V tor«*, Jatatak in aoloto i.'hajn in rilji ▼ Mari-iiunt brat puailjanja na dom ta *M 1 eto t) jI. — k.
II pol 1M» ..*„ — „ 11 h trt Irta     -'   . tO .,
Po pošU
T .a leto 10 gl. — k. .i pul lrta    r. ,.
U "•tri l-t i V   ,.   »0 ,,
VrednUtfo in tpraTniatfo i« ni »tolnem trjufDom-platt) hii. it. 17».
Oinanlla:
nuTadna ilreatopao Trsto so plačaje kr.,fe a« natinna I krat kr. fe ■« tiika Škrat kr. 1» ae t.-ka Škrat. • pramtnke aa pla/a jajo po proatorn.
Za Tsak tiaak ja plaiat-kolak (.tempelj) z» $fj k.
Rokopisi      na Trajajo, doptal naj ta MajoTOljiiii franknjajo.
Št. 106.
V Mariboru £>. septembra 18G9.
Tečaj II.
Zarad včerajšnjega praznika se je moglo za denes tiskati le polovica lista.
Vrhunec veselja
obžalovati moramo, da deželni odbor slovenski narod tolikanj prozira, da na-svetuje ravnateljsko službo izročiti trden, ;i Nemcu. Če je istina, da ne naro 1 slovenski se mora ravnati po učiteljih. temnč bolj učitelji po narodu, kako bode zagovarjal deželni odbor krivico, ktero je storil slovenskemu narodu s takim nasvetom? J« li mar donesek slovenskega naroda k temu novemu zavodu majhen? Davek, kterega si mora pridobiti z žuljavimi rokami? so imeli Brandstetter in njegovi tovariši v nedeljo zvečer v Hodovanji. Zakaj?|Gračani in gornji Štajerci imajo svoje gimnazije, in ne plačuje mar tudi slo-„Tagespost" piše v neresničnem, kakor vse norosti in množino laži prezira- venski narod deloma stroške teh zavodov? Pa smo kterikrat kaj oporekali, jočem sporočilu o tem taborji mariborskega mesta (nikakor no okolice), ta- če je bila ravnateljska služba na taki gimnaziji izročena kakemu Nemcu? ko-le: „ Vrhunec vesolja pa je bil in kakor grom se je razlegalo bravo in'Ne! Če se pa ustanovi na slovenski zemlji gimnazija za Slovence, potem no hura tje v noč, ko jo telegram enega samovidca došol ter poročal, da so bili, vrivajo lo samo onega Nemca, ampak še celo političnega Nemca, ki pomaga aranžeri enega taborja na Črni gori od kmetov zapodeni." Torej, ker se je t nositi bandero germanizacije. — Kje je potem takem še ravnopravnost, če neresnična vest telegrafirala, da so Slovenci nad Slovenci surovo sil o, I jo še celo deželni odbor brezobzirno ne prizna? kje je odborova ustavolju-pest rabili, stopita Nemca Brandstetter ali Seidl pijana od veselja na klopi, :bezen, če v djanji uničuje §. 19 d. t. p. nam obljubljeno pravice? svoj „ vrhunec veselja" tje v črno noč vriskata, in ne samo to: nesota ga celo j Se bi morebiti molčali, ako bi mogel deželni odbor svoj nasvet opra-
v Tagespoat, da se tiska črno na belol! Ali ni to jasno kazanje teh gospo-! v»c»ti s tem, dn od slovenske strani ni nobeden kompotiral. Pa to ni res! dov, kteri nemško izobraženje skrunijo, kolikorkrat ga na jezik jemljo, kaj Dobro vemo. da so za to službo tudi Slovenci kompetirali, dobro vemo, da žele naj se narodnjaki s surovo silo posti pokončajo in iztrebijo? Kedaj jo!stoji v vrsti slovenskih kompetentov mož, kterega pozna po svojih spisih celi
slovensko časopisje tako ravnalo, kakor tu nemško? In vendar je Dežraan državnim pravništvoni vedno na ušesih, in imenuje naše časopisjo Jantsch-bergliteratur". Nikdar ni noben slovenski shod „vrhunca veselja" v črno noč pošiljal zarad Janjčega in Velč, nikdar noben slov. političen časopis surove sile odobraval. To je bilo prihranjeno možem, nositeljem lažnjivo kulture, kteri so od samoga liberalizma iu same svobode najbolj fanatični absolutisti; možem, ki hočejo osodo naroda določiti, čigar jezika ne umejo.
