11), Novak 10 (4-6), Sjekloča 17 (1-2), Ivanovič 12 (2-4), Cup 19 (9-13). Vrstni red: 1. Krka 8, 7. Hopsi Polzela 6, 10. Elektra Esotech 5, 11. CPG Nova Gorica 4, 12. Epic Misel Postojna 4.
6. krog 1. A državne
ŽRK Velenje - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 24 : 35 (13:18)
ŽRK Velenje: Lakič (8 obramb), Prelc (10 obramb), Sivka 5, Guberinič 3(1), Jankovič , Halilovič 8, Muratovič 3, Tanja 1, Oberžan 3, Musič 1, Šabič, Nakič, Gorišek. Trener: Kovačič. 7-metrovke: 1(2) ; Izključitve: 4 minute.
GOaAASKI jfrou 1CËK
Mraznice in štorovke
Jesen je za mnoge ljudi najlepši čas v letu. Po eni strani nas razveseljuje obilica pridelkov, kijih pospravljamo iz naših polj in vrtov, po drugi plati pa nas bogati slikovita jesenska pokrajina, ko se drevje odene v pisan pajčovlan toplih barv. V tem času nas narava dobesedno vabi, da si vzamemo kanček časa, da to našo idilično pokrajino doživljamo v vsem njenem razkošju.
Paleta gob, ki v tem času raste po naših gozdovih in travnikih, se redči, vendar se porajajo tudi gobice, ki jih v toplejših mesecih nismo našli. Ene teh so mraznice (lat. Armillaria) ali prave štorovke, ki se pojavljajo ob jesenskih ohladitvah na štorih in koreninah odmrlih dreves, pogosto v velikih skupinah. To so srednje velike gobice z lističi, z obročkom na betu in na površini klobuka imajo bolj ali manj vidne luskice. Vse mraznice so pogojno užitne, ker so surove strupene. S ter mično obdelavo pa ti strupi razpadejo. Priporočamo, da mraz ni ce naj prej za nekaj minut prevrete, to vodo odlijete in nato jih lahko pripravljate. Mraznice so vsestransko uporabne, najpogosteje jih pa vlagamo v kis. Beti so pri mraz ni cah pogos to trdi in žilavi,
zato tiste pri nabiranju pustimo kar na rastišču. Porežemo le mlade in zdrave klobučke. Nekaj klobučkov vselej pustimo, da ne prekinemo verige razmnoževanja gob! V Sloveniji poznamo blizu deset vrst mraznic in še te se po videzu razlikujejo - po barvnih odtenkih. Poleg mraznic raste na koreninah in što rih dreves še nekaj užit nih vrst gob, ki pa jih je treba dobro pozna ti.
Opozoriti vas moram, da gobe, ki rastejo v skupinah na štorih, niso vse užitne. Zelo pogosta je navadna žveplenjača (lat. Hypholoma fasciculare - glej sliko), ki ima še drobni različek. Obe vrsti gobic sta po okusu pekoči in tudi strupeni.
Na štorih raste tudi nekaj smrtno strupenih gob. Ena teh je obrobljena kučmica (lat. Galerina margina-ta), ki ima pogosto vodenasto obrobje klobuka. To gobo je možno zamenjati z užitno malo štorovko.
Še nekaj napotkov gobarjem...
Pri nabiranju gob in gobaijenju velja nekaj pravil in tudi posebnosti, ki se jih je treba zapomniti in, če je le mogo če tudi drža ti:
Gobe nabiramo v košare in očis-
Sivorumena mraznica (Armillarija mellea), pogojno užitna
Navadnaž veplenjača( Hypholomaf asciculare),s trupena
timo že na rastišču. Vsako gobo doma še enkrat dobri pregledamo, fino očistimo in čim prej pripravimo. Gobe operemo le takrat, kadar je to nujno potrebno.
Odpadke od čiščenja gob odvrže-mo (raztrosimo) nazaj v gozd, oz. na rastišče.
■ JožeL ekše
NA KRATKO
Poraz Tempa
V	nadaljevanju prvenstva v 1. namiznoteniški ligi so igralci Tempa tokrat gostovali pri lanski drugi ekipi prvenstva Kemi iz Pucon-cev in izgubili z rezultatom 5:1. Edini uspešen na tej tekmi je bil Jure Slatinšek, ki je uspel osvojiti eno točko.
Premagal vse stare mačke
Konjeniški klub Slovenj Gradec je v soboto na prostorih Konjeniškega kluba Velenje organiziral še zadnjo letošnjo tekmo v preskakovanju ovir. Na turnirju so se odlično odrezali tudi člani velenjskega kluba. V kategoriji A2 je med mladimi konji zmagal Robi Skaza s komaj 4-letno Catarino. Dobro sta bila uvrščena tudi v zahtevnejši kategoriji, L, kjer sta bila četrta. Mesto pred njim je zasedel njegov mlajši brat Tadej Skaza (Armegedon S), še mesto prej, torej drugi pa je bil Matjaž Čik (Verona). V Velenju pa sta ostali še dve zmagi: Katja Švarc (Doli) je bila najboljša med tekmovalci z licencama A in L v kategoriji A2, Tadej Skaza in Armage-don pa sta jo v najzahtevnejši kategoriji te tekme, Ma, višina ovir je bila 1,30 m, dobesedno podkurila vsem starim mačkom v tem športu. Brez napak sta opravila z obema parkuijema, tako z osnovnim kot tudi z baražem in to najhitreje. Borut Knapič in Unique sta na drugem mestu zaostala slabi dve sekundi, tretji je bil Matjaž Čik (Verona), četrti pa Robi Skaza (Aragon).
Hrgota in kombinatorci ne popuščajo
Tudi minuli konec tedna je bil nadvse uspešen za skakalce Smučarsko skakalnega kluba Velenje, saj so na tekmovanjih v Mis-linji priskakali tri prva mesta in nabrali zelo veliko točk. Na članski tekmi je zanesljivo slavil Robert Hrgota, v kategoriji mladincev do 20 let je bil Gašper Berlot na sedmem mestu, vendar je z odličnim tekom za nordijsko kombinacijo zanesljivo zmagal. V kategoriji mladincev do 18 let je bil Marjan Jelenko že po skokih na stopnički za drugo mesto, po teku pa je stopil še višje. V solo tekmi je Klemen Omladič zasedel 5., Žiga Omladič 14. in Miha Gaber 24. mesto. Po tekih pa si je Žiga Omladič priboril 7. in Gaber 9. mesto. V kategoriji mladincev do 16 let je tako na pokalni tekmi kot na državnem prvenstvu slavil Jaka Hvala, po poškodbi v poletnem delu pa se je vrnil Niko Hižar, ki je bil 13. in 14., Patrik Jelen 19. in 21. ter Robert Vitez 21. in 25. V tekmi za nordijsko kombinacijo je Urh Krajnčan zasedel 7., Jelen 8. in Vitez 11. mesto. Na ekipni tekmi mladincev do 16 let pa so mladi skakalci SSK Velenje v postavi Hižar, Jelen, Krajnčan in Vitez osvojili 4. mesto.
V	klub vabijo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki.
Dobro "pikali"
Člani velenjskega pikado kluba Strela so se v Brežicah udeležili 1. rang turnirja v pikadu za državno prvenstvo. Dosegli so odlične rezultate: Kopše 3. mesto, Gašperut 5. in Vavtar 6. posamezno v kategoriji člani A; člani B (Ožir 5. mesto, Rihtar 7. in Jurič 2. dvojice: 1. Vavtar - Maučec 4. Kopše - Lipnikar.
Začelo se je tudi tekmovanje v 1. A slovenska ligi v pikadu. Velen-jčani (Kopše, Vavtar, Gašperut, Pauman, Medved) so premagali Ptujčane z 9 : 8.
117,1 MIZ
Radio Velenje
www.radiovelenje.com

Vožnja v megli
Megla je zlasti v jesenskih in zimskih mesecih pogosti spremljevalec na naših cestah, ki zmanjša vidljivost in voznikov občutek za razdaljo in hitrost. Vožnja v megli tudi utruja in nemalokrat dobesedno uspava voznika, to pa še toliko prej, če morajo v megli delovati še brisalci.
Voznik mora v takih pogojih vedno paziti, da ne vozi prehitro glede na razdaljo do katere še seže pogled.
V	megli praviloma ne prehitevamo oziroma prehitevamo le takrat, kadar je pred nami zelo počasno vozilo, pod pogojem, da je vidljivost še tako dobra, da se lahko prepričamo, da iz nasprotne smeri ni pričakovati presenečenj.
V	megli je najvarnejša vožnja po sredini svojega voznega pasu, tako da ste na varni oddaljenosti tako od nasproti vozečih vozil kot od pešcev in kolesarjev. Orientacija z vožnjo po sredini ceste je lahko zelo nevarna, ker morda to počne še kdo, ki vozi iz nasprotne smeri.
Namesto sodbe novo zaslišanje psihiatra
Psihiatrični izvedenec bo moral dodatno pojasniti stanje obdolženega Martina Plahute v trenutku poskusa umora
Veliki senat okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval Martin Jančar, v nasprotju s pričakovanji ni razglasil sodbe v primeru poskusa umora 42-letnega Franca Viherja iz Janškovega sela v Vinski Gori, ki ga je 21-letni Martin Plahuta z nožem zabodel v hrbet. Glavna dilema celotnega dokaznega postopka na glavni obravnavi je bila, ali je bil obdolženi Plahuta v trenutku storjenega kaznivega dejanja neprišteven ali bistveno zmanjšano prišteven, kot tudi piše v obtožnici. Senat je ob koncu sprejel odločitev, da se sodba ne razglasi, saj je potrebno stanje njegove neprištevnosti oziroma bistve-
V
MartinP lahuta -n eprišteven ali bistveno zmanjšano prišteven.
no zmanjšane prištevnosti še dodatno razjasniti. Zato so sojenje preložili za nedoločen čas, na novi glavni obravnavi pa bodo znova zaslišali psihiatričnega izvedenca dr. Milana Ličino.
