Vestnik. Učiteljski dobrotniki. Pos ojilnica v Žužemberku 50 K ; hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani 100 K; zadnji gostje pevskega društva »Soča« pri Sv. Luciji 5*02 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati ! Letnino a 2 K za učiteljski konvikt za 1. 1906, so plačali: Tov. Kmet Andrej, nadučitelj in tov. Lapajne Josip, učitelj v Cerkljah; tov. Stupica Ivan, učitelj v Dražgošah ; tov. Ažman Josip, nadučtelj in tov. Kalin Marija, učiteljica na Breznici ; tov. Miki-ž Zdravko, nadučitelj in tov. Barle Marija, učiteljica v Piečni; tov. Hren A. nadučitelj, tov. Kukovec E., učiteljica in tov. Zwirn M., učiteljica v Stoprcah. — Tov. Jereb Fran, nadučitelj in tov. Thaller Erna, učiteljica na Ospem; tov. Pajalič Nika, učiteljica v Berseču; tov. Macarol Alojzij, učitelj v Šempolaju; tov. Marčelj Anton, učitelj na Bfezovici pri Materiji; tov. B e n i 6 Mavricij, učitelj v Št. Mavru; tov. L u k a n č i č Tomo, učitelj pri Gaberjah pri Rubjah. Učne ustanove in doneski za šolanje otrok članov »Prvega splošnega uradniškega društva avstroogrske monarhije na Dunaju.« Uradniško društvo je podelilo koncein januarja t. 1. 5 učnih ustanov, od katerih so dobili trije šolajoči se učiteljski otroci 3 ustanove v skupnem znesku letnih 1250 K. Vrhutega je društvo dovolilo za šohko leto 1905/06 prav znatno vsoto, namreč 39.860 K kot donos za šolanje šolajočili se otrok neimovitih društvenih članov; od te vsote prjde na učiteljstvo 23.660 K. Došlo je društvu 795 prošenj; med temi je bilo 452 iz učit. krogov. Ugodno rešenih je bilo 471; med tenii 280 iz krogov učiteljev, oziroma učiteljskih vdov. - Iz teh podatkov je razvidno, da uradniško društvo, katerega zavarovalni pogoji prekašajo po svoji ugodnosti pogojev enakih naprav, nudi svojim članom še dobrote, kakršnih druge enake korporacije ne morejo dajati. Odtod izvira tudi, da je pristop k uradniškem društvu še posebno koristen za učiteljstvo, zakaj, ker je pri reševanju prošenj za humanitarne prispevke vodilno načelo, v prvi vrsti ozirati se ra one, ki so v slabejših gmotnih odnošajih, podeli uradniško društvo večji del dovoljenih prispevkov učiteljstvu. ' štrajk zdravnikov. Organizacija nižjeavstrijskih občin- i skih zdravnikov grozi s štrajkom, ker jim deželni odbor ni j dovolil zvišati tarifa, ki je že 100 let isti. — Ako zdravniki, zakaj ne učiteljstvo? - Razširjenje šole v Škocjanu pri Turjaku. Občini Turjak in Lipljenje na Dolenjskem sta sklenili, da se enorazrednica v Škocjanu razširi v dvorazrednico. j Preganjanje naprednih učiteljev na Dunaju. Dne | 1. t. m. so dunajskim učiteljem prvič izplačali plače po novi regulaciji. Pri tem se je pokazalo, da sejepobožna Luegerjeva stranka nizkotno maščevala nad naprednimi učitelji ter Jin je uvrstila v najnižji plačilni razred Tako je potisnjen znani pisatelj R Hawel iz 1. v 3. plačilni razred, dasi služi 7,e 27 let. Risarski metodiški nasveti. Vobče velja pri risanju načelo, da učitelj riše in kaže na tabli; vendar je treba pri slikanju z barvami časih stopiti k učencu ter mu pokazati na papirju, toda ne na učenčevi risbi, ampak na drugem listu, ker delo učenca mora biti vedno ločeno od učiteIjevega. Da je risanje po spomimi velike važnosti, kaže dejstvo, ker otroci najrajše rišejo iz spomina. V resnici se pa l vrši tudi vsako risanje in slikanje iz spomina. Ako rišemo ali slikamo kak predmet po naravi ali po predlogi, pričnemo delati takrat, ko predmet ne gledamo, torej rišemo ali slikarno