Sveti za duše v vicah. Z dovoljenjem visokoiastitljiviga Ljubljansku/g£J$ofijsleti. Natisnil Jožef Blaznik. I^ozoodrt^ Sveti zlasti za duše v vicah. *) ^isP Jezus, moj božji Učenik in Zveličar! ponižno bom zdaj premiš¬ ljeval, po kako ojstrim potu si šel pred menoj v svojo nebeško čast. Premišljeval bom tudi, kako sveto in bogaboječe moram tukaj živeti, kako skerbno se greha varovati, de tudi jest kdaj srečno za Teboj v nebesa pridem. Daj mi k temu svojo •) Ta križev pot se že nekaj let po nekterih ljub¬ ljanskih cerkvah z dušnim pridam moli; de se pa v tolažilo ubogih duš v vicah še bolj razširi, je zdaj na prošnjo pobožnih kristjanov nekoliko v besedi oli— cen , v boljši zvezi, in od visokočast, škofljstva po- terjen na svitlo dan. L. J. LgfllMSK^ 4 sveto gnado. Priporočim Ti pa tudi, o Jezus! vse uboge duše v vicah, za ktere Ti ta križev pot darujem in opraviti hočem in želim; usmili se jih, o Gospod, usmili se jih in reši jih zavolj svojiga grenkiga terpljenja iz plamena očiševanja. Amen. 5 6 I. štacijon. Jezus krivično k smerti obsojen. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. IPilat, oblastnik judovske dežele, obsodi nedolžniga Jezusa v sramotljivo smert na križu, de bi se cesarju in ljudstvu ne za¬ meril , potem ko je bil Jezus že poprej od kralja Heroda in njegovih vojšakov zani¬ čevan, in kakor neumni, belo oblečen k njemu nazaj poslan. O nehvaležno judov¬ sko ljudstvo, kaj si storilo? Svojiga do¬ brotnika, svojiga Kralja, svojiga ijubiga Mesija si v smert izdalo! Zdi se mi pa, kakor de bi slišal Jezusa s tajistimi bese¬ dami tudi čez našo nehvaležnost tožiti, ktere je sv. Duh govoril po Izaiju preroku: Si¬ nove in hčere sim odredil in po- vikšal; oni pa so mene zaničevali! Keršanske duše, kakor svoje ljube sinove in hčere sim vas Jest, vaš Jezus, s sv. kerstam v Božje otroke povzdignil, v na¬ ročji svoje svete Cerkve sim vas z vso skerbjo redil, s svojim mešam in kervjo' nasitoval: vi pa mene zaničujete, dobro s hudim povračujete, in s svojimi krivimi sodbami z judovskim ljudstvam vpijete: „križaj ga, križaj! — preč z njim, — 7 smerti je vredin!“ O keršanski ljudje, kje je vaše čutilo, kje je vaše serce, kje je vaša hvaležnost? — Z ravno temi bese¬ dami preroka Izaija se potožujejo tudi duše marsikterih staršev v vicah proti svojim nehvaležnim otrokam: Otroke smo zredili, noč in dan smo zanje skerbeli, obilno ži¬ veža in premoženja jim zapustili; kakor svoje lastne oči smo jih varovali, serčno ljubili: oni so pa nas pozabili in nas tako dolgo časa puste terpeti v tem ognji oči— ševanja! — O ljubi sin, ljuba hči! usmili se nas; pomagaj nam, de plačamo dol¬ gove Božji pravici, kteri smo zavoljo pre¬ velike skerbi za vašo časno srečo zapadli. Ne bodi tedaj nehvaležin, usmili se svojih ljubih staršev, pomagaj jim, prosi za nje, in oberni se k usmiljenimu Jezusu, rekoč: O nedolžni, k smerti obsojeni Jezus! oh nikar ne glej na moje in mojih staršev grehe, ne mašuj se nad njimi, temuč ozri se na svojo neskončno milost in dobroto, na svojo predrago kri, ktero si za nas prelil, in ki k tebi v nebo kliče za odpu- šanje grehov. Le-to darujem tvojimu ne- beškimu Očetu v zadostovanje za moje in mojih ranjcih staršev grehe. — O moj Jezus, žal mi je, de sim večkrat svojiga bližnjiga prederzno sodil, tebi svojimu Bogu in svojim staršem tako nehvaležin bil. Po- 8 verni ti, o Bog, mojim staršem vse, kar so meni dobriga storili. Zavoljo tajiste krivične sodbe, ktero si od Pilata slišal, te prosim, odverni od mene sodbo večniga pogubljenja, reši duše mojih staršev iz hudiga terpljenja iz vic, in jih pripelji v večno veselje. Amen. V čast Jezusove nedolžnosti in za duše naših star¬ šev: Oče naš ... Cešena Marija. ... V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. Amen. -€3000- 9 10 II. štacijon. Jezus s težkim križem obložen. F. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešit. Spoglej, keršanska duša, kako tvoj Jezus zdihuje pod britkim bremenam pretežkiga križa, — poglej, kako se on od težav poti. Poslušaj, kako on sleherniga krist¬ jana po preroku Jeremii nagovarja, rekoč: O vi vsi, kateri niem greste, dajte poslušati in poglejte, če je bole¬ čina, enaka moji bolečini! Zastonj, ti moj človek, tarnaš, tožiš in omahuješ, svoj križ rotiš in preklicuješ, ter se hu¬ duješ čez težave, ki ti jih iz ljubezni tvoj Bog pošilja; zakaj, ti nisi nedolžin kakor je Jezus bil; ti si pekel s svojimi grehi za¬ služil, in zdaj ti s pravo pokoro in voljnim časnim terpljenjem zamoreš večnimu terplje- nju oditi, ako svoj križ za Jezusam po¬ hlevno in z voljo nosiš, — sej vse tvoje nadloge se ne morejo primerjati težavam, ktere