64 najzanimivejše branje slovenskim (mla- dim) bralcem. Za odprtje razstave smo pripravili mednarodno strokovno konferenco, na kateri so slovenski in hrvaški strokov- njaki spregovorili o izvirni in prevodni otroški in mladinski literaturi. Name- njena je bila strokovni javnosti, torej knjižničarjem, založnikom, urednikom, profesorjem, študentom in vsem, ki so povezani z otroško in mladinsko lite- raturo. Uvodne pozdravne govore so prispevale: mag. Iva Premerl, direktorica Mladinske knjige Trgovine, mag. Jelka Gazvoda, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, in Vesna Terzić, veleposla- nica Republike Hrvaške v Sloveniji. V strokovnem delu so sodelovali: dr. Dra- gica Haramija (Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Maribo- ru), Natalija Dragoja (Knjižnica mesta Zagreb), mag. Darja Lavrenčič Vrabec (MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Oddelek za otroke in mladino KOŽ), dr. Veronika Rot Gabrovec (Filozofska fakulteta v Ljubljani in Bralno društvo Slovenije) in mag. Tilka Jamnik (Slovenska sekcija IBBY). Na okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Igor Saksida (Pedagoška fakulteta v Ljubljani), pa so sodelovali: Katja Ster- gar (Javna agencija za knjigo), Irena Miš Svoljšak (Založba Miš), Natalija Dra- goja, dr. Dragica Haramija, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, dr. Nada Grošelj (pre- vajalka) in Kašmir Huseinović (založba Kašmir Promet iz Zagreba). http://www.bookfair.bolognafiere.it/en/the- -best-venue-for-childrens-publishers-to-me- et/878.html http://www.mladinska.com/knjigarna_kon- zorcij/bologna_po_bologni BRALNOSPODBUJEVALNA AKCIJA NA TEMO SVETLOBA Tudi ob letošnjem 2. aprilu smo pri- pravili bralnospodbujevalno akcijo. Po- budnika in krovna organizatorja sta bila tako kot prejšnji dve leti Slovenska sek- cija IBBY in MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Soorganizatorji so bili: Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slove- nije – ZPMS, DSP – sekcija za mladinsko književnost in Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga. Ob letošnjem mednarodnem letu svetlobe smo jo na- menili branju različnega gradiva na temo svetlobe. Osnova je bil obsežen nabor gradiva, ki ga je pripravila MKL, Pio- nirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, in ga razstavila pod naslovom »Svetloba – slika – sporočilo« v MKL, Knjižnici Otona Župančiča. Od- prtje razstave je bilo 2. aprila, na svečani prireditvi z naslovom Sijaj, sijaj, sončece so sodelovali otroci iz vrtca Ledina in pravljičarka Anja Štefan. Avtor razstave Vojko Zadravec, so- delavec MKL, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, je takole zapisal: Pojem svetloba zavzema osrednje mesto človeštva. Človeku/bitju omogoča življe- nje, človeku/mislečemu bitju pa je prepro- sto čutno zaznavo razvila v doživljanje in misel. Zato razstava želi govoriti o treh razsežnostih tega pojma. Druga razsežnost je psihološka. To je po- srečen spoj lastnosti elektromagnetnega valovanja zunaj in znotraj živega bitja, še zlasti človeka, ki ima največjo zmogljivost »elektromagnetne mreže« svojega živč- nega sistema. Ta spoj namreč preproste odboje svetlobnih žarkov spreminja v sli- ke – mejnike pri razločevanju okolice od 65 samega sebe, pri človeku pa tudi osnovo za dajanje imen vsem stvarem. Tretja razsežnost pripada samo človeku, saj mu je sposobnost dajanja imen omogo- čila pojmovno sporazumevanje s svojimi bližnjimi, s tem pa ustvarila svet zavesti in z njo novo vesolje, vesolje sporočil z neštetimi miselnimi in kulturnimi svetovi. Zaradi odločilne pomembnosti svetloba v človeški kulturi predstavlja na eni strani znamenje moči (vladanja), na drugi stra- ni pa simbol svobode (predvsem svobo- de duha). Korintski učenjak Diogen pravi Aleksandru Velikemu: Umakni se mi s sonca! (Doskočilova: Diogen v sodu, 32). Če bi človekova svoboda oddajala vidno svetlobo, bi bil danes planet ovit v globo- ko temo, toliko človeštva je v suženjskem odnosu: premnogi so sužnji ljudi in mnogi sužnji želja. Umetnost in v njej literatura ves čas razpihavata ogenjček svobode, da bi nas ogrela in nam svetila. Zato je skrb za svobodo odgovornost; pravico imamo biti svobodni in odgovorni smo za svobodo drugih. Izobrazba in kultura nam to odgo- vornost nalagata. Izpostavljene so torej fizika (predvsem vidni spekter), psihologija (predvsem psi- hologija barv) in umetnost (predvsem sli- karstvo in mladinsko leposlovje). Mladinsko leposlovje je v resnici posuto po vsej razstavi, spremlja vse vidike in pojavne oblike svetlobe, povsod naletava kot sneg. No, samo skuša. Svetloba je nam- reč mnogo več, kot jo moremo (in smemo varno) ujeti, in slik je mnogo več, kot jih uspe uloviti naš pogled (pa še »vsaka ima svojega slikarja«). Zato se razstava sve- tlobe in slike bolj dotakne, ju nakaže kot izhodišče za prikaz najveličastnejše posle- dice: sporočila. Temé (in mraka) torej ne bi smelo biti toliko. Seznam leposlovnih knjig je organiziran v naslednje skupine, ki podpirajo gornja sporočila: – barve (splošno kot pojav ali prispodoba) – zelena (kot klorofil ali prispodoba) – rdeča (kot hem ali prispodoba) – modra (kot modrost ali prispodoba) – narava svetlobe (viri, lastnosti in simbo- lika) – nasilje (pomanjkanje svetlobe, še pose- bej rumenega (prijaznega) spektra) – rasizem in sleherni nasilni -izmi (po- polno umanjkanje svetlobe, še posebej modrega (razumnega) spektra) – svoboda (dragocenost svetlobe in hrepe- nenje po njej) – prijateljstvo in ljubezen (svetloba preži- vetja in lučka dostojanstva). Seznam strokovnih knjig na temo SVE- TLOBA – SLIKA – SPOROČILO se ne omejuje samo na knjige za otroke in mla- dino, ampak vsebuje tudi nekaj primerov knjig, ki jih navadno dobimo na oddelkih za odrasle. Tudi pri tem seznamu velja opomba, da so nabrane knjige zgolj primeri za možno razmišljanje o temi; seznam še zdaleč ni sistematičen izbor, ki bi zmo- gel predstaviti celovitost teme. V seznam je vključenih tudi nekaj knjig iz oddelka za odrasle, in sicer kot posebna spodbuda mentorjem: ker smo odrasli tisti, ki otro- kom ponujamo branje, jih branja učimo in jih prepričujemo, »da nas bo brez branja pobralo« (uporabljeno po pesniku Pavč- ku), je prav, da v vlogi mentorja občasno preverjamo svoje znanje o temah, ki jih ponujamo otrokom. Tudi o tako usodnem in večplastnem pojavu kot je svetloba. Bralnospodbujevalna akcija je pote- kala od 19. marca – svetovnega dneva pripovedništva, preko 2. aprila – med- narodnega dneva knjig za otroke, Slovenskih dnevov knjige, 23. aprila – svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, Noči knjige in vse do konca šol- skega leta. K branju gradiva na temo sve- tlobe smo spodbujali v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v splošnih in šolskih knjižnicah, knjigarnah, različnih medijih idr. tako otroke in mladino kot odrasle in starejše; spodbujali smo zasebno branje oz. posameznike, skupine, javnost … Seznami gradiva Pionirske in drugih soorganizatorjev akcije so dostopni na domači strani Slovenske sekcije IBBY: http://www.ibby.si. 2. aprila zvečer je bilo v prostorih Društva slovenskih pisateljev še tra- dicionalno praznično srečanje, ki smo ga skupaj pripravili Slovenska sekcija 66 IBBY, Društvo slovenskih pisateljev – sekcija za mladinsko književnost, Dru- štvo Bralna značka Slovenije – ZPMS ter revija Otrok in knjiga. V uradnem delu smo predstavili svoje delo in dobi- tnike nagrad za mladinsko književnost v zadnjem letu. 7. aprila je v MKL, Knjižnici Otona Župančiča potekal simpozij z naslovom Od klasične do virtualne knjižnice za otroke in mladino. Pripravila ga je MKL, Pionirska v sodelovanju s Slo- vensko sekcijo IBBY in revijo Otrok in knjiga. Svoja razmišljanja so predsta- vili: dr. Igor Škamperle (FF Ljubljana), Lenart J. Kučić (publicist in novinar), dr. Miha Kovač (FF Ljubljana), mag. Aleš Klemen (MKL, koordinator ob- močnosti), Anja Frković Tršan (MKL, območna koordinatorka domoznanske dejavnosti), mag. Tilka Jamnik (pred- sednica Slovenske Sekcije IBBY) in Konrad Zadravec (MKL, Pionirska). V tej številki revije Otrok in knjiga objav- ljamo dva simpozijska prispevka (na str. 18–29). USPEHI SLOVENSKIH USTVARJALCEV MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI V MEDNARODNEM PROSTORU Urednik Andrej Ilc je postal član mednarodne žirije za Andersenovo na- grado 2016. Odločitev Izvršnega odbora Mednarodne zveze za mladinsko knji- ževnost (IBBY) je bila uradno objavljena na sejmu otroških knjig v Bologni. Naša kandidata za Andersenovo nagrado 2016 sta pisateljica Svetlana Makarovič (kandidirali smo jo že leta 1998, 2000 in 2002) in ilustrator Marjan Manček. Letošnje dobitnik nagrade ALMA (dogodek v Wimmerbyju je doživel tu- di neposreden prenos preko interneta) je bralni inštitut PRAESA iz Južne Afrike, ki je dobil že tudi IBBY Asahi Reading Promotion Award 2014, in si- cer na 34. kongresu IBBY v Ciudad de Mexicu (http://www.alma.se/en/award- -winners/2015/) Naša nominiranca za nagrado ALMA 2015 sta bila pisateljica Janja Vidmar in ilustrator Damijan Stepančič. Priprav- ljamo pa že novi kandidiaturi, torej za nagrado ALMA 2016; naša kandidata bosta pisatelj Andrej Rozman Roza in ilustrator Peter Škerl. Na sejmu v Bologni so bile za osrednjo razstavo izbrane tudi ilustracije Maje Kastelic iz slikanice brez besed Deček in hiša (Mladinska knjiga, 2015). To sli- kanico smo podarili mladinski knjižnici v begunskem centru na otoku Lampe- dusa (http://www.bibliotecasalaborsa.it/ ragazzi/ibby/eventi-u.php?u=25395). Slovenska ilustratorka Andreja Pe- klar se je uvrstila med finaliste Silent Book Contest 2015 s svojo slikanico v nastajanju Ferdo, velikanski ptič (http:// silentbookcontest.com/www.silentbook- contest.com/finalists-2015-ENG.html). Tilka Jamnik