Štev. 13. V Mariboru 30. marcija 1882. Tečaj XVI.
I^ist ljudstvu v j>oclirl£.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta SO kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesnc liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Kmet,ski ljudje po liberalizmu lindo zdelani.
Liberalno dobo pri nas bodo kmetski ljudje dolgo pomnili in mnogo vode mora po Muri, Dravi in Savi odteči, preden bodo vse rane za-celjene. Ves kmetski stan bil bi gotovo vničen, ako bi ne bil L 1879 zmagal grof Taaffe pri volitvah v državni zbor. Ta minister je, podpiran od konservativnih in narodnih poslancev, vsaj za prvo silo dal kmetskim ljudem na korist potrebnih postav.
Takšne nove postave so: postava zoper ponarejanje vina, zoper vvažanje ruskih in romunskih goved, zoper oderuhe, postava o posojilnicah, o zlaganji zemljišč, o polajšanji za prelaganje vknjiženih dolgov. Dalje pripravlja isto mi» nisterstvo novih prav potrebnih postav, n. pr. novo eolninsko postavo, ki bode tujej moki, zrnju in klavnej živini meje zapirala z večjo colnino. Ista vlada je odobrila^ več kmetijstvu koristnih deželnih postav, ter na Češkem in Tirolskem ustanovila posebno deželno kulturno svetovalstvo. Tudi namerava predrugačiti sedanje dedno pravo.
Vendar to je le začetek. Treba je še več storiti, ako hočemo kmetski stan pogina rešiti. Da se to zgodi, imamo sedaj več upanja, ker se tudi kmetje sami začenjajo gibati in pogovarjati o skupnih shodih. Takšen shod bil je nedavno na Dunaji, kder se je bilo sešlo okoli 4000 nemških kmetov iz spodnje Avstrije. Naposled so sprejeli precej dolgo spomenico, katero so podpisali in poslali visokej cesarskej vladi. V tej spomenici navajajo mnogo tirjatev, katerih je veliko prav gotovo opravičenih in o katerih je tudi „Slov. Gospodar" pogosto govoril. Nekoliko tirjatev pa ni tako opravičenih in nekatere so celó nemogoče.
Tirjajo pa tamošnji kmetje to-le: naj vlada osnuje komisijo mož strokovnjakov, ki naj uzroke sedaujemu propadanju kmetskega stanu preiščejo in potem vladi nasvetujejo pomočkov. Dalje tirjajo kmetske zbornice, v katere se volijo sami kmetje in ti potem svetujejo, kakšnih postav da je kmet-sKim ljudem treba. Dalje zahtevajo, naj se za vknji-
žene dolgove s pomočjo državnih denarjev dovoli nova rešitva. Tirjajo tudi visoko colnino na tuje zrnje, moko, predivo, klavno živino, dalje naj se odpravi ves indirektni davek in užitnina od poljskih pridelkov ter uvede samo dohodnina in davek od premoženja. Želijo 61etno šolo združeno z napredovalnimi kurzi in nedeljskim podučevanjem, edini sin kmeta bi naj vojaščine prost bil, srenje bi naj imele več govoriti pri ženitvah, šolah, le-galiziranji, krošnjarstvu, krčmah, nalaganji dače; dovoliti bi se imela menjša cena soli, pridelovanje tobaka, nova domovska postava, bolje po ceni sodstvo; zaukazalo pa bi se naj splošno zavarovanje premoženja in življenja, hranilnicam in bankam bi se naj prepovedala dobičkarija in zoper oderuštvo uvedle še ostreje postave. Naposled še zahtevajo, naj se Judom ne pušča prejemati javnih služeb in tudi bi jim naj bilo zabranjeno kakšen dolg dati vknjižiti na kmetsko posestvo.
To so poglavitne želje nemških kmetov spodnje avstrijskih. Liberalni listi so se tirjatvam samo rogali in zasramovali, konservativni pa jih objavljajo in o njih obširneje razpravljajo.
Krivice, ki se Slovencem godijo na učiteljiščih.
(Govor drž. poslanca dr. Vošnjaka v drž. zboru.)
II. Ko je deželni šolski svet Koroški vender ukazal, naj se nemščina kot učni jezik v sloven-skej Koroškej upelje, imelo je občinsko zastopstvo v Svečah dne 24. oktobra 1869 občinsko sejo in naredilo ukrep, iz katerega si z dovoljenjem gospoda predsednika usojam čitati nekaj mest, ker so pomenljiva za vse ljudske šolske razmere v Koroškej. To občinsko zastopstvo pravi v tem svojem ukrepu, kateri je tudi deželnemu šolskemu svetu objavilo (bere): „V gori omenjenem dopisu (deželnega šolskega sveta od 1. oktobra 1869) se nam zdi izrečeno, da se ne namerava samo pouk nemščine v~ nasej šoli, nego da se hoče tudi kot učni jezik upeljati in se pri tem sklicuje na nujne želje več občin",
Kdor odkritosrčno želi upeljavo nemščine kot učnega predmeta, ima naj jo, mi se temu ne protivimo. A nam morajo biti njib želje toli menj kot ravnilo, ker vemo iz lastne izkušnje, na kak način so se take želje in prošnje delale. (Čujte! čujte! na desnici.) Mi izprevidamo korist nemščine prav dobro; mi odločno trdimo, da je tudi slovenščina koristna. Če je torej korist splošno ravnilo, morali bi Slovenci v Koroškej odločno zahtevati, da se v vseh šolah v nemških okrajih tudi slovenščina kot obligatni učni predmet upelje. Kaj takega pa bi nemški Korošci odločno zavrnili in vendar bi jim bilo priučenje slovenščine isto tako koristno, kakor priučenje nemščine in mi trdimo, da bi bila nujna potreba, da se slovenščina upelje v nemške šole, ker se Nemci po slovenskih krajih večkrat kot uradniki nastavljajo in vendar ne umejo slovenščine, če Slovenci v nemških krajih kot uradniki službujejo, gotovo nemščino razumejo.