v tem trenutku iz spomina. Spomin v tem slučaju je kratek ter ga podpira vedno ogledovanje predmeta. Tisti pa, ki predmet natančno pozna, ga more risati tudi popolnoma iz spomina. Spretnost v risanju kažejo učenci najbolj s tem, da znajo veliko predmetov narisati prosto iz spomina. Modra odredba. Učiteljstvo tržaških državnih ljudskih šol je stavilo na namestništvo predlog, naj se k prvim razredom odpro nove paralelke, ali pa naj se število otrok prvih i razredov kolikor možno zniža. Ta svoj predlog je učiteljstvo ! utemeljilo s tem, da so učni uspehi zaradi neznanja učnega ! jezika (ob sedanjem visokem številu otrok posameznih vzporednic I. razredov) razmeroma slabi. Ta, z ozirom na te šole kakor faktično obstoječe zlo, jako pameten predlog je namestništvo zavrnilo ter je pod št. 3013/Pr. z dne 6. svečana 1906. odredilo, da naj se onim učencem, ki pokažejo v I. razredu popolno nesposobnost za nemški pouk (einen ganzlichen Mangel an Eignung fiir den deutschen Sprachunterricht), zabrani ponavljanje prvega razreda ter naj se jim ukaže iti v šole, primerne njih maternemu jeziku! To je izvrstno! Gospoda je samo pozabila povedati, kam naj pošljejo tržaški Slovenci svojo deco in kje je v Trstu šola, ki je primerna materinskemu jeziku slovenskih otrok! ¦— O pedagoški strani te namestništvene odločbe ne bomo govorili, ker prihaja  silno malo pedagoško modrih odločb iz palače na tržaškem  glavnem trgu. Le toliko omenjamo, da so, če sklepamo po  tej namestništveni odločbi, te šole pedagoška nesmisel, ako  so take, da jih otrok, ki je sicer normalno razvit, samo  zaradi učnega jezika ne more obiskovati s pridom. Tudi  dragoceno priznanje c. kr. primorskih pedagogov tiči v citirani odločbi; to niso šole za občo naobrazbo, ki jo garantira § l^ državnega šolskega zakona, ampak to so ponemčevalnice nenemških narodov ob Adriji. Ali bo boj proti jetiki uspešen? Ni še davno tega, ,kar so bile koze ena najstrašnejših nalezljivih bolezni. Vsako leto je več tisoč Ijudi umrlo za njimi, mnogo pa jih je bilo spačenih za vse življenje. Danes pa mlajši zdravniki koz niti ne poznajo več. Še v zadnjih desetletjih je provzročal 1 e g a r mnogoštevilne razširjene epidemije, ki so ugonabljale stotine na stotme ljudi. Danes pa, ko je že skoraj povsod, 'tudi v manjših občinah na deželi, preskrbljeno za zdravo pitno vodo in so na razpolago razkuževalna sredstva, nastopa legar le še sporadično, to je v posameznih slučajih ali pa kvečjemu v majnih epidemijah, ki se dajo lahko izolirati in odpraviti. Še pred kratkim je vsaka mati trepetala pred davico. Leto za letom je ta kužna bolezen pomorila nebroj otrok, mnogo jih je spravila v smrtno nevarnost, če se ni takoj izvršila težavna vratna operacija. Danes pa, ko imamo v cepivu proti davici izvrstno zdravilo in obvarovalno sredstvo, je izgubila ta kuga svoje grozno lice, onih nevarnih komplikacij, ki so zahtevale nujno operacijo, pa ne vidimo več nastopati. Odkar je uvedeno Pasteurjevo cepljenje proti steklini, umrje le še 1 na 200 ugriztijenih, medtem ko jih je prej umrlo 12 na 100. Oglejmo si še malarijo ali mrzlico. Ta kuga je v mnogih pokrajinah tako ljuto razsajala, da nihče ni ostal zdrav, da so vsi prebivalci oboleli, mnogi umrli, mnogi pa hirali vse življenje. Odkar so učenjaki spoznali, da prenašajo komarji provzročitelje te kuge od človeka do človeka in odkar se je v kininu dobilo izvrstno zdravilno sredstvo, začenja malarija povsod ponehavati. V krajih, ki so bili zaradi