Rekli smo, da je vest o surovem razgnanji slov. „taborja" neresnična bila. O taborji še govora ni, kakor vsak Slovenec vo, kdor so za politično življenje peča. Pač pa ima sporočilo nekoliko djanskega, vzroka.
Kako se stvar ima, razvidno je iz našega dopisa „iz ptujsko goro". Razvidoo je, da o „taboru" tu še govora ne more biti, kakor je tudi „raz-podenje" neresničnost. A „vrhunec veselja" si moramo Slovenci zapomniti, kajti to osveti celo hinavščino tisto stranke, ki no neha vseh kranjskih Slovencev črniti in grditi zarad janjškega, od nas obžalovanega dogodka, tu pa se ne sramuje svoje veselje (jubel) kazati in izrekati, kader meni da je bila, /ili želi da bi bila, surova pest obrnena proti Slovencem, ki vedo, da so Slovenci in to na prvo. Ali pazi naj ta strauka, gospodov Brandstetterjov, da^o je stalo nekoliko majev se tak „vrhunec veselja" maščevalno ne obrne enkrat zoper njo samo.
izobraženi slovenski svet. — Ali deželni zbor jih je odstranil — morebiti, ker so Slovenci, in nasvctovnl moža, kteremu bi ljubo bilo, če so vsi Slovenci utopo v morji germanstva. Morebiti tega deželni odbor ni vedel? Dobro! Mi mu denes očitno to povemo, in če je voljen popraviti svojo napako, jo bo šo popravil! Ali kakor reč zdaj stoji, se moremo samo-le še zanašati na providnost šolskega deželnega nadzorništva, iu v drugi instanciji na našo poslance, na slovenski narod. — Nadejamo se, da bodo se potezali poslanci za svete naše pravice v prihodnjem zboru, vlasti po smemo upati to od našega gosp. Hermana, kteri je prvi sprožil misel zarad ptujske gimnazije, in kteri tistikrat gotovo ni mislil, da bo ta gimnazija preskrbišče za nemško politi-karje. — Mi se nadejamo, da bo tudi slovenski narod, kteri jo žo po množili taborih enoglasno izrekel zahtovanje slovenskih uradnikov, učitoljev i. t. d. na slovenskih zavodih, protestiral zoper tako brezobzirno ravnanje ktero mora vsakega zaboleti, čo ima tolikanj domoljubja in narodne svesti.
S ptujske gore 7. sept. [I/.v. dop.| Nekaj mlajših Slovencev, ki tu pri nas prebivajo na počitnicah, je hotelo napraviti veselico ali besedo pri krčmarji Jagodicu.   Hoteli so popovati in slovensko veselo igro igrati.
zastavami in mnogo ljudi iz lare se je bilo
zbralo ter so pričakovali pričetka ob 4 uri popoldne. Naposled so veselica začne. A zdaj pride četa podhujskanih rogoviležev, vojaških odpu.stnikov in postopačev iz bližnje majšperukc fure in začne razsajati in kričati. Vsi raz-sajači so bili pijani in neumni. Niso vedeli zakaj kriče, bilo jim jo samo za škandal. Ljudjo in dijaki so jih hoteli in skušali pomiriti. Utihnili so, pelo se jo in govorilo malo daljo, pa so pijanci spet začeli. Potrebovalo jo mnogo takta od mladih osnovateljev, da so ljudi domačo fare, ki so bili nevoljni na podšuntano in podkupljeno kričače, zadrževali, da ni do dejanskih razporov prišlo. Vendar veselica jo bila tako žo nemogoča, tudi osnovatelji Krakova, Ljubljano, Belgrada, Dunaja, Olomuca, Stutgarda itd. itd. Uski vosc]ja njs0 jrneli tftk| surovosti v lic0 igrati (n pet|   Zftto SQ aQ y ^
Husova svečanost.