je Jezus radovoljno za-te prestal. — Enako zdihovanje slišim iz vic: Ljubi bratje, preserčne sestre in zvesti prijatli! pomislite in poglejte, če je terpljenje, našimu ter- pljenju enako? Z nepoterpežljivostjo in ne¬ jevoljo smo sami sebi to terpljenje nakopali 11 in grozne bolečine terpimo v tem kraju britkost in marter: vi pa ste neobčutljivi in si k sercu ne vzamete, na nas ne mislite in za nas ne molite! Oh usmilite se nas, bratje, sestre, žlahta, ali saj vi, prijatli! zakaj roka Božja je nas zadela; terpite voljno svoje križe, de nam s tem naše terpljenje zmanjšate. O preljubeznjivi, s težkim križem ob¬ loženi Jezus! tvoj mili glas in tudi žalostni klic ubogih duš v vicah je moje serce za¬ del in presunil. Iz ljubezni do tebe in iz usmi¬ ljenja do ubogih duš v vicah hočem zanaprej vse križe in težave voljno terpeti, vse to svoje terpljenje sklenem s tvojim britkim terpljenjem in vse to darujem nebeškimu Očetu v tolažilo in hladilo vsih ubogih duš v vicah, posebno pa svojih bratov, sester, prijatlov, dobrotnikov in tistih, ki so mo¬ rebiti zavoljo mene v vicah. Poterdi ta moj sklep in podpiraj ga s svojo gnado. Amen. V čast sv. križa in za duše naših bratov, sester, žlahte, prijatlov v vicah: Oče naš ... Cešena Marija. ... V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. Amen. --o ©e o 13 III. štacijon. Jezus pade pervič pod križem. V. Molimo te , o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. fc&ezus leži pod križem na zemlji, od vsili zaničevan, z nogami taptan; ni ga zanj usmiljenja, ni ga, de bi mu roko podal; z vervmi ga kviško vlečejo med smeham, ro¬ tenjem , preklinovanjem! O kako je vender mogoče, de nar vikši Sin vsigamogočniga Boga se pusti kakor zaničljiv zemeljski červ z nogami svojih nehvaležnih stvari taptati. Moj Jezus, ne vprašam te, kaj je izvirek tega tvojiga bolečiga padca, tega silniga zaničevanja in zasramovanja, s kte- rim te obkladajo; zakaj dobro vem, de naša ostudna prevzetnost, naš napuh, naša ošabnost in naše ponašanje je tebe na zemljo verglo, vse to tebe suje in tapta. Žaluj, o keršanska duša! sovraži in prekolni to pravo peklensko pregreho — ošabnost in napuh. Premišluj, koliko uboge duše v vicah terpe zavolj prevzetnosti in napuha, in kako milo zdihujejo: Oh, kako smo bile neumne, de smo se na svetu tako visoko nosile, tako nezmerno po lastni hvali hre¬ penele, se tolikanj napihovale in svojiga bližnjiga zaničevale; o kako britko moramo 14 zdaj svoj lišp in svojo prevzetnost plače¬ vati pravičnimu Bogu! O nečimernost čez nečiniernost! zdaj vidimo, de je na svetu res vse nečimerno. Usmilite se nas, in po¬ magajte nam iz terpljenja, ki smo si ga s svojo prevzetnostjo nakopali; usmilite se pa tudi sami sebe, ljubite ponižnost, spomnite se, de ste iz prahu stvarjeni in se bote skorej spet v prali povernili; obernite se k božjimu Jagnjetu za milost, de se ob tisti strahu polni uri ognete ječe, v kteri me zdihujemo. O ti ponižno Jagnje božje, ti ljubivec ponižnosti! glej, glas ubogih duš v vicah nam gre k sercu; od zdaj se hočemo v resnici poniževati, svojo nečimernost pred očmi imeti, v svojih lastnih očeh majhni biti; če kaj dobriga imamo, le Božji dobroti pripisovati, nikogar nikoli ne zaničevati, te- muč še celo želeti od druzih zaničevani biti. Vse to pa darujemo v prid in tolažilo ubogih duš v vicah. Pogasi, o usmiljeni Jezus! ali saj ohladi plemen, kteriga jim je prižgala nečimernost in prevzetnost, in stori, de skorej pred tvoje sveto obličje pridejo. — V čast Jezusovima perviga padca pod križem — za duše naših dobrotnikov in za tiste, ki zavoljo svoje prevzetnosti in nečimernosti terpe britke bolečine v vicah: Oče naš ... Cešena Marija. .. . V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. Amen. 15 16 IV. štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Mi mogoče zapopasti, kako neizrečeno veselje in priserčno ljubezen je Marija imela nad svojim preljubeznjivim Sinam; ravno tako malo se da popisati, v kolikim morji britkosti in žalosti je njeno materno serce tonilo, kadar je svojiga nedolžniga in pre- ljubljeniga Sina na poti k morišu srečala. Kdo pa bo dopovedal, kako je tudi Jezusa ta pogled njegove nedolžne in premile Ma¬ tere zbodel, ranil in presunil. Bolj Njega ta pogled peče, kakor kriva Pilatova sodba in njegovo od kervaviga tepeženja vse revno in zdelano telo. O človek, o grešnik! ako le kolikaj ljubiš svojiga dobrotljiviga Jezusa, svojo preljubeznjivo Mater Marijo, imej ž njima usmiljenje in potolaži in ohladi njuno uža¬ ljeno Serce. Poglej, premisli in prevdari: tvoje v posvetno veselje in razuzdanost vtopljeno serce je Jezusovo in Marijno