Ta občina pravi dalje: „Mi ljubimo svoje otroke, mi po moči skrbimo za njih blagor. Ce bodemo videli, da kateri potrebuje za svoj napre dek nemščine, skrbeli bodemo, da si jo priuči, a ne v ljudskej šoli, kjer se, kakor uče izkušnje, le čas gubi s tem, marveč poslali bodemo svoje otroke na nemško stran v službo, kjer bodemo brez ljudske šole in ne da bi ljudskej šoli odvzimali dragi čas, dosegli dva namena, namreč otroci uče se nemški, pri tem pa tudi življenja mej tujimi ljudmi in se z njihovim poljedelstvom vpoznajo". Iz teh uzrokov pravi dalje, da želi, naj se pri njej upelje slovenščina kot učni jezik in ne nemščina in sklicuje se na državni šolski zakon, po katerem ni namen šole samo ta, da se učenci nauče raznih predmetov, kar je mogoče le v materinščini, marveč, da mora ljudska šola mišljenje otrok vzbujati, da kot odraščeni ne blebetajo samo, marveč da bodo tudi samostojno misliti in delati mogli. In kako se more to mišljenje drugače vzbuditi nego v materinščini? To je nemogoče v jeziku, otrokom neumevnem. Občinski zastop omenja dalje: „Mi smo prosti kmetje, zato ne moremo umeti, da se nam hoče kot učni jezik usiliti tuj jezik. To usiljevanje nemščine moramo kot posezauje v naše družinske pravice smatrati. Zato moramo je z odločnostjo odbijati in zahtevati, da učni jezik pri nas ostane slovenščina." Konečno pravi: „Da mi ne iz sovraštva proti nemičini, temveč jedino le iz skrbi za blagor svojih otrok gori omenjeno zahtevamo, smo uže v zapisniku uzroke obširno naveli".
A ne samo te, nego tudi druge občine v Koroškej so prosile za upel javo slovenščine kot učnega jezika. Tu morem navesti, da je občina sv. Jakob v Rožnej dolini uže večkrat deželnemu šolskemu svetu poslala prošnjo za upeljavo slovenskega učnega jezika. Tako tudi občina Kazase pri Plaj-berku in občina Jezero. Razvida se uže iz tega, da je trditev, da se le nemščina zahteva za učni jezik, neresnična. Reklo se je vsakako prebival-
stvu, da je potrebno, da zna nemški in da se nemščina le v ljudskej šoli priuči. A odkar velja šolski zakon za ljudske šole, prepričali so se v Koroškej vedno bolj in bolj, da uspehi ljudskej šoli niso primerni. Na one vloge, katere ste prej omenjali pred visoko zbornico, je deželni šolski svet odločil, naj vse ostane pri starem, namreč pri do-zdanjera učnem načrtu in je ob jed nem naročil učiteljem, naj vsaj po Velikej noči začno pouk v nemščini osobito pri pisanji, branji in vidnem poučevanji in z vso marljivostjo nadaljujejo. (Čujte! na desnici), da tako, kakor se izraža deželni šolski svet, dobe kmalu dovoljno število besedij in oblik in naposled vedno večje razumljenje in spretnost v nemščini, da se ta lehko kmalu z uspehom rabi kot učni jezik. Torej trditev, da so vse srenje želele nemščino za učni jezik—to sem ravno dokazal — je neresnično.
(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Jesih dobro zdravilo.
Jesih ali ocet se je zopet v najnovejšem času začel od mnogo strani kot zdravilo priporočevati. Hrbtanec z jesibom si dobro vmivati, vzame rnar-siktero slabost telesno in krepča in oživlja truplo. Na dalje je voda z jesihom pomešana izvrsten pomoček, da se vse gnjijoče tvarine iz ust in nosne votline odpravijo, če se usta in nosna votlina z jesihovo vodo pridno izpirajo. Francoski zdravniki priporočajo zmes iz 1 litra ječmenove sleze, 100 gramov navadnega jesiba in 120 gramov medu pri legarji kot izvrstno zdravilo. Bolenik si mora s to zmesjo vsak dan po dvakrat usta izprati in potem malo gobo v to tekočino pomočiti, si jo pod nos držati in tako to tekočino v se dihati, kolikor nje le more.
Če se brž v početku bolezni tako začne postopati, brž ko se prva znamenja legarja poka-zujejo, bolezen nikdar tako huda ne postane in boleniki si morejo sami povedana zdravila rabiti. To priprosto in skušeno zdravilo zasluži, da se po časnikih bolje in bolje razglasi.
Kokošim pomagati, ktere ne morejo znesti.
Prigodi se mnogokrat, da kokoši ne morejo znesli in da vsled tega poginejo. Narejajo se jim namreč v jajčniku predebela jajca tako, da se jih potem ne morejo otrebiti. Posebuo rado se to kokošim primeri ob času ržene žetve. Rženi otrobi imajo neko ostro tvarino v sebi, ktera kri raz-vraži, pri konjih posebno srbečico na koži in vnetje trepavnic, pri svinjah vnetje parkljev in pri kokoših prej ko ne razdražeuje v črevah napravi. Vsled tega razdražeuja postanejo čreva suha, po kterih se jajca ne morejo naprej pomikati. Včasih se napravi iz več rumenjakov, v beljak zavitih, velika kepa, ktere se žival ne more znebiti. Treba
je toraj na kokoši pazljivo oko imeti in brž ko se zapazi, da kokoš, kar se posebno jarkicam rado prigodi, ne more iznesti, da se ji brž pomaga. Najbolje je v dimu posušena slanina ali špeb, ki se drobno razreže in nekoliko osoli. Ta se kokoši, ktera ne more znesti, predloži, da se ga more nažreti. To rado pomaga. Sol napravi žejo, žival pije mnogo in tako postanejo čreva bolje vlažna in tako se more jajce naprej pomikati. Tudi olje ricinusovo je dobro pa ni vsakokrat na deželi pri rokah.