malarije prej odrezani od vsakega prometa, se razvija živahno življenje, cvete sedaj obrt in industrija. — In po teh velikanskih uspehih, ki so se dosegli pri vseh infekcijoznih boleznih, naj bi se pri jetiki ničesar ne dalo doseči? Ravno nasprotno; jetiko je lajše odvračati kakor druge kužne bolezni, treba je le zadostnih sredstev, treba je, da sodeluje vse razsodno občinstvo in da podpira ona podvzetja in društva, katerih namen je boj proti jetikil Iz seje pomnoženega c. k. okr. šol. sveta za, goriško okolico 15. febr. 1906. Gospod predsednik je nagovoril navzoče o pričetku nove šestletne dobe. Vabil jih je k složnemu delovanju, od katerega je zavisen razvitek šolstva. Opozoril je, naj se varuje uradna tajnost. Gospod podpredsednik mu je izrekel v imenu članov c. kr. okr. šol. sveta čestitko k odlikovanju z Leopoldovim redom. Potem je gospod predsednik čestital dvema odlikovancema z zlatim križem za zasluge. Oba sta bila mnogo let člana okr. šol. sveta. Eden zaradi bolehnosti ni mogel kandidirati pri volitvi v okr. šol. svet," drugi zastopa tudi v tekoči dobi dež. odbor. Gg. Terpin in Gruntar sta tudi med učiteljstvom spoštovana moža, ker sta se pri vsaki piiliki odlikovala po svoji pravicoljubnosti in dobrohotnem postopanju. Iz uradnega poročila se je zvedelo, da c. kr. dež. šol. svet ni privolil poldnevnega pouka v I. razredu na dvorazrednici v Ročinju. Uvrstilo se je učiteljstvo v smislu novega zakona 14. januarja t 1. v tri plačne razrede.*) Staleža za učitelje in učiteljice ostaneta tudi nadalje ločena. Nagrada izprašanih učiteljic za ženska ročna dela se je zvišala od 30 na 40, neizprašanih od 20 na 30 K za vsako uro na teden. Pooblastilo se je predsedništvo, naj izvede obzidanje šolskega zemljišča v Mirnu in se pogaja z občino Ajdovščino, da bi se napravili dve novi šolski sobi na občinske troške in dali v brezplačno rabo. Preko prošenj za draginjske doklade se je prešlo na naslednjo točko dnevnega reda. Dovolile so se nekatere manjše naprave in poprave na Ligu, v Kronbergu, na Kambreškem in vzela se je na znanje pritožba kanalskega učiteljstva zaradi slabih šolskih prostorov. Bogoslovcu Ivanu Reščiču, bivšemu učitelju v tem okraju, se je podelila podpora 100 K in vdovi pok. učitelja Volariča 50 K, dasiravno je pokojnik služil zadnja leta v drugem okraju. Prošnji Fr. Podgornika, gojenca III. tečaja na učiteljišču v Kopru se ni ugodilo, ker so se plače izboljšale in to privede zadostno število učiteljev na Goriško. Rešilo se je poročilo o okr. učit. skupščini 1. 1. s tem, da se je odobrilo v vseh točkah brez vsake premembe. Skupščina je bila sprejela predloge : I. Učiteljstvo naj o velikih počitnicah predlaga z vlogo na c. kr. okr. šol. svet, katere knjige in dela naj se nakupijo za okr. učiteljsko knjižnico. 2. Ljudske šole naj se podržavijo. 3. C. k. okr. šol. svet naj preskrbi dobra učiteljska stanovanja. 4. Vzame naj se na posodo denar za zidanje šolskih stavb proti amortizaciji. 5. Dovoli naj se potrebni denar za pouk v risanju po naravi. 