Serce s toliko žalostjo napolnilo. Poglej pa tudi iz tega namena, kako ojstro duše v vicah pravici Božji zdaj plačujejo! Milo tožijo in zdihujejo: Hotli smo na svetu veselje 17 imeti, smo po kratkočasili hrepeneli, na njih radi opravljali in opravljanje poslušali, z nečimernimi, praznimi, grešnimi besedami, z dragim jedilam in pitjem svojim počutkam in smehu stregli, veliko draziga časa v igrah zgubili in veliko dobrih del zanikamo za¬ mudili in opustili! Vse to veselje se nam je po besedah sv. Duha v žalost spremenilo. O kako kratko, škodljivo in nevarno je to veselje! koliko (avžent in tavžent duš si ž njim večni oginj nakopuje! Zastonj objo¬ kuje zdaj svojo nespamet nezmerno število pogubljenih duš! Tudi me smo v življenji, pri tacih priložnostih zapeljane, v strašne grehe bile zabredle, in ne bile bi večnimu prepadu odšle in le v časniga prišle, ko bi se nas Bog ne bil usmilil in nam gnade k pokori dodelil. Ravno to nesrečno posvetno veselje nas zdaj še na tem kraji grenkih bolečin zaderžuje in nam Božje obličje skriva. O ljubi kristjanje, kteri ste še v življenji, bodite iz naše škode in nesreče modri, za¬ ničujte razuzdano veselje, bodite zmerni v posvetnim vživanji, ,,ne strezite svojimu telesu po njegovim poželenji ! 44 Usmilite se pa tudi nas, ki smo vaši bratje, sestre, in pomagajte nam iz tega kraja žalosti in britkosti! O žalostni Jezus! o žalostna Mati in Devica Marija! verjamemo in dobro smo 2 18 prepričani, kako nevarno je posvetno veselje, in sklenemo, odsihmal po taistim ne hre¬ peneti, ali če se pri poštenim znajdemo, hočemo strah Božji v serci ohraniti, de nevarnosti odidemo. Ako bi pa tudi dopu- šeno veselje nam bilo v pohujšanje, se ho¬ čemo po nauku sv. Gregorija tudi taistiga ogibati in tebe, o Bog, prositi, de naše serca neprenehama s studam do posvetniga veselja napolnuješ. Usmili se nas, o Bog! usmiii se ubozih duš v vicah, ktere za nečimerno veselje Tvoji pravici tako ojstro zadostujejo; odvzemi jim vso žalost in po¬ kaži jim skorej svoje veselo obličje. Amen. V čast žalostnih sere Jezusa in Marije in za vse duše v vicah, ktere terpe zavoljo nezmernima posvetnima veselja: Oče naš ... ČešenaMarija ... Čast bodi ... F. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. Amen. — - 09099 -- 20 V. štacijon. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te, o Kriste , in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus slabi' pod težkim hlodam križevim in rabeljski hlapci se bojijo, de bi jim na potu ne sklenil; prisilijo torej Simona Cirenejčana, de Jezusu pomaga križ nosili. O koliko kristjanov je podobnih temu Simonu, ki so v križih nejevoljni, jezni in serditi, in si namesti nebes pogubljenje služijo ali pa prav hudo časno terpljenje v vicah! O koliko duš je, ktere le zavolj svoje nepo- terpežljivosti, nejevolje in jeze zdaj terpijo in se vicajo, ter žalujejo, de niso rade, ampak le prisiljene na tem svetu za Je- zusam križ nosile ! Kako zdihujejo in tar¬ najo, de se krotkosti in ponižnosti, tih pre- žlahtnih čednosti niso naučile od Jezusa, kteri pravi: „Učite se od mene, zakaj jest sim krotak in iz serca -ponižen* 4 , in kteri je kakor pohlevno jagnje, ki ust ne odpre, molčal pred Pilatam in Herodam, kadar je bil terdo sojen in tožen; kteri je tolikanj udarcov, toliko zapljuvanja, posmehovanja in krivice s prečudno krotkostjo preterpel; in ki se po besedah sv. Pavla ni protil, kadar je bil preklinovan, temuč je krotko 21 svojim zopernikam odpušenja prosil pri ne¬ beškim Očetu, rekoč: „0če, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo.“ — Preljubi kristjan, ravnaj se tudi ti po tem imenitnim zgledu ter bodi pohleven in krotak; nikar hudiga s hudim ne povračuj, temuč dobro stori njim, kteri te preganjajo, kolnejo, zoper tebe lažejo in vse hudo govorijo. O kako močno boš s tem Jezusu dopadel, in kako prečudin mir boš pridobil svojimu sercu 5 kako veliko pomoč boš pa tudi tistim dušam v vicah skazal, ktere zavolj pomanjkanja te čednosti tarnkej terpe in milo za pomoč zdihujejo. De tedaj to čednost zadobiš, zdihni k Jezusu in prosi, rekoč: O ti nedolžno nebeško Jagnje! nauči me že enkrat, grenko nejevoljo in jezo za- terati, za naprej zares krotko živeti, hudo z dobrim povračevati, sovražnike ljubiti, za nje moliti, in s temi deli keršanske po- terpežljivosti in krotkosti tudi dušam v vicah iz terpljenja pomagati. Pokaži jim, o Jezus! svoje krotko obličje, po kterim tako močno hrepenijo in zdihujejo. V čast krotkiga Jagnjeta Božjiga in za duše, ktere zavolj jeze in nejevolje terpijo v vicah: Oče naš ... Cešena Marija ... V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna Ilič naj jim sveti! Amen. -OOG< 22 23 VI. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. poten in kervav, od pljunkov onesnažen, in vsa usmiljena poda Jezusu potni pert. Jezus se obriše, vtisne vanj svoj sveti obraz in ga zopet Veroniki poda. O res majhna služba, pa toliko obilno plačilo ! Poglej torej, moja duša, kako močno Jezus tudi majhne službe poplačuje! Kako je tedaj, de si v Jezusovi službi tako lena in mlačna; de tako razmišljeno moliš; tako zaspano Božjo besedo poslušaš; tako redko k Go¬ spodovi mizi pristopiš; tako malo za svoje zveličanje skerbiš, ko tebi vender tvoj Jezus celo kraljestvo v plačilo obeta! Poglej, s kako kervavimi solzami verne duše v vicah svojo smnikarnost objokujejo, in kako britko se kesajo zavoljo mlačnosti v službi Božji in v prejemanji svetih zakramentov! ,,Usmili se nas, o kristjan ! 44 one tebi kli¬ čejo , usmili se pa tudi sam sebe in za- naprej z veči gorečnostjo služi Jezusu, ki se je s toliko vnemo za tebe trudil, toliko noči za-te premolil k nebeškimu Očetu, toliko stopinj za-te storil, prestal toliko Veronika vidi Jezusov obraz ves 24 mraza, toliko solz in predrage kervi za tvoje zveličanje prelil. — O moj kristjan, obžaluj z ubogimi dušami v vicah vred svojo mlačnost in lenobo; trudi seinskerbi za svojo dušo, ter ne boj se, de bi bilo zastonj tvoje delo $ Jezus sam bo tvojo gorečnost in zvestobo in ves tvoj trud, kakor Veroniki, drago in čezobilno plačal... Zraven tega pa daruj Jezusov in svoj trud za tiste duše, ktere zavojo lenobe in mlač¬ nosti v vicah zdihujejo. Za tvoje usmiljeno serce ti bodo one hvalo vedile, in nepre- nehama za-te prosile, kadar pred obličje Božje pridejo. O usmiljeni Zveličar! vem, de je za- veržen, kdor zanikamo Tebi služi. Pre¬ kličem in zaveržem torej svojo lenobo, in te ponižno prosim, dodeli mi svojo sveto gnado, de zanaprej žveči gorečnostjo Tebi služim, in se bolj zvesto trudim za svoje duše večno srečo, ter zaslužim, tvoje pre¬ sveto obličje, po kterim angeli kopernijo, vekomaj gledati in vživati. Amen. V čast preljubeznjiviga Jezusoviga obličja in za duše v vicah, ki terpijo zavoljo lenobe v službi Božji: Oče naš ... Češena Marija .. . Čast bodi... V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti l Amen. -S339S- 26 VII. štacijon. Jezus pade vdrugič pod križem. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus pade drugič pod križem, in je v tem prežalostnim stanu kakor červ zemlje zaničevan, taptan, z nogami suvan! O jest nesrečni človek sim svojiga Zveličarja na zemljo vergel, kadar sim se v svoje stare grehe povernil! O kako mi je žal, de sim nar veči dobroto z nehvaležnostjo plačeval, rajši satanu in svojimu mesu služil, kakor pa Jezusu, svojimu Bogu, malopridne in pohujšljive ljudi rajši poslušal, kakor pa prave Jezusove služabnike ! ... O kdaj že bi bile Božji pravici zadostile, vpijejo duše v vicah, ko bi se ne bile v stare grehe povračale! Saj zavolj te posebne nehva¬ ležnosti, ki smo se z njo zoper Jezusa pregrešile, bi v vicah ne terpele. O vi vsi, kteri ste po Jezusovi milosti zopet prijaznost Božjo zadobili, bodite bolj modri kakor smo bile me; bodite stanovitni v dobrim in hva¬ ležni svojimu nebeškimu Zdravniku; ogi¬ bajte se bližnje priložnosti greha in vsili ne¬ varnost; raztergajte še danes zavezo, ktera vam je v spotikljej in pohujšanje;- žalujte, žalujte zavolj storjenih grehov, varujte se 27 novih padcov, de bote imeli tolažilo dopol¬ njene pokore na smertni postelji in tudi dušam v vicah iz njih britkosti pripomogli. Za to stanovitnost zdihnite k Jezusu, rekoč: O dobrotljivi Zveličar! kolikrat smo ti že obljubili, de ne bomo več grešili, koli¬ krat smo se že svojih grehov spovedovali: vender smo še zmiraj ž njimi ognjušeni. Usmili se Ti nas, in daj nam pravo sta¬ novitnost v dobrim, de zadobljene gnade nikdar več ne zapravimo, svoje življenje popolnama poboljšamo in tudi ubogim dušam v vicah, ki zavoljo nestanovitnosti velike britkosti terpijo, k rešenju pripomoremo. Amen. V čast na zemlji zgrudenimu in od vsih zaničeva¬ nimi! Jezusu in za vse duše, ki zavoljo nesta¬ novitnosti terpijo v vicah. Oče naš ... Cešena Marija ... Čast bodi ... F. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti! Amen. 28 39 VIII, štacijon. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Jeruzalemske žene se nad Jezusam jokajo, ker vidijo, koliko in kako silno po nedolžno terpi. Jezus pa se milostljivo k njim oberne in jih uči in tolaži: Jokajte se čez svoje grehe in čez hudobijo svojih otrok, de ne hote enkrat prisiljene zdihovati: o koliko bolje bi bilo za nas, ko hi nikoli matere ne bile, ker smo svoje otroke zanikamo in brez strahu zredile, za njih truplo in časno srečo vso skerb imele, na njih dušo pa smo pozabile! O koliko je duš v vicah, ktere s kervavimi solzami svojo zanikarnost objokujejo, de so svoje otroke napčno in slepo ljubile, jim vse na voljo pustile, jih od nevarnih tovaršij, drušin in znanj niso odvračevale; kadar so se pregrešili, so jih premalo strahovale, jim mehkužno, nemarno življenje v posvetnih kratkočasili in nevarnim veselji tega sveta dopustile! Zdaj morajo ojstro plačevati Božji pravici to svojo ne¬ spodobno in slepo ljubezen, in njih otroci — v poželenje tega sveta zatopljeni — se kar nič več na nje ne spomnijo, temuč jih v tem ognji britkiga očiševanja pustijo zastonj 30 zdihovati in v pomoč klicati! Usmili se jih saj ti, zanikarni oče, mati, ter njih proš¬ njam z dobrimi deli za nje naproti pridi; usmili se pa tudi svojih otrok, in veči skerb na dalje na njih večno srečo obračaj, kakor pa na svoje posvetne opravila, de odideš časnimu, ali saj večnimu terpljenju. Oberni se k svojimu ljubimu Odrešeniku in reci: O usmiljeni Jezus, ki si rekel: Pustite male k meni, zakaj tacih je nebeško kra¬ ljestvo: daj nam to sveto gnado, de bomo zanaprej vsim svojim, zlasti domačim za zveličanje skerbeli, posebno pa svoje ljube otročiče le v Tvojim strahu redili in pod- učevali, in si nebeško veselje vekomaj za¬ služili. Amen. V čast usmiljenimi! Jezusu in za tiste duše, ktere • zavolj prevelike in slepe ljubezni do svojih otrčk v strašnih vicah terpijo: Oče naš . . . Cešena Marija ... V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti! Amen. -G90C- 31 33 IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. tjezus, naš ljubeznjivi Zveličar, že tretjič od križa potert leži na zemlji! Težka bu¬ tara naših pregreh, ktere zmiraj nakladamo, vkoreninjena navada v hudobijah je njega neusmiljeno na zemljo vergla, in ravno ta bi nas bila že davno v pogubljenje potegnila, ko bi ne bil Jezus s svojim prebritkim terpljenjem, s svojim tretjim padcam Božje pravice potolažil in nas tega poslednjiga padca obvaroval. Ravno ta nesrečna na¬ vada je veliko veliko duš zavolj ne dosti spokorjenih grehov v globočino bolečin in marter v vicah pokopala. O kako one to¬ žijo, za pomoč zdihujejo, in kličejo v tem¬ nicah britkosti in zapušenja ! časne stra¬ hovanja in šibe zavolj večkrat ponavljanih in na tem svetu ne popolnama spokorjenih in omitih grehov so se jim v morje marter spremenile, v kterim kličejo: Oh, ali je še kdo na svetu živ, de bi nas s svojimi dobrimi deli iz tih bolečin rešil, ali nam jih saj pomanjšal? — O grešnik! ki že toliko let 33 v grehu zakopan ležiš in nikdar terdno ne skleneš, železne srajce hudih navad sleči in stergati: kaj praviš k temu klicanju ? Pomagaj sam sebi in njim; zapusti že enkrat nesrečni greh, stergaj strašno ketino hudih navad, steri okove terdovratnosti, raz¬ deli tisto prijaznost in zavezo, ki (e je že tolikrat pohujšala, ogibaj se tiste hiše, v kteri si že tolikrat Boga razžalil in svojo dušo oskrunil! Spreoberni se in spreober- njen moli tudi za terpeče duše v vicah! Ako pa vender še dalje terdovratin ostaneš, glej in vedi, de si jezo Božjo na glavo nakopuješ, de se bo Bog naveličal dolziga prizanašanja, in de tebe v svojim pravičnim serdu ne bo v vice, ampak v globočino peklenskih marter zročil, od kodar ni več otenja in ne odrešenja. O usmiljeni Jezus, ki zavolj naših gre¬ hov v tretjič omagan ležiš pod križem, usmili se nas in prizanesi nam, ker vemo, de je strašno, živimu Bogu v roke pasti. Zdaj, precej zdaj se hočemo poboljšati; zdaj pri ti priči se odpovemo vsi grešni priložnosti in prekličemo in prekolnemo taisti greh in hude navade, ki so nas v toliko nevarnost, Tebe vekomaj zgubiti, pripravili. Poterdi te naše terdne sklepe s svojo gnado, reši nas prehude zaderge grehov in večniga 3 ognja, pa tudi duše v vicah iz ječe njih terp- Ijenja in žalovanja. Amen. V čast tretjiga Jezusoviga padca pod križem, in za duše, ki so zavolj grešnih navad v vicah: Oče naš ... Cešena Marija ... F. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti 1 Amen. 36 X, štacijon. Jezusa slečejo in mu žolca piti dajo. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. iHezusu, našimu dobrimu in Ijubeznjivimu Dobrotniku, edino suknico, ktero ima, s silo z života stergajo! 