KATOLJSK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na eeli poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V tiakarmci aprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za V4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej Tečaj XLV. V Ljubljani, 8. prosenca 1892. List 2. Ljubljančanje, Slovenci, čujte: V novem letu dan Gospodov posvečujte! < Konce.) Poglejmo na delavca, kmeta, ki si mora v potu svojega obraza služiti kruh. Delo, služba in vsakdanje potrebe polaste se popolnoma njegovih telesnih in duševnih moči. Kdaj dosoe do tega, da resno misli na večnost, na svoj dušni blagor? Nima ne časa in ne veselja za to. In vendar bi bilo tako silo potrebno, da bi se to zgodilo! Ali naj tak revni oče nikoli resno ne misli na svo; cilj in konec, se nikoli resno ne pee& z dušnim blagrom? V resnici ne bo nikdar tega storil, če za njega ni nedelje! Vzemite mu nedeljo, in oropali ste ga njegove sreče. Brez nedelje ne dospe do tega, da bi se popolnoma obernil k premišljevanju večnosti. Brez nedelje ostane zapleten v posvetne opravila in skerbi, ter se jih nikoli ne more prav znebiti. Ce mu je pa mogoče nedeljo praznovati, mu je tudi priložnost dana, spominjati se svoje večne osode. V nedeljo doneči zvon mu je takorekoč iz večnosti doneč glas, angelj božji, nebeški poslanec, da časne stvari za nekaj časa pozabi, da misli na večnost, da se peča z zveličanjem svoje duše. Ves značaj nedelje, ves način njenega praznovanja v cerkvenem duhu je „Sursum corda" — „kviško serca!14 za prebivalca, ki je obložen z delom in trudom. Ce odpade ta dan, se zamisli v posvetne reči, ter se poganja zanje z dušo in s telesom; on pride teoretično in praktično v gru-domoUtvo, materijalizem! Ni se tedaj čuditi, če v tako žalostnih razmerah človek postane plen za-peljivcev, bogokletnežev, prekucijske stranke. Če pa resno za to skerbimo, da se dan Gospodov zopet splošnje in v kerščanskem duhu posvečuje, potem bomo razperševali v obilnem številu zbrane rogovilske trope. Očitno je tedaj, kolik vpljiv na delavne stanove ima posvečevanje nedelj in praznikov. Toda ni le za delavni stan nedelja potrebna v prid njegovega nravnega blagra, temveč tudi za plemeniti svet, za olikane stanove, za bogatine in od sreče obiskovane, ako naj njih nravno poboljšanje ne ostane le želja. Gospod Kristus je omenil v priliki o sejavcu tudi te. ko jih deva v ono versto ljudi, ki v bogastvu in veselju življenja zaduše nebeško seme. Tudi kteri ima pripomočke, da živi v radosti in po svoji volji, tudi temu je treba posvečevati nedeljo, da ga njegov srečni položaj ne odverne od Boga in nebes. V obilici časnih dobrot pozabiti na Boga in na svoj večni cilj, to pač se še veliko večkrat zgodi, kakor če smo od revščine in skerbi stiskani • kajti sila uči moliti. Bogatina pokopali so v pekel, revnega Lazarja pa so nesli Gospodovi angel j i v Abrahamovo naročje, t. j. v sveti raj. Zatorej je po-svečevanja nedelje tudi bogatinu treba, da se povzdigne tudi on po zemeljskem življenji, ki mu kaže le vgodnost in srečo, k nebeškemu, od minljivih darov, ktere vživa v obilici, pa k večnim. Bogatine moramo opominjati večkrat na njih večno osodo, na zveličanje v Bogu, in pri Bogu, da ne ostanejo zadovoljni z nekakim ne-besami, ktere videzno vživajo tu na zemlji. O res, kako zelo dobro in koristno je tudi za višje in najvišje družine kerščansko posvečevanje nedelj! Kako se