Naj spomnimo, do poskusa umora je prišlo 8. januarja letos v stanovanj ski hiši v Jan škovem selu 1 v Vinski Gori. Glavna dilema doka-
Rok Fink, zagovornik obdolženca
zovanja na glavni obravnavi ves čas je bila, ali je bil obdolženi Plahuta v času, ko je z nožem zabodel Franca Viherja, zmanjšano prišteven ali neprišteven. Tudi psihiatrično mnenje izvedenca in številna vprašanja tako tožilstva kot obrambe, pa tudi predsednika senata, niso dale jasnega odgovora, o njegovi prištevnosti v kritičnem trenutku. Psihiatrični izvedenec dr. Ličina je naj-
Oško dova nec Franc Viher
prej dejal, daje obdolženec kaznivo dejanje storil močno vinjen, povod za tragični dogodek pa je bil impulz, ki ga ni mogel obvladati. Po drugi strani pa je Ličina vztrajal pri mnenju, da je obtoženi to storil bistveno zmanjšano prište-ven.
■ GordanaP ossnig
Zanimivi gradbeni zabojniki
Velenje, 25. oktobra - V soboto je iz gradbenega zabojnika, postavljenega na Aškerčevi v Velenju, izginilo več kosov profesionalnega električnega in motornega orodja, vrednega blizu 5.000 evrov.
Občan naznanil tatiča
Žalec, 25. oktobra - Občan Žalca je poklical na telefonsko številko 113 in naznanil, da je opazoval dva mlajša moška, ki sta se na parkirišče pripeljala z osebnim avtomobilom BMW in iz dveh parkiranih vozil odtujila po eno registrsko tablico.
Policisti so na podlagi prijetega obvestila tatiča, šlo je za 19-letne-
ga mladeniča iz oklice Žalca in 18-letnega iz Šentjurja, kmalu izsledili. Z njima so se srečali na bencinski črpalki, ko sta z ukradenima registrskima tablicama na vozilu hotela tankati in pobegniti brez plačila računa.
Če bi bilo še več tako zavednih občanov, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v njihovi okolici, bi se storilci kaznivih dejanj takšnih krajev gotovo izogibali.
Vlomi v hiše
Velenje, Žalec - Konec tedna je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Velenju. Neznanec je snel kletno okno, skozi katero je splezal v notranjost. Odnesel je prenosni telefon, nekaj kosov zlatnine in digitalni fotoaparat.
Vlomljeno je bilo tudi v hišo v Arnačah, kjer so neznani storilci
preiskali notranjost hiše in odtujili dva mobilna telefona, telefon, več kosov nakita in 10 evrov gotovine.
Poskus vloma so žalski policisti obravnavali v Andražu nad Polzelo, kjer se je znova pokazalo, da so močna in trdna vrata dobra zaščita premoženja.
Že prej, v torek, 21. oktobra, je bilo vlomljeno v starejšo zapuščeno hišo v Velikem vrhu, na območju občine Šmartno ob Paki. Vlomilec je odnesel več kosov lesenih oken in plinsko jeklenko. V četrtek, 23. oktobra, je bilo vlomljeno v hišo v Bevčah, kjer je dopoldne storilec izkoristil krajšo odsotnost lastnikov. Odnesel je več kosov zlatnine, digitalni fotoaparat, prenosni telefon, električni stimulator in denar. Popoldan, istega dne, je bilo vlomljeno v hišo v Črnovi. Vlomilec je odnesel dve denarnici z
tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263
Postanite naročnik	ij	'i	K	X 1 \ 1 i	3	1
Za naročnike kar 9 številk zastonj!.						
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokičite 93/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
denarjem, nato pa zaradi sproženega alarma pobegnil s kraja.
Vse več nasilja
Velenje - V četrtek, 23. oktobra, je na Osnovni šoli Gorica med odmorom 14-letni učenec pretepel 13-letnega sosošolca in ga v pretepu hudo poškodoval. Policisti bodo zoper mladoletnika podali kazensko ovadbo.
V	nedeljo, 26. oktobra, je do nasilja prišlo v Rakovem gozdu, kjer je starejši vrstnik brcnil v glavo mlajšega. Mlajši je moral iskati zdravniško pomoč, starejšega pa čaka kazenska ovadba.
V	soboto, 25. oktobra, je v Topol-šici mož pretepel ženo in tako naj bi ravnal že več mesecev. Zdaj ga čaka ovadba.
Bežanje se ne izide
Velenje - Trem prometnim nesrečam, ki so se na območju Policijske postaje Velenje pripetile v minulem tednu ,je skupno, da so povzročitelji odpeljali s kraja.
V	petek, 24. oktobra, je na Kidričevi neznani voznik osebnega avtomobila zz nanimir egistrskimio znakami,n ajverjetnejez aradi neprilagojene hitrosti, trčil v drugega voznika osebnega avtomobila in po trčenju odpeljal naprej. Povzročitelja čaka kazen.
V	nedeljo, 26. oktobra, v zgodnjih jutranjih urah, je počilo na parkirišču na Stantetovi cesti. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega premika vozila in vožnje pod vplivom alkohola, trčil v dva tam parkirana avtomobila. Po trčenju je najprej odpeljal s kraja, potem pa se vrnil, da bi parkiral. Povzročitelju so policisti izdali plačilni nalog za dva prekrška, zaradi vožnje v vinjenem stanju pa so ga pri dr ža li.
V	ponedeljek, 27. oktobra, je na regionalni cesti Velenje - Škale neznani voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v drsno ograjo, potem pa še v prometni znak, ki ga je podrl. Povzročitelj je s kraja odšel peš, vozilo pa pustil tam.
Iz policistove beležke
Vpil na sosedo
V	torek, 21. oktobra, je domačin iz Gavc na območju občine Šmartno ob Paki, razgrajal in vpil na sosedo. Vpitje ni bilo zastonj, saj so mu policisti napisali plačilni nalog.
Tankal bi vsak h...., plačal pa nič
V	sredo, 22. oktobra, dopoldne, je na bencinskem servisu OMV na Selu mlajši moški tankal bencin, plačal pa ne. Ker se podjetnik ni odločil za podajo predloga za pregon kaznivega dejanja majhne tatvine, so policisti kršitelju (ki tega ni počel prvič) izdali plačilni nalog za nespodobno vedenje in vožnjo brez vozniškega dovoljenja.
Po vratih se ne razbija
Res ne. Sploh, če si vinjen in če razbijaš po vratih bivše partnerke, kar se je dogajalo v sredo, 22. oktobra zvečer, v enem od objektov na Kardeljevem trgu v Velenju. Policisti ne samo, da so stvar zabeležili, kršitelju so izdali tudi plačilni nalog.
Četrtek dan za razgrajanje
V	četrtek, 23. oktobra, jih je bilo kar nekaj, ki se jim je razgrajalo. Eden je razgrajal v prostorih CSD na Vodnikovi v Velenju, eden na bencinskem servisu OMV na Partizanski cesti. A temu to še ni zadoščalo, saj so se policisti z njim kasneje srečali
še enkrat, ko je v TUŠ-u na Cesti talcev v Velenju udaril prodajalko. Ker se ni umiril, ko so policisti prišli tja, so ga pridržali. V jutranjih urah istega dne pa stanovalec bloka na Vojkovi sicer ni razgrajal, je pa tako na glas vrtel glasbo, da je vznemirjal sosede.
Naščuval psa
V	petek, 24. oktobra, zvečer je v velikem vrhu na območju občine Šmartno ob Paki, neznanec med prepirom na občana naščuval psa. Ta (pes) ga je ugriznil v roko, zaradi česar je moral občan iskati zdravniško pomoč.
Najprej sta se sprla
V	ponedeljek, 27. oktobra, sta se pred enim od gostišč v Vinski Gori sprla moška, starejši si je v nadaljevanju pomagal z udarci in mlajšega, sicer domačina in povratnika, udaril. Zvečer so šli policisti v Šalek, kjer je doma razgrajal pijan moški, ponoči pa še na Vojkovo, kjer je v stanovanju razgrajal mlajši moški in motil sosede.
Vredno pohvale
V nedeljo, 26. oktobra popoldne, je Velenjčan na Policijsko postajo prinesel bančno kartico, ki jo je našel na Prešernovi cesti v Velenju. Policisti so kartico lastniku, ki jo je izgubil med odpiranjem denarnice, že vrnili.

UTRIP
hU
oros kon
Oven od 21.3. do 21.4.
Skrbi se bodo delno izkazale za upravičene. Vendar se boste končno pomirili, če hočete tudi potolažili. Še naprej boste vztrajali pri novem načinu življenja, ki sicer ni lahek, ugotavljate pa, da vam zelo paše. Ukvarjanje s športom še nikomur ni škodilo, vi pa boste v tem začeli celo uživati. In to zelo. Partner vam bo izpolnil veliko željo in vam podaril darilo, ki bo za vas neprecenljivo. To bo hkrati zahvala za vse, kar ste zanj naredili v zadnjih tednih. Ljubosumnost vam lahko ustvari večji notranji nemir in nesigurnost, zato se je čimprej otresite.
Bik od 22.4. do 20.5.
Optimizem bo ves november precej izrazit. Poskušajte ga zato usmeriti v pametne in koristne projekte. Uspehi v družbenem ali na poslovnem področju so lahko vidni, vendar ne bodite preveč nestrpni. Ko boste doma razložili, kako si predstavljate prihod nost in stva ri pos ku ša li postavi ti na pra vo mesto, bo ogenj v stre hi. Pre dol go ste čakali, da bi lahko partnerja in sodelavce prepričali, da tokrat mislite resno. Najprej se vam bodo smejali, potem pa znajo biti tudi zoprni. Sploh, ko bodo ugotovili, da boste vztrajali. To namreč marsikomu ne bo všeč, saj vsem okoli vas kar paše, da vedno popustite, ko se vam kdo upre. Lep konec tedna vas čaka, saj boste srečali stare prijatelje.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ta teden boste bolj drzni kot običajno. Izkoristite zato ugoden vpliv planetov, sploh Lune, in izrazite svoja čustva in skrite želje svojemu izvoljencu. Prijetna srečanja v dvoje in spremljajoča zadovoljstva vam lahko tudi v teh pozno jesenskih dneh polepšajo življenje. Čeprav vam vse, kar se doma dogaja v zadnjih tednih, ne more biti všeč, vam bo v teh dneh lažje živeti z novim bremenom, ki vam ne pusti spati, pa tudi čez dan ste z mislimi velikokrat pri osebi, ki tokrat res potrebuje vašo podporo. Obtem se boste znašli še v nezavidljivi finančni situaciji, saj se bo izkazalo, da bo nenaden, a nujen izdatek, precej velik. Pazite, kako boste z denarjem ravnali v naslednjih dneh. Kriza ni le v svetu, tudi v vaši denarnici je že prisotna.