0 kolika sramož- Ijivost prepeka njegovo prečisto serce vpričo vsiga ljudstva, kako greje in boli prelju- beznjiviga Jezusa v njegove deviške lica! Zraven tega njega tare suha žeja vsiga spehaniga pod butaro pretežkiga križa; prosi piti, pa ne dobi kaplje hladne vode, še manj požirek sladkiga vina; temuč mora grenki žolc z jesihain zmešan piti. Tukej so se spolnile besede kronaniga preroka: dali so mi zajed žolca in v moji žeji so me z jesiham napajali. — Zavzemi, začudi in tresi se nad krivicami, ki jih terpi nedolžni Jezus zavolj tebe, o nečisti in nesramožljivi človek, — in ti po¬ žrešnosti in pijanosti vdani grešnik ! O ko bi ti vidil in občutil, kaj terpijo duše v vicah, ki so se na svetu za take grehe sicer pokorile, pa ne še do čistiga spo¬ korile, — kako one plačujejo dolg svojih nesnag in nespodobnost, nezmernosti in pi¬ janosti! Oh, pomagaj jim, usmili se jih, 37 de tudi ti kdaj usmiljenje dosežeš; zapusti že vender nagnjusne grehe, bodi čist in sramožljiv, odjenjaj od nezmernosti v jedi in pijači! O kako srečin boš, ako ta nauk sprejmeš, ker zgodilo se bo, de boš s treznim in čistim življenjem ljudi k dobrimu budil, svojimu angelu veselje delal in enkrat s treznimi očmi Boga gledal in s čistim sercam brezmerno rajsko veselje okušal. Boš se na zemlji ostudnih pregreh obva¬ roval, se ljudske sramote ognil, veselo in morebiti še dolgo živel; enkrat pa pri Je¬ zusovi mizi sedel, se lepo gostoval in iz celih potokov se napajal nebeškiga veselja. Z vsim tem boš ubogim dušam v vicah, ki zavolj unih pregreh terpijo, veselje delal, ter lajšal in hladil njih martre in bolečine, in k njih naglimu rešenju pripomogel. De to milost dosežeš, zdihni k svojimu žejnimu, zasramovanju izpostavljenimu in z ranami pokritimu Jezusu in reci : O nar čistejši deviški Sin nar čistejši Device! jest hočem zanaprej čisto živeti, svoje počutke krotiti, sramožljivost ljubiti, svojimu životu le samo potrebni živež do¬ pustiti. In prosim te ponižno, dopusti, de tvoje zasramovanje in velika žeja na Kal- varji, in vse moje krotenje, s tvojim skle¬ njeno , naj tekne v prid in pomoč zapušenim dušam v vicah, ktere terpe zavolj ravno 38 imevovanih grehov, de že skorej potolažene in razveseljene tvoje presveto obličje za¬ gledajo. Amen. V čast zasramovanimu in z žolcam siljenimu Jezusa in za duše, ki zavolj nečistosti in netreznosti terpijo v vicah: Oče naš ... Cesena Marija .. . Čast bodi ... V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti! Amen. -QSOS-- 40 XI. štacijon. Jezus je križan. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej, o keršanska duša, zdaj tvojiga Jezusa križajo! Zavzemi se nad togoto, s ktero ga na hlod veržejo; nad grozovit- nostjo, s ktero mu presvete roke in noge z žeblji pribijajo5 kako mu žile, kite, ko- šice ranijo in prebodejo; kako urno sem ter tje tekajo in delajo, de bi svoje ne¬ usmiljeno djanje dopolnili! Poglej njegovo predrago kri, kako teče na zemljo iz nje¬ govih presvetih ran; poglej, kako je na križ razpet, de se po besedah prerokovih zamorejo vse njegove kosti šteti; poslušaj zasmehovanje in zasramovanje rabeljsko; ozri se pod križ, kako za njegovo obla¬ čilo vadljajo! Ali veš pa, de je to tvoje delo, o grešnik? Ti si ga križal, pravi apostelj; tvoji grehi so ga na križ pribili; vse svoje počutke si ti k križanju rabil: ušesa, s kterimi si poslušal opravljanje in nečisto govorjenje ali petje; oči, iz kterih je švigal oginj nesramožljivosti; roke, ktere si po grešnih rečeh in krivičnim blagu stegal; noge, s kterimi v posvetnost in greh zahajaš, nevarnih drušin, plesov, 41 kratkočasov išeš ter po poti pogubljenja hodiš ali tudi še druge zapeljuješ; slast in kus, kterinm si o prepovedanih dnevih s preobilnimi jedmi ali celo z mešam stregel. Oh kristjan, spreoberni se in prevdari že enkrat prav globoko, kaj ti sv. Duh proti in žuga, de boš s tem tepen, v čimur boš grešil. Pomisli in si k sercu vzemi, kako duše v vicah za razuzdanost svojih počut- kov terpe in svojo vnemarnost britko pla¬ čujejo. Usmili se jih, usmili se pa tudi samiga sebe in reci k Jezusu: Križani Jezus! serčno žal mi je za vse, kar koli sim te dosihmal s svojimi počutki žalil, in terdno sim sklenil, se po¬ boljšati. Zavolj tvoje presvete kervi, ki si jo na križu prelil, te torej ponižno pro¬ sim, odpusti mi moje grehe! Odpusti pa tudi ubogim dušam v vicah, in pogasi s sveto Rešnjo kervjo plamen, ki jih žge in peče. Amen. V čast križaniga Zveličarja in za duše, ki zavolj tega terpe v vicah, kar so s svojimi počutki v življenji grešile: Oče naš . .. Cešena Marija. ... V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. Amen. -oee©- 43 XII. štacijon. Jezus unierje na križu. V. Molimo te, o Kriste , in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Pristopite, kristjanje, pravični in grešniki! poglejmo, kdo tukaj na križu visi? Podoba človeka je, ki je ranjen od nog do glave $ lica so od udarcov zabuhle, oči oterpnile, ustnice obledele, glava je od ternov raz- bodena, roke in noge so z žeblji prever- tane, serce s sulico prebodeno! Tako zdelan terpi, se muči že tri ure, — umira, — umerje! — Kdo je umeri? Umeri je Sin Božji sam na križu ! — Desiravno sim prah, vender dopusti, o neskončni Bog, de te vprašam, kaj de svojiga ediniga preljubiga Sina v tolikih bolečinah pustiš umirati in umreti? Kdo Ga je tako zdelal, kdo tako neusmiljeno umoril ? — Ti, ti, o grešnik! odgovori nebeški Oče: „z a volj o grehov svojiga ljudstva sim ga udaril . 