nekateri izmed njih gostijo in dobro imajo od ponedeljka do sobote, od jutra do večera ! Ne branijo svojemu sereu vživati vsako-verstnega veselja, kakor je nekdaj govoril naj-modrejši izraelski kralj! Redko med tednom vori k njim glas sv. vere. N*. e- y v 3 , i a Tudi za nje pride nedelja in častitljiva božja služba prešine vse, kar jih obdaja, jih spominja na Boga in večnost, ter vzbuja v njih sercih verske občutke. Se vé, da posvečevati se mora v resnici, potem ima nedelja moč do njih vesti in serea Pravili so o gospéj, ki je že zelo stara, pa nikoli ne gre k pridigi, dasiravno po vsili krajih in kotih veselja išče: pri taki je nedelja zgubljena in nič ne bo imela seboj nesti na oni svet. In tacih ni malo! Mnogi ves ljubi dan ticé po svojih pisarnah, dirjajo po lovih, si vravna-vajo izlete, bero malopridne liste po kavarnah, in če že pridejo k sv. maši brez pridige, pa še tisto večkrat na pol zamude! Takim vest vedno bolj oterpne, ker so boje poslušati pridigo, da bi jih iz dremanja ne zbudila. Posvečtvanje nedelje je tako tehtna, za človeški duh tako potrebna naprava, da se spozna v tem roka Božje previdnosti, ktera je vstano-vila nedelje in praznike. «Konec na*l.» Zvonček sv. Jožefa iz Bosne. Naj milo zadoni zvonček vsem dragim katoliškim Slovencem, bratom našim, iz jugosla-venske Bosne, želeč jim za novo leto milost Božjo, pomoč blažene Device Marije, varstvo sv. Jožefa, preokrenjenje vsega najbolje — osobito pa povernitev k Jezusu Kristusu. Vsem svečenikom in duhovnim pastirjem značaj in kreposti presv. Scrca Jezusovega, obilno vspeha in sadú v večjo slavo Božjo; v blagor, povikšanje in lepoto sv. Cerkve, v blagor in zveličanje duš naroda slovenskega in vsacega bližnjega našega: Starišem-očetom in materam kerščansko-čed-nostno življenje in enako vzgojo otrók, vse po vzoru presv. nazareške družine. Jezusa. Marije, Jožeta. Otrokom strah Božji, pokorščino, versko vzgojo in skerldjivo varstvo. Mladenčem in dekletam sv. čistost in neoskrunjeno devištvo, iskrenost za vse dobro, lepo in častno. Grešnikom spoznanje, spreobernjenje in spokorjenje. Spokornikom večjo gorečnost in pridnost v dobrem in stanovitnost v spokornosti. Bolnikom zopetno zdravje, vdanost v voljo Božjo, poterpežljivost in bivanje na terpeči Kalvariji pri križanem Jezusu in žalostni Materi Božji. LTmi-rajočim srečno zadnjo uro v milosti Božji, v varstvu Marije l>evice in sv. Jožefa. Skupno pa narodu slovenskemu blagor nebeški. blagor zemeljski, slogo in jedinost kersčan-sko katoliško-slovensko. Posebej pa deržavnim in deželskim poslancem pravo, jedernato. neomahljivo, neustrašljivo, značaj no in iskreno vernost in narodnost kerščan- sko-katoliško-slovensko in za to neutrudljivo in odločno delovanje in vojno vanje. V Bosni se polagoma vse preobrazuje, vspeva in napreduje, mnogo na bolje, a mnogo na sla-beje. Pota in ceste se množijo in vedno bolje postajajo. Mesta se poveča vajo in lepšajo. KatD-liške cerkve se množijo, nove župnije postajajo. Tu in tam se koja dostojnija cerkva pozida, večino so pa še cerkve prerevne „barake41 iz dreva, blata in slame, ker pomočkov katoliki nimajo tukaj, od drugod pa ni zadostne pomoči. Drugod se misli: sedaj je Bosna pod vpravo katoliške Avstrije, no, sedaj je že in bode vse oskerbljeno za katoliško stvar v Bosni. V tem oziru je v Bosni še prav siromašk in velepotre-ben misijonski kraj — in ta misijon je v Kv-ropi, v