je velikanska. Od vseh krajev prihajajo odboru in češkim časopisom telegrami, kteri kličejo tisočerno slavo Husu in svobodi slovanski. Samo „Narodni Listy", kar nam jih je zdaj došlo, prinašajo skoro dve sto telegramov, kteri so jim došli v raznih jezikih iz Petrograda, Moskve, Varšave, Lvova,
listi prinašajo članke o Husu, kot reprezentantu „osvobodenja od tujih življev" — „vse žalostno dobe, ktero jo preživel slovanski rod." V pondeljek jo bila slavnost v Husincu. Udeležilo so je nad 60.000 ljudi, mnogo društev-s zastavami. Dr. Sladkovski jo govoril navdušeno o bojih husitskih, ktere so Cehi bili za svobodo. Ker jo bilo vsled posebnega, o, kr. komisarju došlega ukaza iz Dnnaja, vsem nečeskim avstrijskim Slovanom prepovedano govoriti, govorili so le še inozemski Slovanjo. Prvi je govoril ruski literat Buhtev, ud slovanskega komiteja v Moskvi; drugi Srb Žorževič, kteri je povdarjal, da je ideja slovansko bodočnosti slovanska federacija. Poljak Komanovič je omenjal, da so poljski udjo na konciliji Ilusa branili, da so se s Husiti vred bojevali. Bolgar Stojanovič jo omenjal zraven Husa sv. Cirila in Metoda, to prve glasiteljo slovansko vzajomnosti. Pri banketu so govorili Rus Oubin, kteri je opominjal, da so tu v prvič vsi slovanski narodi zastopani, Američan Curtin, Anglež Ralston, oba po ruski. Husinec jo bil ves okinčan. Na bližnjem travniku ljudska veselica in občno navdušenje. — V torek so se vrnili vsi udeležniki in gostjo v Prago. Ob treh popoldne je bil banket na Sofijinem otoku, kjer sta bila nazoča tudi Palackv in Rieger.
Dopisi.
Iz Celja, 7. sept. [Izv. dop.] — Iz zanesljivega vira Vam vem po-rocati, da jo deželni odbor graški g. Fichno, učitelja na tukajšni gimna-nasvetoval dežolnomu šolskemu nadzorništvu, ka bi njega potrdil kot favnatelja na realni gimnaziji v Ptuji, — o kterega imenovanji, kakor se deželni zbor izrazuje, tudi ni dvomiti. Mi tu no bodemo govorili splošno 0 sposobnosti g. Fichna za tako službo, treba pak je omeniti, da so nam ta ■»svet deželnega odbora graškega jako nepravičen dozdova. Bralci •Slov. Naroda" poznajo gosp. Fichno ž« po imenu, ali vendar mi si no mo-r«mo kaj, da tu ponavljamo, da ta gospod ne samo no zna nobeno be-"de slovenske, ampak da je nasprotnik slovenskega! Veselimo se sicer, da Se Je realna gimnazija po dolzem boju ustanovila v Ptuji, pozdravljamo jo k°t nov zavod, po kterem se bode naša slovenska mladina izobraževala, ali
posedli v družbo in tam peli in plesali. Pa razsajači so pozno po noči spet začeli iu krčmarju Jagodicu okna pobili. Kden izmed razsajačev je baje, ker jo posebno siten bil, od domačih fantov nekoliko udarjen , druge škode ni. Sodi so že, kdo jih jo podšuntal in prišla bo reč sodniji v roko zarad poškodovanja krčmarjevih oken. ftandarjev ni bilo nikjer videti, dasiravno so pro blizu bili. Tela reč ima značaj nevednosti ljudi, in pa hudobijo nekterih nemškutarjev. Sicer pa bodo stvar imela v naših hribih dobro nasledke, kajti ljudjo so so začeli razgovarjati in zbujati ravno iz tega povoda. Da Slovenci Slovencem nagajajo, to so jim grdo zdi in razsajači so so streznili in so bodo še bolj.
Politični razgled.