Pomoček zoper razni mrčes.
Da se mlade rastline mrčes o v posebno polžev in bolh obvarujejo, izveden vrtnar priporoča, da se seme pred posejanjem v žveplovem cvetu dobro povalja. Da se žveplena moka semena bolje poprime, se mora seme prej nekoliko z lanenim oljem namočiti in potem z žvepleno moko potrositi. Pravi se, da se vse mrčesje takih rastlin ogiblje, kterih seme je bilo tako potrošeno. To se s tem pojasni, da žveplo pri kaljen ji in poganjanji rastlin žvepleno kislino v plinovi podobi v prsti nareja, ki je mrčesju zoperna. Ko bi se ta skušnja potrdila, bila bi ne le vrtnarjem, ampak tudi kmetovavcem zelo koristna, ki bi mogli potem razne sadeže posebno repo in repič mrčesja zlasti bolh obvarovati. Omenjamo tukaj, da francoski vrtnarji tudi česnovi sok v ta namen rabijo. Česen se tanko stolče in ta močnik nekoliko z vodo zalije in vse nekaj stati pusti in potem seme v to tekočino namoči. Oster duh, kterega rastline pri poganjanji od sebe dajejo, pre mrčes odganja. Znano je, da ima česen tudi precej žvepla v sebi.
Dopisi.
Iz Ljutomera. (Na delo!) V enej zadnjih sej v državnem zboru se je graški poslanec dr. Rechbauer predrznil, vse, kar je slovenskega, neizrečeno psovati. Rekel je, da Slovenci slovenskega jezika ne razumejo, nego samo „bindiše Spracbe". Naš velespoštovani poslanec gosp. dr. Vošnjak mu sicer ni odgovora dolžen ostal, vendar bi zelo dobro bilo, da bi se slovenske občine oglasile proti temu s tem, da bi naše poslance podpirali z dopošiljanjem številnejših prošenj, in to je, kar mi na srci tiči in me je napotilo, pero v roko vzeti. Slovenski časniki vedno prinašajo imena tistih občin, katere prošnje državnemu zboru za pripoznanje slovenskega jezika v šoli in uradu pošiljajo. Kje ste pa občine ljutomerskega okraja? Ta okraj šteje 44 občin, vse so narodne, vsikdar so bile na prvem mestu, zdaj se še pa ni nobedna oglasila. Napravite vsaj nekatere prošnje, in naj ae predstojniki vseh občin podpišejo. Ne čakajte, dokler ne bo prepozno. Stegnite roke, kedar je čas.	Narodnjak.
Od Šavnice. (Nova šola.) ^ Vstanovila se je pri nas nova občinska šola na Savnici. Ne d& se tajiti, da je te šole treba bilo, kajti otroci
šavniške občine so imeli v farno šolo po IV4 do 2 uri hoda, in tudi vse druge bližnje šole, kakor Apačka, Aninska, Negovska, so črez eno uro oddaljene. V obče imajo farani razprostrane sv. Pe-terske fare prav daleč v farno cerkev, ki stoji na konci fare tik mesta Radgone. — Za novo šolo se je nakupil hram in okolo hrama ležeče posestvo nekdaj premožnega, zdaj pa na kant prišedšega kmeta. — V to novo šolo so všolane občine Šavnica, Plitvički vrh, nekaj Lastomersko-Zbigovske, in nekaj Poličke. — Volil se je že tudi šolski svet. Šavniška občina je volila izmed sebe 3 narodne, v občini stanujoče može; enako tudi Plitvički vrh enega; Lastomerska Zbigovska pa in Polička ste se čudno obnesli; volili ste vsaka moža, ki ima v občini sicer gorice, stanuje pa v mestu Radgoni. Lastomerska-Zgibovska je volila direktorja meščanske šole, g. Stoperja, Polička pa g. Antauer-ja, glažarja. Omenim, da ste te dve občini tudi v sv. Peterski šolski svet ravno ta dva moža volili. — O Zbigovci in Poličani! ali nimate za šolski svet moža, ki med vami stanuje? Ali pa vam je tako malo mar za šolo? Mož med vami bivajoč, izvoljen v šolski svet, bi vam zamogel včasih poročati, o čem se je govorilo, kaj sklepalo v šolskem svetu, kako pa vam bota poročala moža v mestu bivajoča vašega slovenskega jezika nevešča? — Ne dvomim, da sta ta dva moža zavzeta za vse dobro, kot takima pa jima priporočujem, naj svojo veljavnost obrneta za odstranjenje krivice na šoli, ki jima bližje stoji, namreč v Radgonski šoli za veške občine. Otrok to šolo obiskajočih je polovica slovenskih, pa čujte in strmite! slovenski otroci se niti slovenski brati ne učijo. Je to enakopravno? je to pravica?!