Rak od 22.6. do 22.7.
Izgledalo bo, kot da ste se zresnili, kar je tudi res. Toda zaradi tega boste s svojimi pikrimi pripombami lahko obremenjevali svojega partnerja in druge. Bodite torej v pogovorih jasni in kratki, a manj direktni. Ko bo namreč že kazalo, da iz velikih idej in načrtov ne bo nič, se bodo stvari začele odvijati v vašo korist. Res je, da ste lahko zadovoljni že steni, kar ste dosegli. Samozavest, ki ni vaša najmočnejša točka, pa bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam uresničijo sanje. Čeprav boste imeli več dela kot sicer, si vzemite čas tudi za partnerja in prijatelje. Te zadnje čase res zanemarjate, kar vam zamerijo. Sicer pa se neaktivnost že pozna v vašem vsakdanjiku. Večeri bodo samotni.
Lev od 23.7. do 23.8.
Pred vami je dobro obdobje za dela, kjer je fizična moč zelo pomembna. Vaše zavzetost bo neomajna, koncentracija pa izredna. V partnerstvu lahko pričakujete globlje in obenem zelo čustvene izkušnje.Izzivov za vaše možgane bo torej v prvih dneh novembra dovolj, če jih boste le imeli voljo prepoznavati in se zabavati z njimi. Jesen bo namreč žal prinesla tudi utrujenost, nekaterim se bodo spet oglasile stare zdravstve ne teža ve. Pri znaj te, da ste veli ko krivi tudi sami. Ko je hudo, si vedno obljubite, da boste naredili več za svoje počutje, ko mine, pa na obljubo pozabite. Pa čeprav imate potem slabo vest.
Devica od 24.8. do 23.9.
Prijetna in intenzivna srečanja z nasprotnim spolom se bodo nadaljevala. Ustvarjala vam bodo zadovoljstva in prijetne trenutke. Tudi vaša običajna neodločnost se bo lahko sprevrgla v zavidljivo zavzetost in strast. Končno pa boste tudi s svojim delom dokazali, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati. In tudi ne boste. Uživali boste v vsakem dnevu posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste na pravi poti. Če si boste nako pa li pre več dela, se ne boste jezi li. Opra vi li ga bos te sproti, ali pa dru ge zadol ži li, da ga opravijo. Imeli boste toliko energije, da boste poskušali življenje urediti in organizirati tudi drugim.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Poskušajte biti čimbolj razumevajoči in prilagodljivi. Nikar se ne počutite ogroženi s strani drugih in partnerja. Do prijateljev pa poskušajte obdržati večjo tolerantnost in objektivnost. Izkazalo se bo, da se boste tokrat odločili čisto prav. Da se vam je posrečilo, še sami ne boste mogli verjeti, saj vas je že nekaj časa zvijalo v želodcu ob vsaki misli na to, kar vas čaka. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico, povezano z vašim ljubezenskim življenjem. Ne bo še za v javnost, zato se raje ugriznite v jezik, ko vas bo prijelo, da bi celemu svetu povedali, kako srečni ste. Zdravje? Ne bo kaj veliko hvaliti.
Škorpijon od2 4.10. do2 2.11.
Prvi novembrski dnevi bodo polni preobratov. Če si boste želeli ali ne, tok dogodkov bo takšen, da bi se najraje za nekaj časa potuhnili pred svetom in predvsem ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Že nekaj časa se vam zdi, da je napočil čas za spremembo. A se nekako kar ne boste mogli odločiti, da bi naredili odločilen korak. Potem pa se vam bo zgodilo kar samo, brez da bi vi pokazali pravo voljo. Ko boste vrženi v to, da bo treba začeti plavati, boste to tudi storili. In to brez težav. Prvi koraki bodo malo tež ki, potem pa boste vide li, da se da. Na daleč se vam bo pozna lo, da ste s spre msem ba mi v vašem življenju več kot zadovoljni.
Strelec od 23.11. do 21.12.
November vam bo prinesel več kontaktov z ljudmi, kot ste jih imeli prejšnji mesec. Zato lahko pričakujete tudi večje število osebnih odnosov z drugimi. Od tega nekatere tudi romantičnega ali morda celo avanturističnega značaja. A pri tem se zavedaj te, kako nevarno je sedeti na treh sto lih. Vsaj dva se vam lah ko izmak neta! Počutje pa ne bo najboljše, za kar lahko krivite tudi pomanjkanje gibanja na prostem, saj si zase sploh ne znate več vzeti časa. Izgovori, da so dnevi prekratki in da vam zmanjkuje časa so bolj kot ne nerealni. Za posedanje na kavču vam ga namreč zadnje čase nikoli ne zmanjka.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Zvezde vam priporočajo, da ste v naslednjih dneh previdni in dovolj odgovorni v ljubezni in partnerstvu. Venera vam ni naklonjena, zato vam lahko vsaka samovoljnost pri ne se teža ve v part ner ski harmo niji. Konec ted na pa lah ko pri ča kujete olaj ša nje intudi razburljiva srečanja. Kot kaže, vamtudi poslovno november ne bo najbolj naklonjen, kar ste vedeli že nekaj časa. Čas, da si boste to priznali tudi na glas, pa ne bo najbolj primeren. Vaše potrebe in želje bo treba krepko omejiti, dolg spisek želja pa več kot skrajšati. Izgovorov boste imeli dovolj, pa še tehtno bodo zveneli, da vam ne bo težko marsičesa v vašem vsakdanjiku postaviti na glavo. Težko pa bo vašim najbližjim.
M


Vodnar od 21.1. do 19.2.
Pred vami je res pozitivno obdobje. Če boste pametni, ga boste izkoristili za realizacijo specifičnih ciljev in številnih idej, ki so že nekaj časa na stranskemtiru vaših dnevnih obveznosti. Energije v naslednjih dneh sicer še ne boste imeli na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka, pa tudi bolj zdravega načina življenja. Končno boste ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje, če tega ne boste storili sami. Ob koncu tedna vas čaka veliko presenečenje, ki zna vaše življenje precej spremeniti. In to že v kratkem. Dobra novica je, da na veliko bolje!
Ribi od 20.2. do 20.3.
Vaše želje bodo še v teh mokrih dneh močno motivirane, cilji pa hitreje doseženi. Tudi vaša razmišljanja bodo v pravi smeri. Želeli si boste sicer, da bi se topla jesen nadaljevala, saj imate v sončnih dneh veliko več energije. Morda pa ne bo slabo, če se skupaj z vremenom umirite tudi vi. Poglejte po hiši in se lotite tistih del, ki ste jih celo poletje odlagali. Dolgi večeri bodo kot nalašč za klepete s prijatelji. Četudi vam bo družba partnerja velikokrat čisto dovolj, jih nikar ne zanemarjajte. Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju. Ker ste zadnje čase zelo zapravljivi, se vam bo odvalil kamen od srca.
Nagradna krrcanka
KOS,
SESTAVIL PRIME-PEPS	REK
(ŽARG.)
NAPOVED IGRALCA
PRI KARTANJU
KDOR NOSI OČALA (EKSPR.)
GOSPA (FRANCOS. NAGOVOR)
POZA TELESA
MESTO NA JUGU SLOVENSKIH GORIC
RUSKI SKLADA-TEU-RIMSKI
KROŽNIK OVALNE OBLIKE
POPULARNA IGRA Z ŽOGO
NOGOMETNI KLUB
t, Wo.
O"
PROINDIJS-KO GIBANJE V JUŽNI AMERIKI
OTOK V JADRANSKEM MORJU
SLOVENS. HUMORISTKA (PUTRIH)
OVNOVO MESO
ONASSISOV VZDEVEK
ELEKT. MERS. ENOTA ZA MOČ
PREŠERNOV ROJSTNI KRAJ
AVSTRIJS. NEVROLOG-KONSTANTIN
SLAVKO AVSENIK
REKA V AVSTRIJI
GRDA BESEDA, PSOVKA
LEONID SEDOV
KITAJSKI REVOLUCION (ZEDONG)
t
RVOT. PREß.
APENINSK.
POLOTOKA
STANJE OČARANE-
GA ČLOVEKA
OTOK V OTOČJU TUAMOTU
KRALJEVO BIVALIŠČE
V JOGI KANALI V
ASTRALN. TELESU
N
ENAKI ČRKI
ALOJZIJ VADNAL
MESTO V EVROPSK. DELU RUSIJE
NEKD. AMER. ČASOPISNA AGENCIJA
INDIJSKI PISATE LJ-MULK RADŽ
PODLOŽ-NIŠKO DELO
NAJVEČJI INDIJSKI REFORMATOR
IVO JAN
RUSKI ZGODOVINAR, DMITRIJ
N
NIGERIJSKA ZVEZNA DRŽAVA
SMUČARS. CENTER NA ŠVEDSKEM
DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE, VEK
BIVŠE
IME JEZERA MALAVI V AFRIKI
PEVSKI ZBOR V
CERKVI
Pentlja Šoštanj Koroška cesta 2, Šoštanj Tel.: 03 5 881 630
Pred prihajajočim prazničnim decembrom: Izjemna izbira POSLOVNIH DARIL -prepričajte se!
Za veliko srečo so potrebne male pozornosti -mi jih imamo!
Potrdudili se bomo, da boste z izbiro in postrežbo zadovoljni.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 10. novembra. Izžrebali bomo tri nagrade,nakup v vrednosti 15 evrov v Pentlji.
Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavljene v tedniku Naš Čas, dne 16.10., so: MAJA FIŠER, Rudarjevo 8, Črna na Koroškem (brisača) MARIČ IRENA, Kardeljev trg 9, 3320 Velenje (majica) JELKA ZAJC, Gaberke 309, Šoštanj (torbica za GSM) Nagrajenci bodo obvestila prejeli po pošti.