Iz Dunaja se piše v „N. L.", da so v dunajskih krogih zopet začeli študirati ustavo, kakor so jo bili izdelali poslanci 1848. leta v Krorne-riži, pri kterem delovanji so se, kakor znano udeleževali tudi avstrijski Slovani. „Naj vladni listi govore, kakor jim drago, to jo gotovo, da federalizem napreduje in da se bliža trenotek, ki bodo osodo določil" — pravi omenjenega časopisa dopisnik. Politiki pak so piše, da so imeli 4. t. m. ministri posvetovanje, pri kterem je bil nazoč tudi Beust, kteri je ministrom bajo povedal, da vladar vedno sili spravo in pogodbo napraviti z slovansko opozicijo. Razen Beusta, sta v tem tudi Andraši in Taaffe proti Giskra-Herbstu, ki se trdovratno držita lc „ustave".
Dunajska borsa sc jo novega sporočila o Napoleonovi bolezn1' zelo ustrašila. Denarni papirji so v svoji ceni padli, in videti je, da previdni bor-sijanci tudi poslednjim telegramom ne verjomo, kteri preklicujojo slabo vesti o Napoleonovem zdravji. *
Srbski omladini, ki so ima to dni v Veliki Kikindi v Banatu sniti, priporočajo srbske novine, naj izreče vladi in dinastiji Obronovičev svoje zaupanje.
Srbski vladni listi, kakor „Jedinstvo," po vrnitvi romanskega knjeza od ruskoga cara jako ostro pišojo o Avstriji, ktori očitajo da se zvoze Ro-
manijo z Rusijo zato boji, ker poželjivo gloda po nadomestitvi za Benetke. — Tak glas od srbske strani je toni važnejši. ker M je dozdaj vedno Srbom očitalo, da se z Magjari v lastno ikodo preve<
Poljaki v Stanislavu so imeli, kakor poroča krakovski »Kraj*, tabor na kterem je bilo skleneno, da se glede na dejaiMke razmere v deželi imajo poslanci državnega zbora vdeležovati Tabor pa priporoča poljskim poslancem, da se takoj odpovedo poslanstvu in »puste* driavoj ibor, aka se poljska resolucija tam zavrže, ali ako no bodo v (i tednih po začetku državnega zbora na dnevni red postavljena. Tabor meni, da je potem odpoved poslanstva in državnega zbora dolžnost poljskega, domoljubja. — „N. fr. Pr." daje ministerstvu opomin, nnj ves gališki deželni zbor razpusti, sosebno pa potem, ako bi so volitve, ktere imajo bili vsled odstopa posameznih poslancev, izšle proti vladi.
Romanska zbornica so je (i. t. ni. odprla. Kuježcvo poročilo jej. objavlja, da jo bil knjoz na ruskem dvoru prijazno sprejel . ter da potuje najprvo k svoji družini (v Prusijo) potem na dvorove garancijskih vlasti.
Iz Bukurešta prihaja nekako čuden telegram, da se hoče velik ljudski shod sklicati na 22. t. m. kjer bodo knjoz Karol razglašen za kralja Romanije. — Tako brž pač menda no pojde
Ruski državni kancelar Gorčakov st> pričakuje v Pariz.
Na Ruskom BO množi'' popravo v vojski.   Poseben cesarsk ukaz določuje, da imajo tisti, ki se v dvajsetem letu zglase v vojake, služiti le ako so dobro vedo, le 4 leta.
Iz Francosltoga javlja „Public." i Cesar se je čutil zopet trudnega. Ker jo viharno vreme bilo, jo denes slaboten. Upa se pa, da bode kmalu boljo, i. j. da bolezen ne bo i ovarneja postala.
Turčija od namestnega kralja egiptovskega znhtova, naj brez njenega dovoljenja iu potrjonja no stori nobenega političnega koraka. Kakor je žo egiptovski naniestni kralj prisiljen bil  na kulenu pred sultanom pasti.
bode vendar ležko veljavnosti.
mogoče, da se v to uda, ako noče izgubiti vse svoje
Kazni* stvari.
vodu liani nobe-
* (O shodu slovenskih poslancev) nemški časopisi tančnosti pripovedovati. Ker so sklepi tajni, torej izmed poslancev den pravil jih, jo vse, kar „Debutto" in za njo drugi listi prinašajo le ugibanje kacega korespondontn. Ali popravljamo lo konec, ki pravi, da so slovenski poslanci needini na dvoje šli. To ni res, temuč zedinili so so v vseh točkah.