Od Mislinje (Božji rop — slabe šole.) V kratkem času so v Slov. graškem okraji roparji dve cerkvi okradli. Najpred so vtrgali v cerkvo sv. Miklavža pri Vodriži; 17. marca t. 1. po noči pa v farno cerkev sv. Ponkracija v Starem trgu. Pri sv. Ponkraeiji je tatovom njih zlobno delo precej lehko prišlo; cerkev na visokem bregu je, izvzemši eno pohištvo, od stanovanj oddaljena. Lopovi so prelomili vrata, ki peljejo na „sv. stopnice" ; od tam so dospeli v notranje cerkveno poslopje. V dobro zaklenjen zagrad so vlomili s črtalom, ktero so si izposodili pri nekem posestniku v okolici. — Pobrali so 1 lepi kelib. 2 pateni in nekoliko srebrnine, v kteri so bile svetinje. En kelih se grabežem ni dopadel, ker pustili so ga, in zanesli pred veliki altar, kamor so zložili posode, ki niso bile iz srebra ali zlata. Tabernakel so pustili pri miru, čeravno so imeli ključ do tistega. Zraven tega še so pobrali denar iz dveh škiinjic, kakih 15 do 20 gold. milošnje, ki se je pri slovesnosti pretekli petek nabrala. Kdo so bili in od kod ti cerkveni tatovi, se ne ve. Nekteri sumničijo, da so bili Judi; vsaj lazili so ti sitneži slednje dni v naši okolici, in potem
zginoli. — Tu po občinah nabirajo prošnje za vpeljavo slovenščine v srednje šole in urade. Daj Bog, da bi se naše pravične želje kmalo uresničile. Razmere naše Stari trg-Slov. graške ljudske šole so tako neugodne, in pravi odreji in odgoji otrok tako nasprotne, da se sme šteti v tem oziru naša ljudska šola med najrevniše cele okolice. A tega ni kriva toliko šolska postava, tudi gosp. učitelji ne, saj zvečinoma ne — temuč način, po kterem je naš šolski okraj sestavljen. Nemčuri se na vse kriplje. Pred kratkim sem srečal šolarja, malega fanteka s teškimi cokljami na nogah. Eden izmed nju, ko se je bil z rokavom od desne in leve strani pod nosom obrisal, me pozdravi: „kis di hant". Ubogo dete! ubogi starši, ki s tolikimi stroški šole vzdržujejo! Dresirajo se, kakor lovski psički na nektere tuje besede. Zarad tega ne morejo šole pri praktičnem kmečkem ljudstvu potrebnega spoštovanja najti, ker se tisto uči, kar kmetu ne koristi, kar pa mu pomaga trdi črni kruh služiti tisto se odpravlja in zatiruje.
Iz Podsrede. (Nove orgije. — Trsna u š. — Peticija.) Na tiho nedeljo je tukaj pri podružni cerkvi Mateie božje sedem žalosti na tako zvanih „starih gorah" nad trgom vsako leto velik shod. Cerkvena ta slovesnost bila je letos povzdignena še zavoljo novih orgelj, ki so jih prišli blagoslavljat čast. g. dekan J. Bosina. Po blagoslovljenji so sami tudi pridgovali. Nove orgije, ki imajo 9 spreminov ali registrov, so delo domačega umetnika gosp. Janeza Nareksa. Po sodbi strokovnjakov priča to novo delo zopet o izvrstnem talentu široko po Slovenskem znanega umetnika; in na drugej strani smemo ponosni biti, da premoremo Slovenci tudi v tej stroki kaj sami iz sebe in da nam ni treba vsakokrat pri ošabnih sosedih pomoči iskati. Prctečeni četrtek, 23. t. m., bilo je napovedano v Kozjem podučno predavanje o „trsuej uši", o mrčesu, ki je vkljub svojej majhenej postavi v najnovejšem času tako grozno veliko škode napravil. Pozvali so se bili k temu nauku vsi večji vinogradui povestniki in sploh kdor se za to zanima. In ko je bila sobana, kjer se je imelo podučevati, že natlačena in polna poduka želnib poslušalcev, skoro samih kmetov, gosposkih ali drugih, ki so umeli razen sloven skega še nemški jezik, ni bila tretjina — nastopi neki g. J... H...., ter začne razlagati o „slavnej" uši filokseri — v nemškem jeziku!! Le slovenskega jezika zmožni poslušalci, katerih, kakor rečeno, je bilo več, ko dve tretjini, so čakali in čakali, da se bode učeni nemški gospod vendar enkrat tudi še njih usmilil, ter jim milostivo tudi v domačem jeziku posedal, kako razupitemu mrčesu v okom priti, saj zato so bili prišli, da bi se dali podučiti, in saj se je ta nauk plačal tudi z denarjem, ki je prišel iz slovenskih žepov — a čakali so zastonj do konca! Razumeli niso ničesar od celc „filokserne" pridige, in domov gredočim je ostala v glavi samo beseda
„rep-laus". Ko so zvedeli, da pomeni „laus" toliko, kakor uš, mislili so si, da mora biti to taka uš, ki ima „rep"! — Tudi tukajšnje tri občine: Podsreda, Križe in Gorjane, odposlale so skupno peticijo po gosp. dr. Vošnjaku na državni zbor, naj se uvedejo slovenske srednje šole na slovenskej zemlji in naj dobi materni naš jezik po zakonodavnej poti veljavnost pred sodnijami, oziroma, naj se ustanovi c. kr. nadsodnija v Ljubljani za vse slovenske okraje.