44 In ti se ne bojiš, o grešnik, ki si toliko hudobijo storil? Upaš še nebesa? Te ni groza priti pod križ Njega, ki si Ga v sinert izdal? — Pojdite sem, ne bojte se, skesani grešniki, nikar ne ob¬ upujte vsi, vsi pridite pod križ in poglejte, kdo na njem visi? Oh, bodite potolaženi, 44 vaš Odrešenik in Zdravnik, vaš Mesija in Dobrotnik, vaš brat, vaš ljubeznjivi Jezus je. Ljubezen sama na križu visi! Začudite, zavzemite se in ostermite nad to Ljubeznijo! Ljubezen ga je z nebes privabila in v jasli položila, preganjaniga v Egipt peljala, v mnogim terpljenji in poniževanji po judovski deželi vodila5 ljubezen mu je križ na rame naložila, na kterim je poslednjič dušo iz¬ dihnil. In zdaj pomisli, o grešnik! solnce temni, zagrinjalo v tempeljnu se je preter- galo, skale pokajo, zemlja se trese, mertvi vstajajo, angeli žalujejo, vsa natora Sternu, ker mu je vse pokorno, ker ga vse ljubi. Boš mar ti sam, o grešnik, brez ljubezni? Ti sam mar ne boš imel občutljeja za kri¬ žano Ljubezen? Oh zapusti že enkrat pre¬ hude pregrehe, ktere te od križaniga tvo- jiga Jezusa ločijo, in oberni se k njegovi ljubezni. Spomni se, kako milo objokujejo terpeče duše v vicah, de so se prepozno k večni Ljubezni obernile. Usmili se njih in samiga sebe, zdihni k Jezusu na križu in reci: O križana Dobrota in Ljubezen, o preljubeznjivi Jezus! od zdaj se za terdno odpovem grehu in ga prekličem, in le tebe hočem iz vsiga serca ljubiti 5 moja duša naj bo odsihmal tvoja nevesta, moje serce tvoj sedež, tvoje sveto ime na mojim jeziku 45 v vsih skušnjavah. Pridi, o ženin moje duše, pridi moj Jezus! in napolni mojo dušo s svojo čisto ljubeznijo; razsvetli moj um, de bom tvojo dobroto bolj jasno spo¬ znaval; nagni mojo voljo, de bo vselej s tvojo sveto voljo sklenjena; poterdi moj spomin, de bom z veseljem prav pogosto na te mislil, in de se moja duša vsa s teboj napolni. Usmili se pa tudi, o ne¬ skončna Ljubezen ! svojih nevest, ubozih duš v vicah; požgi s svojo ljubeznijo njih ma¬ deže, in pokaži jim svoje usmiljeno in lju— beznjivo obličje. Amen. V čast Jezusu umirajočimu na križu, in za duše, ktere so rade njegovo terpljenje premišljevale: Oče naš .. . Češena Marija ... V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. Amen. - 0699 -- 46 47 XIII. štacijon. Jezus s križa snet, in Marii v naročje položen. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. ©berni se od Jezusa k njegovi Materi! Z ranami pokrito, s sulico prebodeno, vse zdelano mertvo telo Jezusovo zdaj njegovi Materi Marii v naročje položijo. O Kra¬ ljica marternikov! velika kakor morje je tvoja žalost; kdo te bo vtolažil! — Mi greš¬ niki smo krivi smerti tvojiga Sina in tvoje prevelike žalosti; ali žal nam je zdaj, zato hočemo s teboj žalovati in svoje solze s tvojimi strinjati. Sprejmi nas za svoje otroke, zakaj tvoj Sin nas je v testamentu, ki ga je umirajoč delal, tebi zročil, rekoč: »Po¬ glej svojo Mater! u Poglej, sv. Janez, poglejte, vsi verni — s sv. Janezam ta¬ krat zaznamnjani — na Marijo, svojo.usmi¬ ljeno Mater! K tebi tedaj, o Marija, se obernemo in veliko zaupanje v tvojo po¬ moč in prošnje stavimo. K tebi kličemo, o hči nebeškiga Očeta, naj vredniši Mati Sinu Božjiga, nar žlahtniši nevesta sv. Duha! K tebi vpijemo, ti čudo vsigamogočniga Boga, od vekomaj izvoljena, vsa lepa, brez madeža spočeta, z vsimi milostmi napol- 48 njena posoda, zapopadek vsih čednost, lepa kakor luna, izvoljena kakor solncei K tebi pribežimo, ti pribežališe vsih grešnikov, kteri se žele poboljšati. Na-te gledamo, ti svetla zvezda na nevarnim morji tega sveta $ v tebe se oziramo, o ti prijazna rudeča zgodnja zarja, lepši nad Estero, čistejši nad Suzano, serčniši nad Judito! Po tebi in tvojih mogočnih prošnjah upamo pobolj— šanje svojiga življenja, odpušenje grehov in večno življenje doseči. Upamo pa tudi pomoč za vse uboge duše v vicah, in zdih- nemo za-se in za-nje k tvojimu Sinu, rekoč: O Jezus! položen v naročje svoje ljube Matere Marije, ozri se na nas revne greš¬ nike, in na prošnjo preužaljene Matere Marije nam odpusti naše grehe, in dodeli nam milost k pravimu in resničnimu spre- obernjenju. Po ravno ti prošnji daj tudi ubogim dušam v vicah iz svojiga neskonč- niga zasluženja tolažbo, ohladilo in rešenje. Amen. V čast Marije Device sedem žalost in za duše v vicah, ki so že blizo odrešenja: Oče naš . . . Cešena Marija ... Čast bodi ... V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. Amen. -Q09O- 49 4 50 XIV. štacijon. Jezus v grob položen. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Mikodem in Jožef iz Arimateje sta Jezusovo rnertvo telo v grob položila. Marija, sv. Janez z aposteljni in bogaljubnimi ženami so se mogli vsi prežaljeni ločiti od njega 5 ali njih serce je pri Jezusu ostalo. Bogo- Ijubne keršanske duše! tudi ve, ko od tega križeviga pota domu pojdete, tudi ve ža¬ lujte z žalostno Materjo Marijo, de ste bile zadolžene nad Jezusovo smertjo. Torej svoje serce pri Njem pustite, sklenite se s toli¬ kanj ljubeznjivim Zveličarjem, mislite po¬ gosto nanj, njegovo presveto terpljenje naj vam bo pri vaših delih in opravilih prav pogosto pred očmi. Ljubite hvaležno svo- jiga križaniga, vse ljubezni vredniga Od¬ rešenika! Kdaj pa vam je to ložej, kakor takrat, kadar njegovo presveto Telo pri sv. Obhajilu v grob svojiga serca položite? Takrat se mu darujte, takrat mu svoje serce dajte, takrat se ž njim sklenite5 ker to je previsoka in imenitna čednost, de se človek do čistiga z Bogam sklene in se volji Jezusovi popolnama zroči. O kako srečin si človek, ako le to želiš, le to 51 hočeš, kar Bog želi, kar Bog hoče, ker tako' si nekake nebesa že na tem svetu našel in v ti edinosti z Bogam vživaš pred- čutljeje rajskiga veselja. Ako si popolnama z Bogam v volji zedinjen, boš vse za ljubo jemal, kar koli se ti bo tukaj prigodilo, zdravje ali bolezen, revšino ali premoženje, spoštovanje ali zaničevanje, žalost ali ve¬ selje, grenkost ali sladkost, srečo ali ne¬ srečo. Vse to je ali delo ali pa dopušenje Božje, — Božja volja, torej tudi tvoja volja. O pač tehtne in imenitne so torej besede v Gospodovi molitvi: „Zgddi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji , 44 ktere rad in velikrat ponavljaj. Reci tudi pogosto s sv. Očetam Pijem VII. veliko veljavne besede: „Z g odi se vvsih rečeh, ter bodi hvaljena in veko- majčešenanarpravičniši,narvikši in nar ljubeznjivši volj a Bo žj a Ne pozabimo tudi pri poslednjim štacijonu vernih duš v vicah, ter zdihnimo k križa- nimu Jezusu, rekoč: O usmiljeni Jezus! ti nar bolje veš, kaj terpijo, kako zdihujejo one, ki so od tebe svojiga Ženina ločene, in hrepene po tvojim božjim obličji, kakor jelen po hladni *) Sto dni odpustkov zadoM enkrat na dan s to molitvico, kdor jo moli: Pij VIJ. 19. vel. trav. 1818. 4 * 53 vodi: podaj jim svoje svete roke, očisti jih, reši jih, pelji jih v svoje kraljestvo! Amen. V čast Jezusu v grob položenima in za vse verne duše v vicah: Oče naš ... Cešena Marija ... V. Gospod daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. Amen. Pesem pri svetim križevim pota.*) 53 h, pridite stvari! Kaj , glejte se godi! On, liter’ nas vse živi! Strašno za nas terpi. i. štacijon. Razgajžlan, zapljuvan, In kronan, zasramvan; Pred sodbo je peljan, Nedolžno v smert izdan. 2. štacijon. Glej , križ mu nalože Na ranjene rame, Oh, Jagnje Božje gre, In nese vsih dolge. 3. štacijon. Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh, Vtopljen v sveta dolgeh , Leži potert na tleh. 4. štacijon. Oh, žalosten spomin! Ker sreča Mater Sin; Nji gre meč bolečin Do serca globočin. *) It druzih od v. 6. škofijstva poterjenih bukev med 5. štacijon. Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon , prosim te , Ne brani križa se! 6. štacijon. S pertam Veronika Obriše Jezusa; Spomin za to ji da Terpljenja britkiga. 7. štacijon. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet; Pregrešno še živet’, O, jenjaj, grešni svet! 8. štacijon. Usmiljene žene! Ne jokajte za Me; Točite za-se le Spokornih sere solze. 9. štacijon. Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži; Naj vender se zbudi, Kdor še v pregrehah spi! 10. štacijon. Ko pride na gord, Ga slečejo gerdo, Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. 55 11. štacijon. Na križ ga polože, Razpno roke, noge, Žeblji mu zdaj nove Še rane narede. 12. štacijon. Na križi tam visi, Oh, sveta teče Kri! Ža grehe vsih ljudi Zveličar smert stori. 13. štacijon. Marija, k teb’ hitim, Tvoj’ga Sinu častim. Z vama, dokler živim, Rad jokam in terpim. 14. štacijon. Za naš greh mertviga Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojiga serca. Ljubimo, hval’mo naj Te, Jezus! vekomaj ; Po tvoji smerti daj Nam priti v sveti raj! ■oeo! COBISS NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA .JI Hilli II 00000375616