* (Vose lic a.) V nedeljo 12. sept. t. 1. naredi ljutomerska čitalnica veselico z glediščno igro. Igralo so bodo „čapek" in „Haztresenca". Po igri bede ples. — V nedeljo 1!). sept. t. I. naredi ljutomerska čitalnica izlet v trg Veržej. Glavni cilj temu izletu je /bujenje narodnosti med prostim narodom.   K tema veselicama uljudno vabi vso rodoljube Odbor.
* (Porotniki v Ljubljani") so izžrebani fi-lo: Oregorič Jožef, Ahčin Gašper, dr. Keesbacber Fridrih, Pcrdan Janez, Tiimiies Gustav, dr. Kovač Viljem, Terdina Jožef, Perles Janez, dr. Rudolf Ani, Tambornind Karel, Peterca Franc, Kastner Mibaol, Hartman Janez. Oozzani Ford, marki dc, Remšak Janez, lloleer Karel, Vinkler Avgust, Doberlet Gašpar, Mavrer Florijan, Črno Florijan, Auer Pavel, Lukrnun Franc, dr. Pongrne Oskar, Mali Franc, Ambrož Franc, Hudovernik Primož, Mali.' Andrej, \Vald-herr Alojz, Fink Franc, Streker Janez, Počivavnik Jakob, Terpin Edmund, Korn Ileinrih, Jerančič Aut, Ničmnn Henrik, dr. Stockl Emil vitez. — Kot namestniki so bili izžrebani: SclunidLeopold, Pakič Mihael, Konšek Valentin, Bernard Janez, Mikuš Lovrenc, Stroj Mihael, dr. Pfefferor Ant., Bober Jakob, Gnezda Anton. — To jo torej sodišče ljubljanskega časopisja, Slovencev še tretjina ni. Več hudih narodnih nasprotnikov znanega imena nahajamo tudi — vmes.
* (Anton Lasnik,) usnjar v Celji, znan kot prvosednik celjskega „vorfassungstag-a", izvoljen jo v kupčijski zbornici za deželnega poslanca,
* („Marburgcr Z t g.a) prinaša lažnjivo sporočilo o zmoteni besedi na Ptujski gori. Zraven pa je tu list še tako nesrameu, da pristavi: „7. resnico (mit vvahrhciten) moramo duševen boj zbojevati", ob enem laž pi-saje, da so tam narodnjaki Nemce smešne delali. Vprašamo profesorje „Mrb. Ztg-c" ki so bili tudi zraven, ko je najviši „jubel" grmel tje v noč po Rodvanji, ali to imenujejo nemško kulturo? Ali to imenujejo resnico, če so radujejo nad surovostmi, ako vsaj na videz v njih koš gredo. Pravi vzrok teh surovosti bode znal morda tisti povedati, ki se je od daleč po ptujski gori plazil, ki je nekega znanega moža subagent, in je bil vzrok telegrama na g. Brandstctterja.
* (čitalnica v Skofji Loki) napravi prihodnjo nedeljo besedo z igro. Vstopnina jo 40 kr. za osobo. Dobitek se obrne za društveni! potrebe.
* (Dramatično društvo) namerava 20 t. m. v deželnem gledišči ljubljanskem igrati komedijo „Inserat".
* (E n 1 j u b 1 j a ns k i f i 1 i s t o r) jo [hi\ priromal v Rodvanj svoje brate objemat in veselit so po stari nemški navadi. Ko je pa na tem taboru čul kako strahovito ti njegovi prijatelji o kranjski beračiji lažejo in tako govore, kakor bi na Kranjskem sami ciganje in bosopotci živeli , prijela ga je sveta jeza, obrnil se in je odšel.
* („Paurski" kmet) jo g. VVretzl, kakor sc je baje sani imenoval v začetku svojega govora, kterega je celo trdi Nemec i/ Hamburga prof. Roichcl pohvalil, dasi ni enega zloga umel. — Gotovoena nova, dozdaj šo ne znana vrs*;a kmetov.