Iz Radgone. (V pojasnjen je-) Da je težavno za kateheta, v šolah podučevati, v ktere so všolani slovenski in nemški otroci, bo vsak priznal. Ta težaven stan pa se katehetu nikakor ne olajša, ako mu drugi nedopričanih krivic očitajo, kakor se ubogemu Radgonskemu katehetu godi po dopisu „od slovenske Mure" v št. 10 „Slov. Gospodarja". Med tem dopisnik piše tako-le: V Radgoni pa tudi kateheti učiteljem pomagajo. Pravili so mi učenci santi, da nijedne besedice ne slišijo v svojem maternem glasu itd. Vendar resnica je, d a slovenski otroci v prvem razredu ravno toliko v slovenskem jeziku odgovarjajo, kakor nemški v nemškem; da se v drugem in tretjem razredu slovenskim otrokom razlaga katekizem v slovenskem, in nemškim v nemškem jeziku.	J. Muršec.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitii cesar imeli so te dni preimenitne goste; ruskega carja brat, veliki kuez Vladimir, je z bolno ženo svojo na potovanji v Italijo mudil se nekaj dni na Dunaji na cesarskem dvoru, ter bil sijajno iu prijazno sprejet, Liberalnim listom to ni po volji, ker vidijo, da iz od njih želene vojske zoper Ruse ne bode nič. Solze točijo pa isti listi, da izostane poto-vauje cesarja in cesarice v Italijo; kajti nesramni Italijani hočejo, da bi naš vladar italijanskega kralja moral obiskati v Rimu in tako mu prav dati, da je papež oropan. — Vstaja v Krivošijah in Hercegovini je toliko zadušena, da se vstaške čete drobijo in v planine zgubljajo; vendar je treba za daljno varnost postaviti več trdnjavic in napraviti ceste. Da se potrebnih denarjev dozvoli, pozval je cesar delegacije na den 15. aprila t. I. v Dunaj. — Državni zbor je sprejel zakon o poštnih hranilnicah iu zborovanje odložil do 18. aprila t. 1. Gosposka zbornica je odobrila pozvi-šano colnino na petrolej, in državni proračun. Poslanca slovenska, dr. Tonkli in dr. Poklukar, izdelujeta črtež postave zastran slovenskega ura-dovanja. — Ogerski državni zbor razpravlja vojaško postavo; sprejet je velevažen dodatek: posestnik, ki ima na gruntu oskrbovati 5 ljudi, postavi se v namestovalno rezervo in se pozove pod puško le, če nastane vojska. — Hrvati trpijo vedno hujše pomagjarovanje; na železnicah in
davkarijah se govori in tudi uraduje vedno več v magjarskem jeziku ; v Medjimurji baje uže ne-koji plebanoši pridigujejo magjarski. Ubogi Hrvati, politika bana Pejačeviča je čudna!
Vnanje države. Nemški cesar, stari Viljelm, pričel je nedavno svoje 86. leto. Čestitali so mu od vseh strani, najznamenitneje pa ruski car, ki ga je imenoval svojega prijatelja in zaveznika. Bismark hoče na vse pretege samotržje s tobakom vladi priboriti, pa Nemci se mu povsod ustavljajo. — V Poznanskem Nemci Poljake silno ponemčujejo. — Ruski car namerava obiskati avstrijskega cesarja in se potem v Moskvo preseliti, kder se da kronati. Judom se prepoveduje, na kmetih stanovati in krščene hlapce in dekle imeti. Mnogo Judov se izseljuje v sveto deželo. Prav imajo, naj le gredo v sv. deželo. — Bolgarski knez odposlal je sijajno poslaništvo v Belgrad, čestitat novemu srbskemu kralju. — Italijani imajo zaporedom rabuke delavcev in ne-maničev, v Mesini, Palmanovi in blizu Neapolja so županstvom uradnice razdjali; papež so proglasili 7 novih kardinalov. — Francoska vlada je po žandarjih dala na den sv. Benedikta pridne menihe Benediktine v samostanu Solesmes ugrabiti in iztirati. V Tuniško vdrlo je 7000 Arabov, orožja jim je baje turški sultan poslal. — V severni Ameriki so več časa živeli Mormoni, ter je vsak mož imel po 10—30 žen. Grdo vlačugarstvo je republikanska vlada sedaj strogo prepovedala.
Za poduk in kratek čas.
Mostar.
II. Sultan je toraj podaril za zidanje cei kve ugodni prostor in še 50 kesah grošev, kar neki znaša v našem denaru do 3000 ti. Očetje frančiškani so mi pravili, da je od inostrancev največ pripomagal k stavbi pobožni 1. 1878 umrli nadvojvoda Franc Karol, oča našega svitlega cesarja. Posebne zasluge pa si je pridobil za to svetišče tedanji Mostarski vladika prečastni fra Angjeo Kraljevič, ki je meseca avgusta 1. 1879. v Konjiči o priliki vizitacije nagloma umrl, in je bil tudi tam, obžalovan in objokovan od svojih škof-ljanov, pokopan. Po zunanji in notranji opravi in pripravi zasluži cerkva, da je stolna, škofovska katedrala. Vladika sicer ne biva za vsem v Mostam, ampak dobre pol ure izven mesta v samotnem Vuko- ali Suhodolu v priprostem, ednonad-stropnem dvoru, ki ga je omislil 1. 1847. biskup Barišič. Ne daleč od škofovske rezidence na strmem griči leži katoliško pokopališče, obdano z debelim, visokim zidom. Prav ličnih nagrobuih spomenikov nikakor ne manjka. Napisi so vsi slovanski, izjemši dva italijanska, od kterih se eden glasi: „Qui riposa Leopoldina Bonvicino, nata Munich, passč a miglior vita il di due maržo 1869. Che iddio le accordi 1'eterna pace. — Tu počiva I
L. B. rojena Manicb, preselila se je v bolje življenje 2. dne marca 1869. Bog jej dal večui mir". Hercegovaški so skoro vsi, ne vem kako to, po ednem kopitu složeni. Za potrjilo n&te dva:
„J. N. R. J. Ovdi počiva tilo pokojne Mare ščeri Ivana Zovke. Priminu G. G. 1873."in drugi: „J. N. R. J. Ovdi počiva tilo pokojnoga Marka Dalere. Isti sin Marka Dalere, koi se udusio u teškoj Neretvi na 18. Lucia G. G. 1879." Muha-medani imajo grobove po svojih vrtih in po bliž-nih holmili; Srbi pa na griči tik svoje cerkve.