Jugoslaveniji, v najbližnji bližini Vaši in družili katoliških pokrajin zapadne Kvrope. V cerkvah je veliko siromaštvo, pomanjkljivost in nedostojnost v notranjih napravah in bogoslužnih orodjih in opravah. To pa škoduje v versko cerkvenem oziru tudi samim katolikom, umanjuje vzvišeni vero katoliški cerkveni rpljiv na razkol ne iztočne cerkve, vernike in na Tur-čine. V jed nem mestu v Bosni se je v cerkvi vse bolje dostojno vredilo in okinčalo: nekaj turčinov došlo je gledat in čudili so se ter spoštljivo se obnašali, se jako pohvalno izrazili o katoliški cerkvi. V drugem mestu se je za Božič bolje okinčala in vredila cerkev, nad oltar se postavila lepa slika, predstavlajoča rojstvo Kristusovo, več sveč se nastavilo in prižgalo. Dohajali so k pol-nočnici in božične svetke k službi Božji, Serbi razkolne Cerkve, občudovali so lepoto in snago, okrasje in vso vravnavo v cerkvi, ki je sicer derveno-blatna slamnata, čudili se službi Božji in petju božičnemu. Povsod so potem pravili in hvalili katoliško cerkev. Koliko bi še hasnilo in vplivalo, ko bi bila cerkev dostojno zidana, lepo vravnana in vzvišeno olepotičena. Dostojna in krasna cerkev je močni, akoprav mutasti govornik katoliške Cerkve in vere; je tudi jako delavni misjon, Osobito v krajih, kjer so drugo-verci, kakor v Bosni, katoliški, razkolni in ma-liomedski. Raznoverstno, mnogo in silno koristi, ako ima verska hiša Božja očividni, vnanji in dejanski pogled. * Dalje naslj Kapelica. Da, na visoki, skoro stermi gorski pečini ona stoji, razsvetljena in čista, ter se ozira prav prijazna v mirno in tiho gorsko dolino, v kteri bivajo pridni ljudje; marsikter popotnik, ki pride v ta kraj, radovedno povpraša po vzroku zidanja te kapelice. Tudi moj pogled vperl se je v njo, ko sem se peljal skozi dolino, in dober prijatelj, župnik sosednje vasi, skazal mi je priljudnost, ter mi je povedal, zakaj da so jo zidali. Mislim častite bralce in bralke tega našega lista razveseliti, ako jim povem, kaj da sem od njega zvedel. Bilo je meseca prosinca leta 1880. Velik sneg pokrival je planine, kakor tudi dolino, in bilo je silno težavno napraviti si pot do vélike ceste, ki je bila celo uro oddaljena. Več tednov prebivalci visoko sto ječih planinskih koč niso prišli doli v vas ; radi snega ledú in burje se niso mogli gibati ljudje prav nič na prostem in z največjim hrepenenjem čakali so si do-željene južne sape. Le kak serčen lovec, kteremu bile so poti popolnoma znane, zavil jo je sem ter tje v planine, da bi se razveseljeval nad divjačino, dobil kacega prebivalca visočin, ali pa vstrelil o vgodni priložnosti derečega volka, ali zvito lisico, ali pa, če se mu vse to ne posreči, da vjarne kakega neprevidnega, veselega in hitrega zajca za dišečo večerno pečenko. — In tako si ni mogel odreči te strasti eden najserčnejših lovcev, ki je stanoval na koncu one vasi, ter je krenil enekrati na visoke gore. kajti resno in pravo lovsko serce se nikoli boljše ne čuti ko na stermih gorskih pečinah, v prosti božji naravi. Šel je tedaj neko jutro rano od doma ter se podal naravnost na visoko planino, ki se je vzdigo-vala za njegovo hišo. Le s težavami je naprej kora-čil; še nikoli ni bolj rabil svoje gorjače. kakor ta pot; več pedí visok sneg oviral ga je pri vsaki stopinji. Vendar se ni dal ostrašiti; vedno in brez počitka hitel je naprej, in ko je že pretekla debela ura, ozerl se je veselega serca