* (Advokat dr. Jug) kteri je klasično slovenski govoril na nemškutarskem taborji, končal jo svoje modrosti, ko so mu nekteri ploskali in seje precej zopet prikazal, tnko-lo : „Mi moramo vso gor postavit' da se Štajersko ne raztrga. In no! kor ino tako rad' poslušalo, se bomo pa šo vid'li." Živio!
* (P r v o t i s k o v n o p r a v d o p r e d p o r o t n i k i) na Češkem jo imel rPokiok': o", t. m. (ne „\. L."). Vrednik jo djal, daje samo po imenu vrednik, da pa čisto nič ne ve, kdo in kako list vreduje. On je samo „od govoren." Vpr.išan zakaj ni pravi vrednik, rekel je: To je še iz tistega časa, ko se jo (na Češkem) vsak opozicijonalen vrednik zaprl, ker je bil vrednik. Da no bi vse ude vredništva zaprli, so morali neudjo vredništva odgovornost prejemati. Tak neud sem jaz." Porotniki so sodili enoglasno: n e k r i v.
(Za nadškofa v Zagreb) jo baje namenjen senjsko-mo-
druški škof Soič.
* (Štajerski dež. zbor) so začno denes. Za tega d olj so se včeraj bavili nokteri slov. poslansi v Mariboru pred odhodom v Grndoc.
* (Bo s cd a) ob priliki študentovskega shoda v Ljubljani po dramatičnem društvu napravljona, zvršila sejo dobro. Igralci vesele igre „Zakonske nadloge." gospodieini Horak in Švventner, ter gg. Žagar, Tisen in Trtnik so bili sploh hvaljeni.
■ (V kongregaciji) frančiškanov, v kteri je bil izvoljen, kakor smo zadnjič povedali P. Ladislav za gimnazijskega vodja, gledalo so jo pri podeljevanji česti na mlado in sposobno može. Za Pazen jo izvoljen za predstojnika P. Grat Pfeifor, tudi slov. pisatelj in učen mož. Ravno tako v Klanjcu in Trsatu.
* (Iz Trsta) piše „Slov. Zarja": Dogodbe, ktere gledamo teden za tednom žo nad leto in dan v Trstu, segajo globokejo v narodno in državno živenje, nego se sploh misli, i nam se celo dozdeva, da jim še vlada ne daje tisto pozornosti, ktere so vredne. To dogodbe niso naključbe, ono ne izvirajo zgoli iz družili primerljajcv in okolinosti, ampak primorljaji in okolinosti so jim le pretveza, da sc zakriva pravi njihovi namen, kteri je strogo političen in rovarsk. Co pojde tako dalje, postane Tisi Avstriji Ahilova pota. Drhal, klora razsaja po tržaških ulicah, ni započetnica teh rabuk, ampak lo izvrše-valka tiste stranko, ktera sc je zaklela odrezati Avstrii pot do morja, da jo tako vniči. To kažejo dogodbo same ob sebi, to se očitno naznanja v laških pozivih, ki so večkrat po mestnih zidovih nabijajo. Naj sc nikar no ugovarja, da nemiri v Trstu niso Avstrii nevarni; res je sicer, da v prvih hipih prostoln ne podeio, ali gotovo jo vendar, da Italiji v dobiček vničujejo našo trgovino, občno blagost i naš upliv na zunanjo dežele. Rovarji si veliko prizadevajo dobiti tržaško okolico v svojo mreže, ker dobro vedo, da brez nje svojih namenov no dosežejo. Mestno starešinstvo in vzlasti magistrat jih pri tem namenu na vso moč podpirata; zato se jo moral okolični bataljon razpustiti, zato soje odstavilo več rodoljubnih slovenskih učiteljev, zato se morajo otroci v okoličnih šolali laški učiti, zato magistrat pošilja v okolico samo laike razglase, vabila itd. In vlada sama? Ali ona morda misli, da zatare rovarstvo žo s tem, da z bajoneti razganja nabrano rovarsko drhal, vslišujo nje zahte-vanjc, pazi slovenskih zastav, k magistratovemu samovoljnemu in nopostavnemu vedenju zoper okolico molči ter može, zoper ktere „Cittadino" rentači, iz Trsta odpravlja? Taka pot ne drži do miru, ampak do vedno večega rovar-stva, ker se mu s tacim vedenjem orožje v roke dajo. če hoče vlada mir storiti, no sme tistih, ki ljubijo mir in red, zatirati, ali mirno gledati, ko se jim godi krivica, ampak podpirati jih mora. Naj skrbi vlada, da bosta Lah in Slovanee enakopravna, in obstraži naj gnezdo, v ktorem se vali rovarstvo, in videla bode, kako naglo bo mir!