V Mostaru nahaja se v frančiškanskem samostanu tiskarna, 1. 1872 ustanovljena z velikim trudom od vrlega Franje Miličeviča. V njej se je tiskalo največ šolskih in znanstvenih knjig, ki so zagledale v Hercegovini beli dan, pisane in zložene od blagih frančiškanov, ki vzdržujejo in vodijo v lastnej hiši šolo za dečke; za dekleta pa skrbe usmiljene sestre. Katoliške šole so mnogo bolje uredjene, kakor muhamedanske ali srbske. Redovniki so pridno spisovali primerne, naučne knjige, kakoršue so n. p. „Sloviuski bukvar za nauk djece Hercegovačke. Pravopis za nižje učione katoličke v Hercegovini.
Račun za prvu in drugu godiuu itd. Za samostanske latinske šole napisal je že imenovani vladika Angjeo Kraljevič slovnico latinsko : „Gram-niatica latino-illyrica. Romae 1863. Typis s. C. de propaganda fide-*. Isti velemož je tudi izdal: „Zabava duhovna za dicu školsku. Uredio fra Angjeo Kraljevič biskup u Hercegovini. Mostar 1874 str. 16. 156. Nabral in sestavil je iz raznih knjižic, kakor sam piše, za ljubo mladino nauk, kako ima moliti in kaj hoče moliti; kaj je sveta meša in kako jo mora deca slišati. Za predgovor ali motto je posnel zlati nauk: „Fili! omnibus diebus vitae tuae in mente habeto Deum, et cave, ne aliquando peccato conseotias. Sine! vse dni svojega življenja misli na Boga in glej, da nikdar ne privoliš v greh". Tob, 4. (Dalje prih.)
Smešnica 13. Ko so v nekej vesi prvokrat z velikim novim zvonom zvonili, je neka starka rekla, da zvon ne brenči dosti. Nekdo izmed množice pa jej reče: Mati, le potrpite! Ko bo zvon tako star, ko ste Vi, bo že tudi dosti brenčal.
Srepež.
Razne stvari.
(Zahvalo) izrekata Laporska učitelja čast. g. J. Purgaju, provizorju, ki je šolskej bukvamici daroval 60 knjižnic.
(Graskih Slovencev) je na tisoče, vpisalo pa pri štetji samo okolo 500. Sedaj imajo društvo „Slovanska čitalnica", ki šteje uže 43 članov. Namen je, Slovencem in sploh Slovanom druž-bensko središče prirediti, da vsak zna, kde jih naj poišče. Društveni prostori so v Pfarrgasse štev. 1 v II. nadstropji. Načelnik je g. dr. Ignacij Klemenčič, docent na vseučilišči.
(Iz Rogača) se nam piše, da je 9. t. m. oča Jož. Fiic svojega maloviednega sina v jezi z nožem zabodel in usmrtil; 20. t. m. je pa nek hudobnež gozd na Donaškej gori užgal in 500 gl. škode naredil. Nek Romanus Sostara pošilja Ro-gačanom grozivuih pisem, v katerih tirja 400 gl. Denarje mu ima prinesti mož z bandero v roki, ob polnoči na Lupiški most, če ne, pa užge trg. V pol letu pogori Rogatec. Babač pravi, da je Gtizajev bivši tovariš. Žandarji in gasilci nimajo sedaj nič pokoja.
(Dva Žganjepivca) v Zabukovci za Celjem sta se meseca svečana t. 1. v nekej bajtici žganja napila, se šla metat, a podlegli Leopold Krainer, jezen, pobere kamen, natolče Matevža Ribiča po glavi tako hudo, da je ta v šestih dneh moral umreti.
(Iz Griž pri Celji) se nam piše, da ljudje s sedanjim županom, pa tudi z njegovim tajnikom niso zadovoljni, prvi vleče 96 gl., drugi pa 180 gl. No, če niso zadovoljni, zakrivili so si sami, zakaj so pa tako volili.
(Podobo dr. Bleiweisovo), 63 ctm. široko in 79 ctm. visoko v oljno-barvenem tisku, posneto po najnovejšem originalu ali portreji g. Ivana Frankeja, prodava po 4 gl. g. Peregrin Kajzel v Ljubljani, stari trg štev. 30.
(f Umrl) je gosp. Matija Terstenjak, priljubljen učitelj v Monsbergu, po devetmesečnej hudej bolezni. Pogreba dne 12. t. m. udeležilo se je 22 učiteljev, ki so mu zapeli premilo na-grobnico. Hvala jim!
(69 let star novomešnik) je v Gradci bivajoči profesor Rudolf Hasert. O svojem času bil je protestantski pridigar. Ker je pa iskal resnico, jo je našel v katoliškej Cerkvi, ter službo odložil in postal katoličan. Krivej veri slovo dala je potem še njegova gospa z otroci. Pred leti mu je umrla žena, a vdovec je kvaterne nedelje, 5. mar-cija, prejel zakrament sv. reda. Tudi njegov sin je duhovnik že blizo 8 let.
(G. Maričnika) od sv. Lovrenca v puščavi izvlekli so mrtvega iz Drave in v Kamci pokopali.
(Mrtvo dete) našli so v Probartovem vrtu pri sv. Antoniji na Pohorji. Psi so je izkopali in žrli, Mati zločiniteljica je baje neka dekla Fr. Kočnik.
(Prestavljeni) je sodnijski adjunkt Fr. Toplak k okrožnej sodniji v Celje, a v Slov. Bistrico Ema-nuel Wokaun, sin Celjskega Wokauna, pa zna toliko kakor nič slovenski.
(Zlatov izkopali) so na železnici v Pragar-skem lani, 153 angleških, 5 ameriških in 1 španski zlat. Komu da so bili vropani in ondi zakopani, to še ni znano.