-	31. oktobra 1986 sta SOZD
Gorenje obiskala član predsedstva SFRJ Stane Dolanc in predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan;
-	zadnji dan meseca vinotoka v Sloveniji praznujemo kot dan reformacije. Gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeličanov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v slovenski književnosti in v slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda. Primož Trubar, kije bil vnet zagovornik reformacije, je namreč tudi avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika ter tudi prvi, ki je zapisal besedo Slovenec. Začetnik reformaci-
je oziroma pobudnik za spremembe v življenju takratne katoliške cerkve je bil nemški duhovnik Martin Luther, kije leta 1517 na vrata grajske cerkve v Wittenbergu nabil svojih znamenitih 95 tez, s katerimi je sprožil gibanje, kije spremenilo duhovno podobo Evrope. 31. oktobra praznujejo tudi bančniki in njihovi varčevalci, saj ta dan od leta 1924, ko so na zboru hranilnic v Milanu sprejeli tak sklep, velja kot mednarodni dan varčevanja;
-	ob prevzemu oblasti v Šoštanju je imel šoštanjski Narodni svet poleg predsednika še 13 odbornikov.
-	dne 1. novembra 1918 je Narodni svet prevzel občinsko upravo mesta Šoštanj kot
Zbirka izM uzejaV elenje( arhivM uzejaV elenje)
začasna oblast. Predsednik sveta dr. Fran Mayer je pričel uradovati kot župan, Narodni svet pa kot občinska uprava. Mestna občina je tako prešla iz nemških v slovenske roke;
-	1. novembra 1918 je Velenjčan dr. Karel Verstovšek podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu pre dal vojaško oblast na Spodnjem Štajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo;
-	2. novembra 1971 so pričeli s
poukom na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju;
- 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov. Za njegov sedež so določili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje še danes uspeš no deluje.
■ Pripravlja: DamijanK ljajič
ju JU JU JU JU JU
ČETRTEK, 30. oktobra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Desa Muck: hči Ljune
09.15	111 pesmi za mlade in njim
podobne
09.20	Lisjak Smire, 3/26 09.45 Pod klobukom: rekreacija
10.25	Sorodni duši, 5/6
10.50	Turbulenca, izob. svet. oddaja
11.45	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Anica - Anica in materinski
dan, 1/10
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 7/26
16.05	Past za jezuščka, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Dolgcajt, oddaja za mlad.
kulturo
18.10	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Milan, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Dan reformacije, prenos iz CD
21.00	Pot, dokum. film o Primožu Trubarju
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35 Grande Torino, tv film, 2/2
01.10	50 let televizije: tv dnevnik
30.10.1990
01.35	Duhovni utrip
01.50	Dnevnik 02.25 Dnevnik zamejske Tv
02.50	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.00	Tv prodaja
12.30	Globus
13.00	Pogled z neba, 4/8
13.45	50 let televizije: tv dnevnik
30.10.1990
14.10	Prvi in drugi
14.30	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
15.10	Resnični Rommel, 1/3
15.55	Tv prodaja
16.25	Evropski magazin
16.55	Pomagajmo si
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Z glasbo in plesom ...
20.00	Smučarski magazin
20.30	Sport
22.30	Številke, 6/24
23.15	Veliki mali družinski umori, 4/4
00.45 Planet rock: Black eyed peas,
glas. dokum.
01.10	Zabavni infokanal
POP
06.25 24ur
07.25	Ljudstva sveta, dokum. serija
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25 Sladka skrivnost, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
20. 50 Trenja
22.25 24ur zvečer
22.45 Na kraju zločina, nan.
23.40	Neustrašna Jane, nan.
00.35 Prijatelji, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05 Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.30 Na obisku... pri Ivanu Atelšku,
dokumentarna oddaja 12.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Športni gost, ponovitev 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja, gost: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 20.55 Regionalne novice 2 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Graška gora poje in igra 2008, 33. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, posnetek 1. dela 23.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.30 Vabimo k ogledu 00.35 Videospot dneva 00.40 Videostrani, obvestila
tv SLO rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Čarovnik Merlin, ris. nan.
07.25	Past za jezuščka, igrani film
07.40	Enajsta sola
08.10	Poslednji severni medvedi, ris.
08.35	Zgodba o Jakcu Mrazu, ris.
09.05	Bukvožer
09.15	Dolgcajt, odd. za mlad. kulturo
10.00	Praznični prenos
evangeličanskega bogoslužja
11.00	Pesem reformacije
11.25	Osmi dan
11.55	City folk: Irska
12.25	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Slavnostni koncert ob dnevu
rtv Slovenija, posnetek
15.10	Mostovi
15.45	Medvedek, risanka
15.55	Fifi in cvetličniki, risanka
16.05	Iz popotne torbe: ptica
16.25	Slovenski vodni krog: Bača
17.00	Novice, šport, vreme
17.15	Posebna ponudba, potrošniška
oddaja
17.30	Tv pogled
17.45	National geographic, 2/13
18.40	Brenč in Cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Anica in Jakob, 2/10
20.30	Na zdravje!
22.00	Poročila, vreme, šport
22.25	Polnočni klub
23.40	50 let televizije: tv dnevnik
31.10.1990
00.05	National Geographic, 2/13
00.55	Dnevnik
01.25	Dnevnik zamejske tv
01.50	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.20	Tv prodaja
10.50	Dan reformacije, posn. iz CD
11.55	Glasnik, tv Maribor
12.20	Umetnost igre
12.45	Evropski magazin
13.15	Duhovni utrip
13.30	Črno beli časi
13.50	Snort špas, 6. del
14.20	50 let televizije: tv dnevnik
31.10.1990
14.45	Bram in Alice, 5/9
15.10	Tv prodaja
15.40	Slovenci v Italiji
16.10	Primorski mozaik
16.40	Studentska
17.00	Mostovi
17.30	Migaj raje z nami!, razg.
življenje
18.00	Sklepna slovesnost 43. Borštnikovega srečanja in podelitev nagrad
19.00	Velika imena malega ekrana:
Nada žgur
20.00	Boj za svetonismo, dok. odd.
20.50	Frasier, 2/25
21.15	Trikrat pokopani Melquiades
Estrada, am. film
23.10	Lovec, kazahstanski film
00.45	Deadwood, 2/12
01.35	Infokanal
POP
05.50	24ur, ponovitev
06.50	Trenja
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Sladka skrivnost, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetja
21.10	Johnny English, ang. film
22.40	24ur zvečer
23.00	Brez sledu, nan.
23.55	Johnny Mnemonic, am. film
01.35	24ur
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor, gost: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja -
Vstopimo v Hudo luknjo 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Asova gibanica, infor. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, dokum. oddaja 21.30 Utrinki iz Evropskega
parlamenta, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 1. novembra
tv slo rr
07.00	Zgodbe iz školjke
07.35	Križ kraž
09.00	Medvedki, kanad. anim. film
10.30	Polnočni klub
11.45	Pot, dokum. film o Primožu Trubarju
12.35	Maša za pokojne, glas. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tekma, debatna oddaja za mlade
14.05	Mary White, am. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, ris.
18.45	Rjavi medvedek, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Maša za pokojne, glas. film
20.10	Kačji pastir, am. film
22.00	Poročila, vreme, šport
22.20	Svitanje, 9/13
23.05	V noči velike poplave, nemški tv film
00.35	50 let televizije: tv dnevnik
1.11.1990
01.00	Dnevnik, ponovitev
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.45	Infokanal
TV SLO E
06.30 Infokanal 08.30 Tv prodaja 09.00 Skozi čas
09.10 50 let televizije: tv dnevnik 1.11.1990
09.30 Tarča: nov plačni sistem javne uprave
10.40 Posebna ponudba, potrošniška
11.00	Tv prodaja
11.30	Primorski mozik
12.00	Študentska
12.20	Z glavo na zabavo
12.50	Nevljica, dokum. nan.
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.10	Boj za Sveto pismo, dokum.
15.20	Tv prodaja
15.50	Pogled na .
16.00	Otrok Lune, ital. film
17.45	Razkrite plasti, dokum. oddaja
18.25	London: nogomet, ang. liga,
Tottenham - Liverpool, prenos
20.20	Rudolf Nurejev v oper. gled. Scala
21.40	Bleščica, oddaja o modi
22.10	Slovenski magazin 22.35 Sobotno popoldne
00.50	Grande Torino, ital. film, 2/2
02.30	Infokanal
POP
07.30 Tv prodaja 08.00 Moj mali poni, ris. serija 08.25 Bombažki, ris. serija 08.35 Florjan, gasilski avto, ris. serija 09.00 Jaka na Luni, ris. serija 09.10 Rori, dirkalnik, ris. serija 09.20 Medved Rupert, ris. serija 09.30 Kopalčki, ris. serija 09.40 Hevreka!, izob. serija 09.55 Winx klub, ris. serija 10.20 Di-Gata, ris. serija 10.45 Tome in Jerry: nove
pustolovščine 10.55 Ed in Eppa, ris. serija 11.10 Ubijalski nagon, dokum. serija 12.10 Mladi gepard, dokum. oddaja 13.10 As ti tud not padu?! 15.00 Ordinacija, nan. 16.00 Zločini pred domačim pragom, nan.
16.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN
Brazilije 18.20 Desetka 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Kot v nebesih, am. film 21.40 Na začetku, am. film 23.40 Spoznajte Johna Doeja, am. f. 01.50 24ur
02.50 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon.
- Vstopimo v Hudo luknjo 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 10.25 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Camelot, sinhr. risani film 18.50 Duhovni vrelec: Klemen Jager, kaplan v župniji sv. Mihaela, Šoštanj
19.00 Pravljica za otroke: Medvedek
hoče obiskati mesec 19.00 Videospotdneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1689. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev 21.15 Graška gora poje in igra 2008, 33. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, posnetek 1. dela 22.30 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 2. novembra
tv slo rr
07.00	Ziv-žav
sledi	Grimmove pravljice, 24/26 08.55 Šport špas 09.25 Linus in prijatelji, 4/6 09.55 Nedeljska maša, prenos iz
župnije Sp. Idrija
11.00	Izvir(n)i
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 26/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	5 minut slave
15.05	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.15	Glasbeni dvoboj
15.40	Človeški faktor
15.45	Šport
16.00	Družabna
16.30	Oglasni blok z Jasperjem Carrotom, dokum. oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.15	Naglas!
17.20	Fokus
18.25	Zrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.30	Intervju
22.20	ARS 360
22.40	Poročila, vreme, šport
23.10	Deset božjih zapovedi: deveta, 9/10
00.10	50 let televizije: tv dnevnik
2.11.1990 00.35 Dnevnik 00.55 Dnevnik zamejske tv
01.25	Infokanal
TV SLO E?