* (P 1 e m o n i t o j u na št v o.) Gosp. Zoru, ki je bil prestavljen i. Trsta v Bregeneo na veliko radost Lahnom, poslaji so ti sramotivno pismo in en slovenski časnik, namazan z neko rečjo, ktera se očitno ne imenuje, sliši pa sc vsak dan sto in stokrat, in s ktero seLahoni zelo ponašajo, kader imajo opraviti z „moštri ščavi." In vse to priča tudi — zelo veliko kulturo, do ktere se mi barbari še nismo mogli pospeti. „S1. Z."
* (Volitve v tržaški okolici) bodo v nedeljo 12. t. m., da se dopolnijo prazni sedeži v mestni svetovalnici. Okoličani, živo vam na srce pokladamo, vsi se vdeležito volitev, bodito edini, in zmaga vam bo gotova
* (Zukunft) so zurad našega članka „Ruski strah" malo nad „S1. Narodom" rnzkorači in v pomanjkanji družili protidokazov na svojo starost potrka. To jo že zolo zastarel dokaz modrosti. Sicer pa z vso odločnostjo odbijamo od sebe insinuacijo, da smo hoteli lo po „Zft." mahati. Želimo jej da rasto in so širi, ter da se njen vpljiv povsod pomnoži, ker ga je treba, če nns zagotovlja, da so nad njo trudimo zastonj, opomnimo le, da smo pisali svojim bralcem, nad njo so nismo nikdar hoteli „truditi", ker tudi „nam tega ni treba." >r
' (Zodinjenjo Slovencev z Ogerskim) jo bil kakor znano naš dopisnik iz Slatine sprožil kot govorica med nokterimi Magjari in Slovenci. Ob istem času kakor v našem listu, tiskana jo bila ta misol tudi v dunajskem federalističnem tedniku „Osten", kteromu so jo dovolj važna zdela, da joj jo posvetil prvo mesto in precej obširne pristavke, v kterih Slovence pred to mislijo svari. Našim bralcem bode znana naša opomba k temu dopisu, ktera je s kratko besedo hotola reči, da pričakujemo vse boljšo prihodnosti, nego imajo sedanjost Slovaki in naši bratje ogorski Slovenci, ki se t>c vso radikalncje magjnrijo nego nas mogo denašnji naši vrhovnjaki nomčin. Torej so je „Osten" nevarnosti bal, ktero ni. In čisto nepotrebno je tudi, ako iz tega povoda prihaja veliki organ magjarsko vlade, „Ung. Lloyd", i" za*r" jujo, da nas Magjari no marajo.?„ Slovenski strijci", kakor nas „U. Ll." ljubez-njivo imenuje, rekoč, da nimamo šc dežel za oddajati, tudi ne bodo Magja-rom oddajali dežele, kader jo bodo imeli.
I i-Iu i »a oprnvništva,
g. K . . . tli v Kanali, naročnina zneso 3 gld. 50 kr. — g. J .   . I> Joahira nn Konstan-jevioi: opravniitvo ni nobenega denarja sprejelo po poŠti. —g. L ... n v ilirski Birtn pomota jo poravnana.   Vtm in čitalničina naročnina sega do zadnj. decembra t. T . . t Andrej v Ormuži: Denar, ki ste ga enemu tukajšnih urarjev namenili, jo pr'98 nate i"ko in tako so Vam jo list dclj časa pošiljal.   Zdaj jo donar v pravih rokali.
Izdatolj in vredoik Jotef Jurčič.
Lastniki: Dr. Jute VoMiijak in ilruui.
Tiskar Kdunrd Jantić.