doli na mirno dolino na svojo tako drago domačijo. Tedaj se je malo odpočil na skali, ktera ni bila zasnežena, in vžil svoje pičlo lovsko kosilce. Tako v misli vtopljen, občudujoč pred seboj ležeče gorske velikane, slišal je še prijazne, znane mu glasove iz doline: klical je zvon domače vasi postavne vaščane ravno k daritvi presv. maše. Pri tej priči postajalo mu je nekako čudno pri sercu; zelo velikokrat, od mladih nog pa do priletnosti. si je vselej v terpljenji in težavah svojega življenja poiskal tolažbe in hladila v preljubi, zali hiši Božji; pobožno je navadno klečal pred svojim v taberna-keljnu skritim Bogom in Odrešenikom ter priporočal z vso ponižnostjo sebe in svoje sorodnike vsegamo-gočnemu varstvu nebeškemu. Zdaj pa je pél zvon, kterega je že tolikokrat v življenju poslušal z veseljem, tako čudno, skoraj žalostno; bilo mu je. kakor da bi ga zadnjikrat slišal. — Ko se je poterdil. nadaljeval je sereno svojo pot; bilo je silno lepo zimsko jutro; veličastno sijalo je solnce na neomejeno sneženo poveršje; povsod največja tihota in mir: nobena sapica ni pihljala, le sem ter tje vzdignil se je kak zračni prebivivalec iz svojega zatišja ter je na ta način oživil mirno in tiho naravo. Ko je že čez dve uri v goro šel, v idil je naposled dobro si znane tri plantarske koče, kjer je že tolikokrat počival, kjer se je s pridnimi prebivalci že velikokrat pogovarjal ter pripovedoval svoje lovske dogodbe. Sreča za njega da je bil že blizo človeških bivališč; kajti ko se je na palico se upirajoč, hotel podati čez neko poklino, padel je tako nesrečno, da si ni le noge zvil, temveč se tudi notraj nevarno ranil. (Kon.-.- imsl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. O o s p ej s k a družba kerščan-ske ljubezni sv. Vincencija je dala na sviti«, svoje 9. letno poročilo l-syo 91. — Ta družba ima na Poljanah št. 18 svoje poslopje, ki ga imenuje „Jožefo viščeu — „Josephinum." Neimenovana dobrotniea y namreč darovala 20.000 gld. za nakup posestva, kis»* j.-poprej imenovalo otročja bolnišnica, ktero je družba prav lepo predelala in vravnala. Premilostni gospod knez in škof so darovali 100 gld. za prelepo štatuvo sv. Jožefa. Vse služi v pomoč ubožnim, zapuščenim in sploh pomoči potrebnim osebstvom Pri tl»;h je 6 sob za stare posle. To dobo je v teh prostorih osčb. V vertni hišici je star vertnar z bolehno ženo. ki imata vso oskerb brezplačno; in tudi prebivalke imajo stanovanje brezplačno, dobivajo k temu ob nedeljah in praznikih tudi hrano opoldne in v jeseni derva za zimo, pa v bolezni strežnico usmiljeno sestro, zdravila itd. V Jožefovišču je dalje pribežališče za pridne kerščenice. ki službe iščejo ter se med 'tem časom vadijo v šivanji, pranji in druzih domačih opravilih. Plačujejo po 10 kr na dan in za to imajo stanovanje. hrano, luč in kurjavo. — V Jožefovišču je tudi soba za obolele službene dekliee. /a kt«*re pa plačujejo tisti, pri kterih so v službi. — Dalje je šival išče za deklice, ki so šole doveršile, in pa spre j-mišče za :J0 ubožnih šolaric. — Tudi se sprejemajo deklice, ktere starši z dežele dajejo za nekaj časa v mesto, da se vadijo kuhati in šivati. Le-te prejemajo še ponavljavni pouk od poterjene učiteljice šolske sestre. Podpiranih je bilo skoz leto 70 — 80 strank V azilu (sprejmiščui jih je bilo celo leto :so. v šivalnici 15—20, v poselskem sprejmišču j.