(Pekar Ludvik Havranek) ki je nedavno v Senarskem v Slov. goricah svojo mačeho ubil, bil je kot norljav spoznan in v norišnico Feld-hovsko odpeljan.
(Železnica Sisek-Doberlinska) je se odprla dne 29. marca; ona je 49 kilometrov dolga.
(V Trbovljah) je kos premoga delavcu F. Borstnerju zlomil roko in nogo.
(Le nemščina) je na Štajerskem sodnijski jezik. Tako je razsodil plem. Waser v Gradci prilično pravde Blaža Sporina (po dr. Sernecu) zoper Tekauca (dr. Glantschnigg), ter tako sili slovenske odvetnike nemški uradovati, če tudi za-stopanec ali klijent besede nemški ne ume; § 19. osnovnih pravic baje ni ničesar preuaredil. V tej reči mora pomagati državni zbor!
(Lastno dete) umorila je dekla Ana Selič v Škofji vasi.
(F Zidanem mostu) je delavec z brega pal in si brbtanec zlomil, da je moral umreti.
(Na Prekmurskem) blizu Kiseka je ves s 40 hišami pogorela.
(Pogreb čast. g. Antona Žoharja), župnika pri sv. Martinu v Rožni dolini, ki so vsled pluč-nega prisada dne 25. p. m. umrli, bil je 28. svečana prav sijajen. Vkljub slabim potom, ktere je toliko zaželeni dež prejšnji den jako razuiočil, zbralo se je 18 duhovnikov iz treh dekanij, pokojnemu poslednjo čast skazat. Sprevod vodili so prečast. g. Fr. Juvančič, korar in dekan novo-cerkevski, nagrobnico govorili so velečast. gosp. župnik Kos, mitvaško sv. mešo so pa peli Vi-tanjski župnik, velečast. g. Bratanič. Daljši životo-pis tega vzornega duhovnika priobči „Slov. Gospodar' v svoji prihodnji „Ceraveni prilogi." — Naj pokojni gospod počivajo v miru!
(Vabilo) k LIV. odborovi skupščini „Matice Slovenske" v soboto dne 1. aprila t. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Bregu. Dnevni red :
1.	Branje zapisnikov o LIL in LIH. odborovi seji.
2.	Naznanila prvosedstva. 3. Tajnikovo poročilo o dobi od poslednje seje. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Nasvet g. odbornika Šukljeja o izdajanji učnih knjig za srednje šole. 6. Poročilo gospodarskega odseka: a) o društvenem letnem računu za 1881. in proračunu za 1882. leto; b) o knjigarskih cenah društvenih knjig; c) o tiskarskih ponudbah. 7. Odsekovo poročilo: a) o pre-membi društvenih pravil in b) o dopisu društva „Narodni dom". 8. O druzih predlogih za letošnji redni veliki zbor. 9. Posamezni nasveti. Z ozirom na veliko važnost in obilico tvarine naj gospodje odborniki blagovolijo sniti se točno in v polnem številu. Pismene nasvete je poslati o pravem času.
(Razpisane) so fare: Sv. II j do 20., Brežce do 18., Vuherje do 20., Šmartno do 11., Loka do 25., Fram do 24. aprila, Št. Jedert do 2. maja.
(C. k. okrajni glavar ptujski) dobil je vsled pritožbe okrajnega zastopa nalog okrajni šolski svet redno sklicavati k sejam a ne brez njega ukazovati.
(Lepa svečanost) vršila je se v Studenicah na čast godovanju župnika č. g. Altmanna dne 19. t. m. Streljalo je se iz možnarjev, muzika je svirala in župan je se zahvalil v imenu srenje za mnogozaslužno delovanje blagega župnika, ki je
nedavno ponudene mu dekanijske administracije ni hotel zaradi starosti prevzeti.
(GraŠka hranilnica) je darovala farni šoli Dol pri Hrastniku 200 fl. Bog blagoslovi nje delovanje, ker se tudi vbozega Lazarja spominja.
(Slovensko prošnjo) za jednakopravnost slovenščine poslala je tudi srenja Jezero, prva na Koroškem. Slava!
(Spremembe v Lav. škofiji.) C. g. dr. Anton Suhač postal je stolni vikar in beneficijat č. g. dr. Feuš pa stolni kaplan; za novega stolnega kaplana namenjeni č. g. Marko Črnko je nevarno zbolel.
Loterijne številke:
V Gradci 24. marca 1881: 85, 32, 11, 35, 8. Na Dunaji „ „	15, 83, 33, 72, 8.
Prihodnje srečkanjo: 8. aprila 1882.
1-2	Zahvala.
Dozvoljujem si generaluej agenciji ogersko-francoske zavarovalne družbe na delnice v Gradci, v Radeckijevej ulici štev. 8, za hitro in jakotočno pregledanje in izplačanje storjene škode pri požaru dne 10. t. m. izreči dolžno zahvalo pa tudi rada ovo družbo vsem, ki hočejo kaj zoper ogenj zavarovati, najtoplejše priporočim.
Občina: gornja Grajena pri Ptuj i
dne 15. marcija 1882.
Ana Vohel.
Javna zahvala.
Na velezaslužno posredovanje preblagorod-nega gospoda Ferdinanda Haas-a, c. k. na-mestnijskega svetovalca in okrajnega glavarja Celjskega je dobil krajni šolski svet v Smartnem pri Gornjem gradu od slavne Štajerske hranilnice v Gradci, v pomoč stavbe nove šole znameniti dar „pet sto štirideset i dva" goldinarja, za kateri dar se podpisani v imenu celega krajnega šolskega sveta omenjenemu gospodu pripoiočevalcu in slavnej Stajerskej hranilnici v Gradci najtop lejše zahvaljuje.