6. Novinci naj se ne nameščajo na enorazrednicah. Ad 1.) Vsaka učna oseba lahko stavi glede nakupa knjig za okr. učit. knjižnico pismene predloge na c. kr. okr. šol. svet, ki jih izroči konec velikih počitnic predsedniku knjižnične komisije. Ad 2.) Predlog se odpošlje c. kr. dež. šol. svetu v uvaževanje. Ad 3.) Ne more se trditi, da bi bil c. kr. okr. šol. svet dolžan skrbeti za učiteljska stanovanja; vendar pojde c. kr. okr. šol. svet v tem oziru učiteljstvu na pomoč. Ad 4.) in __ 6.) Predlog se bo po mogočnosti upošteval. Ad 5.) Predlog se s priporočilom predloži c. k. dež. šol. svetu. Sklenilo se je, da se izreče g. prof. Gvaizu zahvala za njegovo velezanimivo in v vsakem oziru dovršeno predavanje o risanju po naravi. Zahvala se izreče tudi učiteljici ženskih ročnih del na c. kr. ženskem učiteljišču, gospici Al. Baubela, za njen trud pri razstavi ženskih ročnih izdelkov. — Ožji c. kr. okr. šol. svet je imel 14. febr. t. 1. sejo. Rešil je poleg zgoraj navedenih točk še sledeče: Dovolil je gci. Mariji Blažičevi, učiteljici v Kamnjah, 6 tedenski dopust zaradi bolezni. Podelil je enemu nadučitelju 60 K podpore. Sklenil je, naj se premestita cva učitelja iz službenih obzirov. B. Benjamin Franklin. Dne 17. januarja je mirfilo 200 let, odkar se je rodil v Bostonu Benjamin Franklin, ki je iznašel strelovod in ki je bil glavni bojevnik za ameriško svobodo. Franklin se je tudi že bavil z vprašanjem abstinence in vegetarijanstva. Tudi se je bavil s stavljenjem koz in ženskim *) To smo javili že v zadnji številki. Uredn. vprašanjem. Vse to so stvari, ki so prišle mnogo pozneje na dnevni red, a veliki Franklinov duh jim je pripravljal pot. Leta 1730. je ustanovil prvo knjižnico za izposojevanje knjig ter mislil na ustanovitev etične družbe. Bil je pravi estetik, ki ni samo učil nravnih idealov, temuč jih tudi sam izvajal. Na verskem polju le kazal Franklin toleranco, kakršna je sedanjemu narodu neumljiva. Vzgojen je bil kot pobožen presbiterijanec, a je kmalo mnogo dogem zavrgel, dasi je ostal vse življenje veren. Obžaloval pa je opetovano, da so verski članki največ zato na svetu, da nas ločijo in delajo neprijazne, ne pa da bi si prizadevali učiti, pospeševati in utrjevati nravnosr. Dajal je brez razlike na verstvo prispevke, ako se je kje gradila nova cerkev, sinagoga ali tempelj. Dognal je celo, da so v Filadelfiji zgradili veliko poslopje, kjer so imeli svoje dvorane pridigarji vseh veroizpovedanj, kolikor jih je bilo v mesta. Češki dobrotvor. Predsednik češke akademije v Pragi, član gosposke zbornice Josip Hlavka je velik dobrotnik svojega naroda. Zopet je podaril narodu dve veliki ustanovi, in sicer 250.000 K za napravo višjega gospodarskega zavoda in 2 milijona kron za humanitarne in znanstvene namene. Gospodarski zavod bo urejen kot oddelek akademije. V njem se bodo pod vodstvom teoretičnih in praktičnih strokovnjakov poučevali in izpopolnjevali mladi ljudje v industriji in trgovini. V ta namen se bodo podpirali tehniki in trgovski akademiki, da morejo vstopiti v prakso pri velikih industrijskili podjetjih, v velikih trgovinah, da se nauče čimveč jezikov, da gtedo na poučna potovanja, ter si ogledajo razna podjetja v inosemstvu. Ustanova dveh milijonov se začne rabiti za svoje namene ob primernem času, a narnen se pojasni natančneje pozneje. Kakor znano, je ta veliki češki mecen položil tfimelj češki akademiji z ustanovo 200.000 K, nadalje je daroval 100.000 K za češko slikarsko akademijo v Pragi. Osnoval je tudi dijaški konvikt v Pragi. Slavni ta češki mecen slavi letos svoj 75. rojstni dan. Slovenska pedagoga na Bolgarskem. Nemška vadnica za slovenske šole od Henrika Schreinerja in dr. J. Bezjaka je zdaj v rabi v bolgarskih šolah v Plovdivu in Sofiji. Tamošnji profesorji so se prepričali, da je ta učna knjiga sestavljena po izborni metodi in da se odlikuje po Iahkem umevanju v jezikovnem oziru. To je častno priznanje za naša domača pedagoga! Poštne znamke se podraže. Ministrstvo za trgovino namerava baje povišati pristojbino za pisma. Namesto sedanje znamke za 10 Ii uvede s 1. marcem t. I. baje znamko za 12 h. Najvišje stavbe na svetu^ Najvišja hiša^na zemlji je danes dom svobodomislecev v Cikagi, ki ima 20 nadstropij in je visoka 96 m. Ko bo »Sunovo« (solnčno) poslopje v Novem Joiku gotovo, bo imelo 32 nadstropij in bo visoko 133 m. Dunajski Štefanov stolp meri 137 m visokosti. Ozemlje Jugoslovanov, t. j. Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, meri 420.000 km-. To površje je večje nego Japonska, ki ima 317.400 km'-, a nekaj manjše od Francije. Najstarejši evropski časopis. Te dni je v Amsterdamu obbajal časnik »Oprechte haarlemsch Courant« svoj 2501etni jubilej. Časopis je začel izhajati 8. januarja 1656. Do leta 1793. je list prav dobro izhajal, a prinašal je bolj zabavno kakor politično berilo. Od tega leta pa se je oprijel gesla: »Edinstvo, enakost, bratstvo.« Ko je Nizozemska prišla pod francosko cesarstvo, je ta časopis prinašal le še razne oglase, a še te tudi v francoskem prevodu. Ko pa se je Nizozemska osvobodila, povzpel se je tudi »Courant« do prejšnje slave. Razgled po šolskem svetu. — Pletarstvo v Halozah. Naučno ministrstvo je s 1. januarjem 1906 ustanovilo pri Sv. Barbari v Halozah »Potovalni pouk za pletarstvo«. PouČujejo po 8. ur na dan deset šoli odraslih dečkov do 30. junija. Več učencev se ne sprejme. Pač pa lahko vstopi na eventualno izpraznjeno mesto vsak čas novinec. Vodstvo »Potovalnega pouka« opozarja tem potom na ta posebno za Štajersko prepotrebni zavod društva in razne trgovce, ter jih vabi, da store pravočasno svoja naročila. — Splošni Ijudskošolski pouk na Ruskem. Mtnistrski svet in višje oblasti so se izrekle za splošni ljudsko- šolski pouk. Naučno ministrstvo že izdeluje tozadevni zakonski načrt, ki ga predloži državni dumi. Napaka pa bo, da pouk ne ho obvezen, temveč bo Ie določen splošni ljudski zahtevi po izobrazbi. Tak pouk uvedejo za letos v moskovski guguberniji. — Vojaški pouk na Angleškem. Lord Roberts namerava v prihodnji seji angleške zbornice staviti nujni poziv, naj se v šole uvede tudi vojaški pouk. To je v zvezi z vo jaško obveznostjo, ker hočejo, da mora vsak moški v določeni starosti prebiti 4 mesečno vežbanje v armadi ah pn mornarici. — Učiteljišča v Avstriji. Tekoče šolsko leto je v Avstriji 48 moških učiteljišč, ki jih obiskuje 8668 gojencev proti 8254 lanskega leta. V zadnjem letniku je 1878 gojencev. Ženskih učiteljšč je 19 in jih obiskuje 3238 gojenk proti 3176 preteklega leta. V četrtem letniku je 900 gojenk. — Trgovske šole na Japonskem. Ni kmalu naroda, ki bi znal dobre tuje naprave tako dobro in tako naglo posnemati kot Japonci. Vsak zavod, ki ga vidijo drugod, presade naglo, primerno izpremenjenega, na domača tla. Zato imajo Japonci boljše šole kot marsikatera evropska država. Na šolskem polju pa prednjačijo — trgovske šole, torej najbolj praktična smer. Japonci imajo namreč 27 javnih trgovskife šol, nižjih in srednjih. Tudi so ustanovili že leta 1885. trgovsko visoko šolo, ki je baje ena najboljših na svetu. Za nimivo je, da pošilja država vse one, ki so dokončali trgovske visoke šole, na državne stroške po svetu, da si tako pridobe vsestransko izobrazbo. Pri nas se pa za trgovske šole nič ne brfgamo. — Zapuščina dunajskemu vseučilišču. Nedavno umili vseučiliščni profesor Anton Menger je zapustil svojo velikansko knjižnico in vse svoje imetje dunajskemu vseučilišču.