- bilo t", deklic. Sicer biva v Jožefovišču 2o starih oseb Vodja v napravi je preč. g. kanonik Ant-n Urbas z misijonskim duhovnom č. g. K H»'idrih«.m. Med dejanskimi dobrotniki je tudi g. Jož. Pihler. <•. kr. okrajni tajnik. Predsednica je visokorodna gospa Grofinja Sofija Auerspergova z mnogimi drugimi go-spemi in gospodičinami, med kteriin j«- visokorodna gospa pl. \Vinklerjeva. Poročilo naznanja mnoge dobrotnike in dobrot-nice te naprave, ki je skoz leto imela ;»'.«l»i gld dohodkov. : t i* 10 gld. pa stroškov. Iz tega je očitno, da naprava inn«.go dobrega stori za stare in mlade, za bolne in zdrave. Bog po verni dobrotnikom in dobrotnicam njih trud in stroške, ki jih imajo iz ljubezni do Boga in bližnjega za ubogo človeštvo! Adrijanopol, 29. grud. 1n92. (Za novo let<».> Za pospeševanje naše naprave najprej čast in hvala ljubemu Bogu. priserčna hvala vsem družbam in dobrotnikom, ki so se tega misijonskega dela preteklo leto vdeleževali! — Sedanjo dobo dela v Drinopolju 10 usmiljenih sester, ki opravljajo ubožnico, pripravnico in sedemrazredno šolo. Sirotiški otroci vsi, njih 4*. so že postali katoliški, — po otrocih so pa tudi prestopile v katoliško Cerkev nektere matere in n»*-ktere sorodovinci. Šest teh sirotic je dobilo že diplomo za učiteljice in 2 izmed teh ste pristopili v red usmiljenih sester in ste prav dobri redovnici. Močno želeti je. da bi se katoličanstvo razširjalo v tem gnjezdu. ki šteje do 30.000 turkov, 30.000 grekov (razkolnih), s.ooo bulgarov. 6.000 armenov, 7.000 judov in nekaj malo protestantov. — Poročilo pravi. „O, ko bi Vi mogli videti, kako žalostno je tukaj sploh z vero, in kako se uboga mladina dervi zgoli v časno in večno nesrečo, pač bi morali ginjeni sklicati: Ah Gospod, usmili se vender' Reši ovce hiše Izraelove! Nekaj ainerikaiiskesa. kar je tudi za Slovene«* koristen nauk. Namesto „Amerikanskega Slovenca" nam je došlo par listov ogersko slovenskega časnika z imenom Jednota — Katolicky Tiždennik," to je: „Edinost, katoliški tednik.u Ta list, kakor je očitno, j»« pošten o-ka tolišk. Imajo pa tudi Slovani v Ameriki časniško ljuliko med seboj, kar nam ravno I ti. številka „Jednote" pojasnuje. ki piše: „Telegrafu-jejo nam, da v nadškofiji liladelfski, v deržavi Pen-sdvaniji, so „Amerikansko-slovenske Novinya prepovedane. da sleherni, kdor ima naročene ali bere te -novine." je zapadel cerkveni kazni, ne more prejemati svetih zakramentov. Ravno tako je .narodna slovenska družba"4 od škofov pre po veda na. „Jednota" torej kliče Slovakom: Drahi bratia Slovaci! i (Ljubi bratje Slovaki ! Poka Božja, prej ali poznej doseže vsacega, kdor se bori proti Bogu. ali nam je drago ali nedrago. Tako se je to zgodilo z „Amerikanskimi Novi-nami' in z rNarodno družbo." Sveta in nezmotljiva Cerkev ima skerb za večno srečo svojih ovčic in prepovedala jim je torej nezdravo in ostrup-nj'-no pašo kakoršno so jim dajale „Slovenske Noviny." Začelo se je to v nadškofiji filadelfski, in to pot bodo hodila vsa druga nadškofijstva in škofijstva. ter ne ostane Slovakom druzega. razun izvoliti si dušno smert ali pa življenje. Da sveta Cerkev ima pravico, še več. da iina dolžnost tako delati, kdo bo nad tem dvomil? More li dovoliti modra mati svojemu detetu britvo, da bi se z njo ranilo ?... Kdo more to prepoved v zlo jemati cerkveni višji oblasti? Cotovo nobena verna duša ne. Za zlo ji bodo jemali le hudobni duhovi v peklu in vsi tisti, kteri na to delajo, da bi vse