Krajni ¡šolski svet v Šinarluem Dri Gornjem gradu,
dne 22. sušeča 1882.
Načelnik:
Jožef Bastel.
TSio in orpnistovšIT
službo želi nastopiti človek od mladega pri cerkvi, oženjen, zdrav in čvrst, poseben umetnik v or-glanji in petji. Tudi zamore biti kot kapelnik, ker razume vsako muzikalno orodje rabiti, in na vsako poduk deliti. Dobi ih spričeval ima pokazati. Več se izve pri gospodu dekanu v Rogači. 2—3
Vabilo
v občni zbor društva, ki namerava p ostaviti poslopje za okrožno sodnijo v Mariboru.
Zborovalo se bode dne 3. aprila t. 1. zvečer ob 8. uri v Kasinu, I. nadstropje, v jedilni dvorani.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delavnosti odborovi,
2.	poročilo g. denarničarja,
3.	volitev novega odbora,
4.	volitev preglednikov računa,
5.	volitev treh članov, ki imajo podpisati zapisnik,
6.	predlogi članov.
Odbor.
t
Oglas in javna zahvala.
Dozvoljujem si tovarišem in prijateljem svojega brata
Alojzija Rajšpa,
bivšega učitelja v Veržeji,
naznaniti, da so jo ta po 14dnevni bolezni 15. sušca t. 1. v večnost preselil. — Kateri so mu zadnjo pot posodili, tem izrekam najizkrenejšo zalivalo. Posebno se zahvaljujem še č. g. župniku, na katerih privabilo so se. udeležili slovesnega pogreba tu li 3 tuji čč. gg. dnhovni in okolo 22 učiteljev, ki so iz sočutja do revne udovo vsi brezplačno cerkvene ob-rode opravljali. Bog jim plati!
ITlntevz llitjšgt.
nadučitelj pri sv. Juriji v Slov. gor.
Podpisani daje na znanje, da so njegova mati, gospa
barija Schiker,
bivša posestnica pri sv. Marjeti na Pesnici
umrli dne 29. marcija t. I. ob 5. uri zjutraj po krat-koj bolezni, stari 79 let.
Slovesni pogreb bode v petek dne 31. marcija ob 3. uri popoludne. Zadušne sv. mešc bodo se brale v soboto dne 1. aprila t. 1. ob 7. uri v farne j cerkvi sv. Marjete na Pesnici.
Kajna se priporočuje pobožnemu spominjanju.
Jožef Schiker.
Oseba poštenega obnašanja, ki zna kuhati in gospodariti, želi službo v farovži. Ime povč Marija Legat, Fabriksgasse Nr. 14. v Mariboru.
2—3
Ponudba.
Organist s prav dobrimi spričali in izurjen v orglanji želi priti za organista na kako faro. Več se izvé pri cerkvenem predstojništvu v št. Janži pošta Velenje (Wollan).
Zahvala in priporočba.
f E
h <
Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, iu priporočujem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljno naročbo.
Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji najboljši moči izpolniti.
Posebno opozorujem č. duhovščino, da izdelujem tudi talarje, birete in kolarje lepo in po prav nizki ceni.
¡3SgT" Naročila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na dom mere jemat.
Z velikim spoštovanjem
Franc Jesenko,
1—12 krojač v Mariboru, Pfarrliofgasse štv. 15.
m:
3©€

i
i

Josefa Nolli
klepanca (špenglarca) v Celji
priporočam svojo klamfarsko obitnijo, kteia že skoz 4!J let tukaj v Celji obstoji, ¡ osebno vsem zidarskim podvzetnikom. S ponosom smem trditi, da še nihčer ni imel zoper moje delo opravičenega očitanja, da sem si pa nasproti pridobila dosti polivale vsled svojega vseskozi poštenega ravnanja. V občno zadovoljnost sem pokrila s kotlovino zvonike na Fraukolovem, na Kalobji, v Orižah, v Smariji itd. potem železnična poslopja na Zidanem mostu itd. in novo dekliško šolo v Celji, zato se priporočam prečastitim farnim predstojništvom, županstvom, stavbarskim podvzetnikom itd. ter obljubujem svoje delo, kakor do zdaj, po ceni in pošteno izvrševati.	3-3
Sprememba prostorij!
Zaloga blaga „pri lli/lti CCIll44
v Mariboru od 15. marca naprej ni več v gosposki ulici štv. 5, ampak
v gosposki ulici štv. 17 3 "3
v Švan-ovej hiši, poštni ulici nasproti.


Dobra knjiga.
•A
S
i <
a V založbi W. Blanke v Ptuji izišla je | ^ priljubljena knjiga:	^
| Marija žalostna mali }
(§	v novej izdaji. Velja nevezana 25 kr., v pa-	P
^	pir vezane 50 kr., v usnje vezana pa 90 kr.	^
g	Kdor priloži 10 kr. poštnine, temu se do-	k
g	pošlje po pošti pod križnim ovitkom. 2—3	^
SKI
, 3-3
Štacuno v najem

da uljudno podpisani v Kapli blizu Arveža ali pa na zaračunjevanje. Sodil bi naholje kakšen samičen krojač ali šivilja. Pogoji so ugodni; kupuje se ondi rado, ker je blizu cerkve.
Juri Volmajer, oštarijaš
v Kapli, pošta Arnfels, Steierinark.
4
3-6
Priporočba.
Barve v oljnatem firnežu in tudi suhe, oljnati firnež, terpentiu, kopallak, spirituslak, kakor tudi raznovrstne čope in vse v to vrsto spadajoče stvaii po velikem in drobnem sc dobijo po najnižji ceni v
kupčiji z tmrvnmi :
v Maribora, gosposke ulice 11), „pri psu".
S spoštovanjem
H. Billerbeck.