06.30	Zabavni infokanal
07.50	Tv prodaja
08.20	Skozi čas
08.30	50 let televizije: tv dnevnik
2.11.1990
09.00	Globus
08.30	Brat bratu, 5. del
10.05	Z glasbo in plesom ...
11.35	Po poteh Ushuaie, 5/13
11.05	Pomagajmo si
11.35	Slovenski magazin
12.05	Tv prodaja
12.40	Rad igram nogomet
13.10	Turbulenca, svet. oddaja
14.10	Zvezda pri belem dnevu, biog. film
15.45	Tv prodaja
16.15	Migaj raje z nami, oddaja za
razg. življenje
16.45	Celje: rokomet (M), kvalif. za
EP, Slovenija - Nemčija, prenos
20.00	Pogled z neba, 5/8
20.55	Berlin Alexanderplatz, 8/14
22.00	Oddaja o športu
22.45	Rim, 10/12
23.35	Zlata resna glasba in balet
("1958 - 2008)
00.30	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Moj mali poni, ris. serija
08.25	Bombažki, ris. serija
08.35	Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.00	Jaka na Luni, ris. serija
09.10	Medved Rupert, ris. serija
09.20	Kopalčki, ris. serija
09.30	Hevreka!, izob. serija
09.50	Winx klub
10.15	Di-gata, ris. serija
10.40	Skozi živalske oči, ris. serija
11.05	ŠKL
12.05	Bratje in sestre, nan.
13.00	Moški v krošnjah, nan.
13.55	Gospod Bean, nan.
14.30	Moja Afrika, am. film
17.20	24ur novice
17.25	24ur vreme
17.30	Formula 1, prenos dirke za VN
Brazilije
20.00	24ur
20.40	Pravi moški, am. film
22.15	Shark, nan.
23.10	Vrhunci VN Brazilije, odd. o F1
23.30	Zelo dolga zaroka, am. film
02.00	Znova pri starših, nan.
02.35 24ur, ponovitev
03.35	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja -
Vstopimo v Hudo luknjo 09.40 1688. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Duhovni vrelec: Klemen Jager, kaplan v župniji sv. Mihaela, Šoštanj 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 Zupan z vami, pogovor v studiu,gost: dr. Matic Tasič, župan Občine Prevalje 11.40 Graška gora poje in igra 2008, 33. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, posnetek 1. dela 12.55 1689. VTV magazin 13.20 Kultura, informativna oddaja 13.25 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mojca in medvedek Jaka,
oddaja za najmlajše 18.45 Vredno je stopiti noter, dok. odd. 19.15 Pop corn, glasbena oddaja,
gost: I.C.E. 20.05 Zupan z vami, pogovor, gost: Martin Brecl, župan Občine Dobrna
21.05 Na obisku . pri Ivanu Atelšku 22.00 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 3. novembra
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Šport špas
09.40	Gumbek in Rjavček, 7/26
10.00	Hotel obmorček
10.15	Iz popotne torbe: ptica
10.35	Bača, dokum. nan.
11.05	National geographic, dok. ser.
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Zvezde pojejo, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Viki Vijak, risanka
15.55	Kravica Katka, risanka
16.00	Pokec, risanka
16.20	Bisergora, 15/15
16.30	Antična Grčija, 3/30
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pipi in Melkijad, risanka
18.45	Dragi domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Brat bratu, 6. del
20.40	Polemika
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Umetni raj
23.25	Glasbeni večer
00.40	50 let televizije: tv dnevnik 3.11.1990
01.05	Planet zemlja - prihodnost, 2/3
01.55	Dnevnik
02.30	Dnevnik zamejske tv
03.00	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Sobotno popoldne
13.45	Tv prodaja
14.15	Slovenci v Italiji
14.45	Posebna ponudba, potrošniška
15.00	Rad igram nogomet
15.30	50 let televizije: tv dnevnik
3.11.1990
15.50	Osmi dan
16.20	ARS 360
16.40	Glas: Pokaži čustvo - ženski
glas, 1/3
17.30	Slovenski magazin
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Berlin, Berlin, 26/27
19-20	Berlin, Berlin, 27/27
20.00	Planet zemlja - prihodnost, 2/3
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Resnična resničnost
22.45	50 let televizije: veliki dosežki
slov. kirurgije, 15/21
23.15	Kdaj pridejo dekleta?, ital. film
01.00	Zabavni infokanal
POP
06.55	24ur, ponovitev
07.55	Nebeška kuharja, serija
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Sladka skrivnost, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show, pogov. oddaja
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
19.55	Kmetija
20.50	Lepo je biti sosed, nan.
21.30	Grda račka, nan.
22.20	24ur zvečer
23.20	Neustrašna Jane, nan.
00.15	Prijatelji, nan.
00.45	24ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva, jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Camelot, sinhr. risani film 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 1 18.05 Fens 2008, posnetek mladinskega festivala 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Opozicijski pogledi na dogajanja v Mil Velenje, kontaktna oddaja, gost: Franc Sever, vodja svetniške skupine 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Nogometna tekma NK Rudar :
NK Primorje, posnetek 22.35 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
TOREK, 4. novembra
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Kuhinja pri violinskem ključu
09.40	Desetnica, narodna pesem
09.50	Bisergora: Uršula gre v šolo, 15/15
10.05	Ribič Pepe: Antična Grčija, 3/30
10.25	Zgodbe iz školjke
11.05	Planet zemlja - prihodnost, 2/3
12.00	Intervju
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Planet Rock: Coldplay, glas.
13.40	ARS 360
13.55	Umetni raj
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo ... življenje, 2/26
16.10	Zlatko Zakladko
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Varuhi templja, dokum. oddaja
18.00	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Krtek, risanka
18.45	Binko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Izzven, dokum. oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Vojna podob, 2/2
23.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.20	50 let televizije: tv dnevnik
4.11.1990
00.40	Varuhi templja, dokum. oddaja
01.05	Dnevnik
01.40	Dnevnik zamejske tv
02.05	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.20	Tv prodaja
08.50	NLP, razvedrilna oddaja
12.00	Tv prodaja
12.30	Dober dan, Koroška
13.00	Resnična resničnost
13.30	Bleščica, oddaja o modi
14.00	Studio city
15.00	50 let televizije: 4.11.1990
15.20	Izvir(n)i
15.50	Tv prodaja
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.20	Bratu bratu, 6. del
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Operne arije: Vilma Bukovec,
La Boheme
19.00	Po poteh slovenske opere, 5/8
20.00	Čudni inštrumenti, 1. del
20.35	Globus
21.05	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Odbojka (Ml), liga prvakov, Trentino - ACHVolley Bled, posnetek
23.15	Vrhunci ang. nog. lige
00.10	Hudičevo seme,z/2
01.45	Zabavni infokanal
POP
06.25	24ur
07.25	Poštasti iz zgodovine, 3/3
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	SKL
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Preverjeno
22.05	Zdravnikova vest, nan.
23.00	24urzvečer
23.20	Zakon in red, nan.
00.15	Neustrašna Jane, nan.
01.10	Prijatelji, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Opozicijski pogledi na
dogajanja v Mi Velenje, gost: Franc Sever, vodja svetniške skupine
11.35 Nogometna tekma NK Rudar :
NKPrimorje, posnetek 3.00 Videospotdneva 4.00 Videostrani, obvestila 7.55 Vabimo k ogledu 8.00 Mali prijatelji, oddaja o malih
živalih, 3. TV mreža 8.40 Videospot dneva 8.45 Pravljica za otroke: Gregor in
dinozavri 9.00 Videostrani, obvestila .9.55 Vabimo k ogledu 20.00 1690. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Vredno je stopiti noter, Muzej
Bistra, 2. del 21.30 Turizem in mi, infor. oddaja 22.00 Asova gibanica, infor. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 5. novembra
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 11/26
09.30	Zlatko Zakladko
09.30	Hotel obmorček, ris. nan.
10.05	Oddaja za otroke
10.30	Knjiga mene briga
10.50	Z glavo na zabavo
11.20	Varuhi templja, dokum. oddaja
11.55	Izzven, dokum. oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.35	Potovanje na otok galebov,
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 17/26
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Turbulenca, izob. oddaja
18.25	Žrebanje lota
18.40	Bacek Jon, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Enigma, am. film
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.15	Omizje
00.30	50 let televizije: tv dnevnik
5.11.1990
00.55	Turbulenca, izob. oddaja
01.50	Dnevnik
02.25	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
TV SLO [!£
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.50	Tv prodaja
12.20	Godalni orkester Skofja Loka
12.50	Impromptu
13.10	Vrhunci ang. nog. lige
14.00	Po poteh Ushuaie, 5/13
14.30	50 let televizije: tv dnevnik
5.11.1990
14.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
15.20	Tv prodaja
15.50	Črno beli časi
16.10	Koktajl, oddaja tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Jane Eyre, 1/7
20.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
20.55	Prvi in drugi
21.15	Čakajoč godota, sng drama
00.05	Slovenska jazz scena
00.45	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
01.20	Deset božjih zapovedi: četrta, 4/10
02.20	Zabavni infokanal
POP
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Preverjeno
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Sladka skrivnost, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetja
21.00	Neznanec pred vrati, am. film
22.35	24ur zvečer
22.55	Monk, nan.
23.50	Neustrašna Jane, nan.
00.45	Prijatelji, nan.
01.15	24ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva, nove izdaje; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1690. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Videospot dneva 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, otoški
kviz, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pravljica za otroke: Čebelica Meli
18.50 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gost: Zaklonišče
20.55	Regionalne novice 2
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja
23.30	Vabimo k ogledu
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 30. oktober
17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro
17.00 Velenjski grad
Odprtje priložnostne razstave Šaleška dolina in 16. stoletje. V okviru praznovanja 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja bodo predstavili «Trubarjev čas« v Šaleški dolini. V kulturnem programu bosta nastopila Marjan Marinšek in Milojka Komprej s predstavo o Primožu Trubarju. Razstava bo odprta bo do konca junija 2009.
18.00 - 19.00 Vila Mojca
Delavnica - Ko družabna igra zamenja računalnik
19.00 Šaleška cerkev, župnija bl. Antona Martina Slomška Prireditev Trubar med nami. Počastitev 15-letnice delovanja župnije
Petek, 31. oktober
19.00 Titov trg (pri Onemelih puškah) Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 22.00 Mladinski center Velenje
Noč čarovnic ali halloween party
Sobota, 1. november
21.00 Mladinski center Velenje
Večer elektronske glasbe - A Beat Farewell Party
Ponedeljek, 3. november
17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje
Kino Velenje bo v novembru praznoval 60-letnico delovanja
Zato bodo na Festivalu Velenje pripravili cikel »6 slovenskih filmov za 60 let kina«. Vse četrtke v novembru bodo v mali dvorani hotela Paka pripravljali projekcije izbranih slovenskih filmov, 60-letnico pa bodo zaznamovali tudi s premierami dveh slovenskih filmov - »Pokrajina št. 2« ter »Lajf«.
Da v Festivalu Velenje znajo odreagirati na »povpraševanje« publike v Šaleški dolini, zagotovo govori statistika filmskih predstav uspešnice Mamma Mia. Ta romantični muzical so v oktobru predvajali kar devetkrat, zaradi velikega zanimanja tudi med tednom in ne le ob vikendih. Film sije ogledalo 1118 Šalečanov.
Kdaj - kje - kaj
18.00 Ribiška koča ob Velenjskem jezeru Redni tedenski turnir Šaleškega bridge kluba - YU - liga Jesen 2008
Torek, 4. november
X avla Mestne občine Velenje Odprtje razstave ročnih del Društva Vrtnica (na ogled do 10. novembra 2008)
17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro
17.00 Vila Mojca
Torkova peta - Ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 preddverje Doma kulture Šoštanj Torkova peta - Ustvarjalnica za otroke in starše
Sreda, 5. november
17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje
Igranje družabne igre »Naseljenci otoka Catan« 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična ura 17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 30. oktober
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki
Otroška ustvarjalna delavnica, 17.30 film na velikem platnu, 18.00 Kulturni dom Gorenje
6. tradicionalni šahovski turnir
vaških skupnosti Šmartnega ob Paki v počastitev občinskega praznika.Udeležba je brezplačna.
Petek, 31. oktober
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Risani film na velikem platnu
10.00 Lovski dom, Skorno
Spominsko srečanje v počastitev občinskega praznika, dneva reformacije, v spomin na otvoritev spominske plošče žrtvam fašizma leta 2006
Sobota, 1. november
8.00 Spomenik NOB v centru Šmartnega ob Pak Komemoracija
Torek, 4. november
X Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
Kino Velenje dobro obiskan
Velenje - Kino v Velenju po novem deluje pod okriljem Festivala Velenje. Kot kaže obisk predstav v prvih osmih mesecih letos, ta opravičuje ponovno delovanje kina v mestu. Poročilo o delovanju kina so na oktobrski seji sveta slišali tudi velenjski svetniki in svetnice, predstavljamo pa ga tudi vam.
V prvih osmih mesecih letos so v Kinu Velenje, ki še vedno deluje v veliki dvorani hotela Paka, pripravili 283 predstav, na njih pa našteli skupaj 9451 obiskovalcev. Ogledali so si lahko 106 različnih filmov. To pomeni, daje kino, ki deluje le ob koncu tedna, mesečno obiskalo 1219 obiskovalcev ali 33 na predstavo. V festivalu Velenje so poskušali pripraviti rudi primerjavo obiska kina letos z lanskim letom, kar je bilo težko predvsem zato, ker je kino po nekajletnem premoru ponovno odprl vrata lani sredi februarja. Številke pa že kažejo, da bo letos obisk kina podoben lanskemu, verjetno pa bo tudi presežen, saj lanske statistike kažejo, da se Šalečani za obisk kina pogosteje odločamo v jesenskih in zimskih mesecih. Se je pa odlično prijela letošnja novost - v poletnem času so poskrbeli za ciklus kino projekcij iz DVD-jev pred velenjskim kulturnim domom, ki so ga poimenovali zvezde pod zvezdami. Posamezne filme sije ogledalo tudi po 150 obiskovalcev.
Kljub vsemu pa izkupiček od prodanih vstopnic za kino predstave še ne pokriva stroškov delovanja kina. V prvih štirih mesecih so ustvarili dobrih 16 tisoč evrov, stroški pa so to številko presegli za 11 tisoč evrov. Razliko krije mestni proračun, saj seje izkazalo, da mesto, kot je Velenje, kino potrebuje. Nenazadnje je med primerljivimi slovenskimi kini, ki delujejo izven velikih kino centrov v stilu Koloseja, med uspešnejšimi v državi.
■ bš
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV
(Star Wars: The Clone Wars) Animirana akcijska pustolovščina, 98 minut Režija: Dave Filoni Igrajo: Samuel L. Jackson, Christopher Lee, Matt Lanter, Ashley Eckstein, James Arnold Taylor, Dee Bradley Baker idr.
Petek, 31. 10. ob 18.00 Nedelja, 2.11., ob 18.00
Večna saga o boju med dobrim in zlim se vrača v animirani obliki, da bi dodatno osvet li la doga ja nja med dru go in tretjo epizodo Vojne zvezd. Boji med silami galaktične republike in trgovske zveze se nagibajo na stran upornikov, plemeniti jediji pa se bojijo, da utegne zlobni grof Dooku izsiliti zavezništvo z vplivnim klanom Huttov. Modri	Obi-Wan Keno bi sku ša z voj sko klo nov zavrniti vale napadov nepregledne arma de robotov, vro čekrv ni Ana kin Skywalker in njegova učenka Ahso-ka pa skušata najti ugrabljenega sina nepredvidljivega Jabbe - vodje Huttov.
TSOTSI
(Tsot si)
Drama, 94 minut Režija: Gavin Hood Igrajo: Presley Chweneyagae, Mot-husi Magano, Kenneth Nkosi, Zenzo Ngqobe, idr..
Nedelja, 2.11., ob 20.00
Neusmiljeni mladi vodja zločinske tolpe v južnoafriškem Johannesburgu se je prisiljen soočiti s posledicami svojih nepremišljenih dejanj. Na begu pred nasilnimi prijatelji in slabimi spomini iz preteklosti ugrabi avto, v katerem je dojenček. Ker ga ne želi pustiti umreti, ga vzame s sabo in skuša zanj skrbeti, ob čemer poča si spo zna va, da tudi v njem tiči nekaj dobrega. Dobitnik oskarja 2006 za tuji film! S podporo Ministrstva za kulturo RS!
NOČ
ČAROVNIC:VSTAJENJE
(Halloween: Resurrection) Grozljivka, 94 minut Režija: Rick Rosenthal Igrajo: Jamie Lee Curtis, Brad Loree, Bianca Kajlich, Busta Rhymes, Tyra Banks, idr.
Petek, 31. 10. ob 20.00
Film nas popelje na začetek, v rojstno hišo Micha e la Myer sa, kjer se je leta 1963 z umorom sestre začel njegov morilski pohod. Hiša je zdaj zapuščena, vendar jo bodo vsak čas preplavili samozavestni študenti s kamerami, njihovo početje pa bodo gledalci spremljali preko interneta. Študentka psihologije Sara, ošabna Jenn, ambiciozni Rudy, študent prava Bill, študent glasbe Jim in skeptič na Don na bodo mora -li v rojstni hiši Michaela Myersa preživeti noč čarovnic. Vsak od njih bo opremljen s prenosno kamero, gledalci pa bodo izbrali tistega, ki se jim bo
zdel najbolj zanimiv. Toda stvari krenejo v napačno smer in igra se spremeni v boj za preživetje.
SHREK TRETJI
(ShrekThe Third) - sinhroniziran v slovenščino
Animirana komedija, 93 minut Režija: Raman Hui, Chris Miller Igrajo: Dario Varga, Tanja Potočnik, Sebastian Cavazza, Jose, Miha Alu-jevič, Kristijan Guček, Nuška Dra-šček, Nina Iva nič, Tina Uršič, Moni -ka Pučelj, idr.
Nedelja, 2.11. ob 16.00 - otroška matineja
Mla do po ro čen ca Shre ka in prin ce so Fiono preseneti kraljeva smrt, zaradi katere bi moral Shrek prevzeti vodenje dežele, poleg tega pa mu Fiona sporoči, da bosta dobila otroka. Toda ker je Shreku bolj kot dvorec všeč smrdljiva močva ra, se z zves ti ma pri ja te lje ma Oslič kom in Obu tim Mačkom odpra vi -jo poiskat primernejšega prestolonaslednika Arturja, ki pa se ne vede prav nič kraljevsko.....
V tednu od 6.11. do 9.11. napovedujemo:
-v MALI DVORANI v okviru ciklusa 60 let kina v Velenju v četrtek, 6.11. - slovensko dramo posneto v Velenju OVNI IN MAMUTI-v VELIKI DVORANI biografsko dramo DIVJI IN ZADETI, akcijski triler DIRKA SMRTI, romantično komedijo DOKLER NAJU JACK POT NE LOČI in animirano-igrano akcijsko komedijo NINJA ŽELVE


Pohištvena industrija, d.d.. Polzela Polzela 176 a Industrijska prodajalna: tel.: 03/70 37130.7037131. frfošta: info@garant.si maloprodaja@garant.si www.garant.si
Koledar imen
Oktober/vinotok
30 • četrtek - Marcel,
Alfonz, Dorica
31
petek - Volbenk, Smiljan
dan reformacije, svetovni dan varčevanja November/listopad
1* sobota - Severin, Gorazd
dan spomina na mrtve, vsi sveti
2* nedelja - Dušanka, Jošt
verne duše
3* ponedeljek - Silva,
Justl, Viki, Zmago
4* torek - Karel, Drago
5* sreda - Zahar, Hari, Liza
Lunine mene
i
6. novembra, četrtek, ob 05.03 prvi krajec
Vremenski pregovori
Če na mrtvih dan dežuje, se huda zima pričakuje.
Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije.
Do vseh svetih grdo, po vseh svetih lepo.
Splošni pregovori o vremenu
Da se bliža pomlad, slutijo rože prej kakor človek.
Vsak zvon ne odžene toče.
En cvet še ne naredi pomladi.
Mnogo snega, mnogo sena.
Če jeseni ni kam devati, spomladi ni kje jemati.
Ne prodaj kože, dokler medved v brlogu spi.
Ako zgodaj listje pade, so rodovitne njive rade.
Lepega vremena in sitega trebuha se človek naveliča.
Pred lepim vremenom so živali živahne, so marljive in navzgor silijo.
Če se polž globoko zakoplje, se huda zima prikoplje.
Postanite naročnik! 898 17 50
a»

RADI O V E L E N J E
GIBANJEP REBIVALSTVA
DEŽURSTVA
ČETRTEK, 30. oktober:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 31. oktober:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 1. november:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 2. november:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 3. november:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svi de nje.
TOREK, 4. november:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 5. november:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok za objavo ni.
Smrti:
Mitja Gajšek, roj. 1983, Topolšica 97; Friderik Blagotinšek, roj. 1019, Velenje, Jerihova c. 16; Jožefa Horvat, roj.
1951, Velenje, Koroška c. 8 a; Erna Pečovnik, roj. 1931, Velenje, Tomšičeva c. 21; Rozalija Jerič, roj. 1923, Velenje, Uriskova ul. 2; Martin Kolar-ič, roj. 1935, Velenje, Prešernova c. 16; Zofija Zupan, roj. 1930, Skorno 36 a, Šmartno ob Paki.
TRGOVINA KOŠARICA
Koruza 50/1
Ječmen 50/1 Ječmen Big-beg Krmilna moka Žito 35/1 Pesni rezanci Pesni rezanci nad 1t Kislo zelje Ikg Sladkor 25/1 Sončnice za ptice
0,19€Ag 0,17€/kg 0,22€/kg 0,20€/kg 0,17€/kg 0,25€/kg 0,23€/kg 0,98€ 18,90€ 0,99€/kg
Telefon: 03/572 80 80
Prihaja čas kolin, zato smo v naših poslovalnicah pripravili pester program "vse za koline". Mesoreznice, vakumirke, noži, kockalniki slanine, kolofonija... Vse to po ugodnih cenah!
Pernovo, tel.: 572 80 80, Pesje, tel..: 8919140, Gaberke, tel.: 8913210 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, pred pi sa ne iste ga dne. Ob
nede ljah in držav nih praz ni kih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80.
Zobozdravniki:
31. 10. - 2. 11. - VLASTA STER-BENK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure;
Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 20. okt. 2008 do 26. okt. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. okt. 2008 do 26. okt. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Pustite ga čakati
... z upc digitalno televizijo.
S pomočjo digitalnega video snemalnika lahko ustavite neposreden televizijski program in nadaljujete gledanje, kadarkoli želite. Novi digitalni paketi Trojček z digitalno televizijo že od 25 €*.
Casino Royale zdaj na HBO.
Preprosto za vsakogar. 080 22 88
www.upc.si	I
*Možnost doplačila za digitalni video snemalnik 4 Q na mesec. Storitev je možna, kjer obstajajo tehnične možnosti priklopa. © 2008 UPC Telemach. Vse pravice pridržane.
internet telefon
r DIGITALNI ^ TROJČEK ŽE OD
25 €*

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465214.
STIKI-POZNANSTVA
ali 02 z vozniškim izpitom, ki bi prišel živeti k njej. Alkoholiki, kadilci, ločenci in avanturisti izključeni. Ponudbe na gsm: 040/897-944.
ODDAM
V SAMOSTOJNI hiši v Šoštanju oddamo sobe z več wc-ji in tuši, kuhinjo in pralnico. Gsm: 041/626-066.
PRIDELKI
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. MLAJŠI moški z resnimi nameni išče iskreno življenjsko sopotnico.Gsm: 041/229-649.
39-LETNI moški, ki sam z otrokom je ostal, zvesto žensko bi rad spoznal. Gsm: 031/807-376. DEKLE, če si tudi ti prevarana, razočarana, spoznaj preprostega, skromnega, uspešnega moškega. Gsm: 041/959-192. 43-LETNO dekle iz 03 išče fanta starega do 45 let iz omr. skupine 03
ZELO kvaliteten in dobro uležan konjski gnoj, pakiran v vrečah cca. 45 kg, prodam. Možna dostava na dom. Gsm: 031/590-811. SADIKE vrtnic po 2,5 evra in thujo smaragd za živo mejo prodam. Dolinšek, gsm: 041/354-575. VINO, rizling in muškat, ugodno prodam. Cena: 1 evro/liter. Gsm: 041/748-315.
KORUZO z njive, v storžih ali v zrnju, zelo lepo, okrog 80 a, prodam. Gsm: 041/521-973.
CIPRESE smaragd v loncih, nad 70 cm 7,50 eur, nad 80 cm 9 eur, prodam. Gsm: 040/578-587. ULEZAN hlevski gnoj, sladek jabolčnik, borovničevec in več vrst
Hi	iabit lepremičnine ibtt, d-o-o, Kennlkova 11, Vitanje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO
1,5-sobno stanovanje v Saleku, 47 m2, 6. nadstr., 1987,70.000€. Stanovanje obsega kuhinjo z jedilnico in dnevno sobo, spalnico, kopalnico kabinet ter klet. Zelo lepo vzdrževano stanovanje. Vredno
Hišo v Velenju, Salek, 160 m2,1.600,00 m2, P+M, 2004,248.000€ ali menjava za eno ali dva stanovanja v Velenju. Je na lepi, mirni sončni legi le streljaj od mesta. Sp.elaža obsega kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo, sobo, kopalnico, stranišče ¡n manjšo shrambo. Na 1. nadstropju so tri spalnice ter kopalnica. Ob hiši je poslopje z dvema sobama. Okolica še ni dokončana, material (tlakovci...) ¿sobno stanovanje, desni breg, 76 m2, 5. nadstr., 1991,90.000 € ali dog. Dobro vzdrževano in obnovljeno, dnevna soba z jedilnico, kuhinjo, dve spalnici. Klimazitirano z delilniki za ogrevanje in števci za vodo (večji prihranek pri stroških).
več na
■ ■ ■ www.habit.si
žganja prodam. Gsm: 041/344-883. KORUZO z njive, v storžih ali za zrnje, zelo lepo, okoli 70 a, prodamo. Telefon: 7056-150, gsm: 041/317-434.
NEPREMIČNINE
NESNICE (grahaste, rjave in črne) prodamo. Pri nakupu 10 kom petelin zastonj. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje, Telefon: 547-2070, gsm: 041/763-800.
3-SOBNO stanovanje v petorčku, pritličje, prodam. Cena: 1.300 evrov/m2. Gsm: 031/451-930.
ŽIVALI
KUPIM
KOVINSKI sod za vino (od 30 do 50 l) kupim. Gsm: 041/686-143.
VOZILA
JAGENCKE in odojke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 5886267, gsm: 041/577-305. BIKCA, rjave pasme, starega 10 dni, prodamo. Telefon: 8974-353.
za 420 evrov. Gsm: 041/355-416.
RAZNO
FIATU UNO, l. 98, ohranjen, prodam. Gsm: 041/968-305. AVTO škoda favorit, registriran še 7 mesecev, v voznem stanju in dobro ohranjen, v temno rdeči barvi, prodam
JEKLENA platišča za BMW 7Jx15LW in jeklena platišča za audi A6 6Jx15H2 ugodno prodam. Gsm: 041/518-907.
ŠTIRI zimske gume sava m+s, 175/70/R-13 na jeklenih platiščih, vožene eno zimo, ugodno prodam. Gsm: 041/518-907. TROSED (160 x 190 cm) prodam za 100 evrov. Je skoraj nov. Telefon: 5863-393. ZIMSKE gume na platiščih za peugeot 207, 185/65/R15 prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051/360-703.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. (F. Prešeren)
Ljubemu možu, očetu, dediju in pradediju
IVANU KALIGARU
v slovo ...
Vsi njegovi.
Brez Tebe tu gre vse po svoje in svet se drugače obrača, ko dan se začenja na dvoje, spet misel le k Tebi se vrača.
(Feri Lainšček)
V SLOVO
V 70. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče in dedek
FRANJO LEŠNIK
iz Pake pri Velenju 40 28. 11. 1938 - 21. 10. 2008
Od njega smo se poslovili v družinskem krogu 25. 10. ob 13. uri, na pokopališču Podkraj.
Žalujoči: žena Milica, hčerki Vesna in Maja z družinama
ZAHVALA
Zapustila nas je draga sestra in teta
ANGELA KOŽELJNIK
29. 4. 1924 - 22. 10. 2008
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite...
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečeno sožalje, darovane sveče,
(A. M. Slomšek) cvetje, sv. maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
KAREL
28. 1. 1899 10. 10. 1978
V SPOMIN
ACMAN
n	STANISLAVA
2 1 1907
Pogrešamo Vaju - živimo pa v	...-■/
upanju, da se nekoč spet srečamo.	29. 10. 2003
Družine Karakaš in Mihelak
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša srečna leta.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
ERNE PEČOVNIK
31. 8. 1931 - 20. 10. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Slaviču, dr. med., Bolnišnici Topolšica, Domu za varstvo odraslih Velenje, sodelavcem Esotecha. Hvala govorniku, pevcem, praporščakom, gospodu župniku in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje.
Žalujoči: sinova Roman in Silvo z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedka in tasta
FRIDERIKA BLAGOTINŠKA
6. 2. 1918 - 21.10. 2008
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam stali v težkih trenutkih ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na
njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Izbiramo osebnost meseca septembra in iščemo
za oktober
predloge
Za naj osebnosti, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovale mesec september, lahko glasujete le še s kuponom iz današnje, zadnje oktobrske številke Našega časa. Na kuponu številka 5 lahko glasujete za Bredo Tamše, Regino Zagradi-šnik in Strašna Jožeta. Glasujete lahko tudi vsak dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje po telefonu 897 5003 in 897 5004.
Objavljamo tudi že kupon števil-
ka 1, na katerem nam lahko posredujete predloge za osebnosti, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovale mesec oktober. Na osnovi vaših predlogov bomo sestavili lestvico treh kandidatov o katerih boste lah ko potem gla sova li vse do kon ca mese ca.
Upoštevali bomo vse tiste kupone, ki bodo v Uredništvo Našega časa prispeli do torka, 4. novembra.
V mesecu decembru bomo sestavili lestvico zmagovalcev posameznih mese cev in izmed njih bos te potem glasovali za naj osebnost leta 2008, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5, ali pa na kuponu številka 1, bomo izžrebali dve elegantni ženski torbici Celine Dion - angra-jenci jih bodo lahko prevzeli v Parfumeriji Beauty World vS tandardu.
Nagrajenca prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in
Kupon za naj osebnost septembra
5
Predlagam.
Obrazložitev
Moj naslov ,
parfumerije Beauty World -make up torbici s šminko pokrovitelja Parfumerije Beauty World v Standardu prejmeta: Fanika Štih, Ljubljanska 10, 3320 Velenje in Milica Gajšek, Šalek 93, Velenje.
Breda Tamše,
medicinska sestra - prijazna medicinska sestra, vedno pripravljena prisluhniti človeku in mu pomagati...
Regina Zagradišnik,
varuška - vzgojila je mnoge generacije mladih, predana otrokom, humana .
Strašna Jožeta,
humorista in humanista po prepričanju, ki jemljeta življenje z vedre plati...
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGRIJG /Q^ pARftjneRue Vj^prld
Velenje, Standard
Salcska casta 9 a, tal.: 898 57 90
C«lj«, Cclciapark
Aškerčeva c, 14, tal, t 03/ 495 99 80
Oktober je bil spet »gasilski« mesec Letos že 173 intervencij
Letos mineva deset let od formiranja poklicnega gasilskega jedra - Število intervencij še vedno v porastu
BojanaŠ pegel
Velenje - Mesec oktober - mesec požarne varnosti, se izteka. Kot vsako leto je bil poln aktivnosti, ki so vsa ka zase kamen ček več k boljši usposobljenosti gasilcev, ko jih zares pokli če mo na pomoč. V ponedeljek popoldne se je na področju Tajne v Podkraju »zgodila« še ena od preventivnih gasilskih vaj; tokrat so gasilske sirene vajo glas no nazna ni le, gasil ci iz PGD Pesje, PGD Andraž in PGD Šentilj pa so preverili svojo usposobljenost za gašenje požara na gospodarskem poslopju večje kmetije. Bili so hitri, učinkoviti in uspeš ni.
Isti dan smo obiskali Borisa Bri-novška, vodja poklicnega jedra, ki deluje v okviru največjega prostovoljnega gasilskega društva v Šaleški dolini, torej v PGD Velenje. Zele-li smo namreč izve deti kaj več o delu poklicnih gasilcev, kije tesno povezano s prostovoljnimi člani društva. Boris nam je uvodoma povedal: »Gasilsko poklicno jedro v okviru PGD Velenje deluje že od leta 1998, torej letos praznujemo
Vo ktobru sta si JožeD robež in BorisB rinovšeko gledalaš tevilneg asilske vaje, sajv saki sledio cenap oteka inu sposobljenostig asilskih ekip.P rejšnji teden sta bila obaz adovoljna
sp otekom vaje naP remogovniku.
desetletnico. V teh letih je obstoj poklicnega jedra pokazal veliko dob rih stva ri. Nekaj je seve da še pomanjkljivosti, ki se jih trudimo sproti odpravljati. V enoti nas je še vedno 10, kot je bilo prvotno načrtovano. Zagotavljamo 24-urno dežurstvo, sprejemamo klice preko Regijskega centra Celje ter ob intervencijah aktiviramo posamezne gasilske enote v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Oprav-
ljamo veliko preventivnih dejavnosti, od pregledov gasilnih aparatov do hidrantnih omrežij, izobražujemo kadre v posameznih podjetjih, nekaj večjih objektov v mestu pa tudi požar no varuje mo pre ko požarnih central. Vozni park v PGD Vele nje ni maj hen, tako da lahko zatrdim, da imamo vsako leto več dela. Včasih komaj še uspemo opraviti vse naloge.« Ob tem se nam logično porodi naslednje
»Preprečimo namerne požare«
Preprečevanje namernih požarov, do katerih lahko privede tudi otroška igra z vžigalicami, je bila tema letošnjega meseca požarne varnosti. Jože Drobež, poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline pravi, daje požarov v letošnjem letu manj kot lani. In v preteklih letih. Sploh, ker imamo še vsi v dobrem spominu številne požare, ki so jih v Šaleški dolini podtikali, iskanje požigalcev pa nikoli ni lahka naloga. Dogajalo se je celo, da je zagorelo na treh koncih naenkrat, pa so vedno uspeli gasilci uspešno ukrotiti ognjene zublje
Jože Drobež, ki je gasilec že 51 let, ob tem doda: »Tudi zato, ker beležimo porast tehničnih intervencij, v naši gasilski zvezi posvečamo veliko pozornosti izobraževanju gasilcev in tudi boljši tehnični opremi, saj vedno skrbimo tudi za varnost gasilcev pri njihovem delu. Je pa verjetno k zmanjšanemu številu požarov pripomogla tudi preven-
tiva, ki ji posvečamo veliko pozornost. Tudi občani so vse bolj osveščeni in lahko zatrdim, da več naredijo za varovanje svojega imetja.«
Sicer pa je Drobež prepričan, da so župani vseh treh občin Šaleške doline gasilcem zelo naklonjeni, na pomoč pa jim pogosto priskočijo tudi sponzorji in donatoiji. Brez njih bi bilo težko dopolnjevati drago gasilsko opremo, ki pripomore tudi k večji varnosti Šalečanov in gasilcev v času intervencij. »Danes lahko rečem, da imamo opremo in tudi voljo naših gasilcev, da lahko pomagamo ne le doma. Tako smo v času poletnih neurij velikokrat priskočili na pomoč, na Ptuju smo pomagali odstranjevati posledice hudega neurja.«
Ob tem Drobež poudari, da so veseli, da pri mladih zanimanje za gasilstvo ni v upadu. Obdržijo jih tudi zato, ker se mladim veliko posvečajo, pa ne le v času priprav na gasilska tekmovanja, ampak tudi čez jesen in zimo. Takrat poskrbijo za veliko druženja ob športu in rekreaciji, kar mladim veliko pomeni.	■
Zadnjih deset let v PGD Velenje ugotavljajo, da število intervencij strmo narašča. Manj je sicer požarov, številke močno naraščajo pri zahtevnih tehničnih intervencijah. Do ponedeljka, 27. oktobra, so jih gasilci PGD Velenje opravili 173; od tega 43 požarov, 62 prometnih nesreč, 5 nesreč s področja nevarnih snovi, 65 pa je bilo tako imei novanih drugih tehničnih intervencij, od zapiranj vode v stanovanju do reševanja ujetih v dvigalu, reševanje živali in premoženja. ■
vpra ša nje ali v MO Vele nje že kaj razmišljajo o tem, da bi poklicno jedro kadrovsko okrepili? In izvemo: »Če pogledate statistko opravljenih intervencij, je jasno, da imamo ogromno dela. Naše delo je naporno, močno je obremenjen tudi vodilni kader društva in prostovoljni člani. Zaposleni v poklicnem jedru delo opravljamo turnusno, po 12 ur skupaj. Velikokrat se zgodi, da kakšno uro opravimo pro-
stovoljno, da stvari res tečejo tako kot morajo.«
Tri minute do izvoza na mesto nesreče
Zanimalo nas je, kako konkretno izgleda gasilska intervencija, ko v sobi dežurnega gasilca v velenjskem gasilskem domu sprejmejo klic na pomoč v primeru prometne nesreče. Tovrstne intervencije so namreč v zadnjih letih v največjem porastu. Brinovšek pove: »Smo enota širšega pomena zadolženi tudi za interveniranje ob prometnih nesrečah in nesrečah ob razlitju nevarnih snovi. V našem društvu smo skupaj s prostovoljnimi člani za tovrstne intervencije dobro usposobljeni. Dežurni gasilec takoj po sprejemu klica aktivira enoto preko sistema za tiho alarmiranje -pozivnikov, ki jih imajo operativni člani PGD Velenje pri sebi. Poudariti moram, da smo zelo hitri, saj do gasilskega doma s svojimi osebnimi vozili po alarmiranju najbližji prispemo od doma že v treh minutah. Takoj steče izvoz intervencijskih vozil iz gasilskega doma. Vedno pa takšne intervencije izvajamo skupaj z reševalci ZD Velenje, zato se med letom skupaj urimo in izobražujemo ob raznih vajah.«
»Zave da mo se, da gre za minu te, sekunde...«
Tudi Boris Brinovšek velikokrat sodeluje pri reševanju ponesrečenih iz zvite pločevine, zato me je zanimalo, kako težko je posredovati v primerih, kjer so ogrožena človeška življenja? »Vsi gasilci se zave da mo, da so v pro met nih nesrečah štete minute, velikokrat
tudi sekunde. Zato se vsi zelo trudimo, da pridemo čim prej na mesto nesreče. Tovrstne intervencije so zelo zahtevne, hkrati pa unikatne, saj se ne zgodi dvakrat, da bi bila situacija v prometni nesreči podobna kot kdaj prej. Velikokrat je treba improvizirati in se hitro odločati, kako ukrepati. V zelo kratkem času se mora gasilec odločiti, kako bo pone sre čen ca rešil iz zvite pločevine, mu omogočil čim hitrejši iznos iz vozila, da ga lahko prevzamejo v oskrbo reševalci.«
Če bi zagorelo na Kardeljevem
trgu
Kako je danes z dostopnostjo gasilcev do požarno zelo občutljivih področij, kamor je bil v preteklosti dostop težak? Eno takih je področje blokov na Kardeljevem trgu. »Stvari se sicer spreminjajo na boljše. Zarisane so intervencijske poti, ki pa jih žal ljudje, ko iščejo parkirišče, pogosto zaparkirajo. Zato smo pridobili v društvih tudi opremo za odmikanje vozil, ki so parkirana na teh poteh. A vedeti morate, da nam to vzame veliko dragocenih minut. Največja nevarnost, na katero smo že večkrat opozorili, so garaže pod ploščadjo, saj so nabite z avtomobili, dostopi so tež ki. Če bi pri šlo do poža ra, bi bila kata stro fa, ško da bi bila ogro -mna. In to predvsem zato, ker so vse intervencijske poti zaparkira-ne. V MO Velenje je bila ustanovljena posebna komisija, ki je pregledala tudi to področje. Ugotovili so, da je to področje res zelo problematično. In to predvsem zaradi brezvestnosti ljudi.«