slovenske duše v pekel spravili. Pa da je Bog s takimi ljudmi? Kakošen? Menda ro-gati. Ko bi bil z njimi pravi Gospod Bog, bi cerkvena višja oblast ne prepovedala njihovega strupenega lista. ne prepovedovala pristopiti v narodno slovensko družbo. .JednotaJ nadalje omenja, kako hudobno je omenjeni časnik zasramoval vse tiste, kteri se bo-jujejo za večni in časni blagor slovenskega ljudstva, in poslednjič skliče: Slovaki, pazite! Veste, kako vam je delati. Izvolite življenje ali pa smert. nebesa ali pekel l Slišati je bilo že poprej, kako sovražljivo zoper sv. Cerkev počenjajo husovski Čehoslovani, tedaj inladočehi tudi v Ameriki; iz tega, kar „Jednota" tukaj pripoveduje, je to še bolj jasno. Lurška Mati Božja na Slovenskem. V zadnjem času so se tudi na Slovenskem zelo priljubili kipi 1 urške Matere Božje. V premnozih kapelah in tudi v zasebnih hišah jih nahajamo. Zatoraj se nam nikakor ne zdi neprimerno navesti tukaj čudežno ozdravljenje, ki se je pred nekaj leti zgodilo na pri-prošnjo Lurške Matere Božje v Doberni na slovenskem Štajerskem. Posnamemo ga po zelo zanimivi knjigi dr. Ackerl-a: „Unsere liebe Frau von Lourdes, oder: Wet hat Recht," katera je nedavno izšla v Lincu v sedmem natisu v 100,000 izvodih in ktero toplo priporočamo vsem čitateljem, kteri so zmožni nemškega jezika. 3. septembra 1887 zgodilo se je v kopališči Doberni (Neuhaus) pri Celji na spodnjem Štirskem čudežno ozdravljenje, ki je zlasti v visocih krogih zbudilo občno pozornost. Gizela, druga hči deržavnega barona Hugona Gudenus-a, ki stanuje v Gaadu v Banatu, zbolela je meseca maja 1865 za prehlajenjem in sicer tako nevarno, da je že nekoliko dni viselo njeno življenje takorekoč samo še na tanki niti. Ko je prestala najhujo bolezen, bili ste obe nogi višje nego do kolen popolnoma ohromljeni, tako da niti misliti ni bilo, da bi mogla stati ali hoditi. V rokah jo je neprenehoma tergalo, tako da jih celo pri jedi ni mogla rabiti. Žila je mnogo hitreje bila, spati in jesti ni mogla, ob kratkem, ostati je morala vedno v postelji. Po nasvetu zdravnikov dali so jo po leti prepeljati v zavod doktorja Schreiber-ja v Aussee na gorenjem Štirskem. Toda že čez deset dni zbolela je tako, da je mati. ki je bila ž njo, obupala, da bi jo mogla živo domu pripeljati. Do takrat se je s tujo pomočjo vsaj še mogla malo premikati, a odslej tudi to ni bilo več mogoče; morali so bolnico samo nositi V takem stanji, da ji niti roke niti noge niso čisto nič služile, prišla je baronesa čez dobrih 14 dni zopet domu. kjer je ostala do novega leta 1886. Že meseca januvarija istega leta spravili so jo na zdravilni zavod profesorja bar. Kratft-Ebinga v Gradcu, ki je skerbnemu očetu dejal, da jo bode najkasneje do velike noči istega leta (1886) popolnoma ozdravil. Vendar to prerokovanje se ni spolntlo. Kljubu vsemu trudu in prizadevanju ostati je morala baronesa vedno v postelji in bila je vsa ohromljena In v ravno takem stanji, v kakoršnem je bila prišla tjekaj, spravili so jo poleti zopet nazaj domu v Gaad. Tukaj je ostala, seveda vedno v zdravniški oskerbi, do pričetka maja 1S87. Na njeno željo previdili so jo s ss. zakramenti za umirajoče in jo na novo prepeljali v Gradec na zavod prof. Kraffta. Sredi meseca avgusta dobil je njen oče od prof. Kraffta pismo, v kterem mu popisuje žalostno stanje baronice Gizele. Vsako noč ponovi se huda groznica in poleg tega vsak dan hujši kerč in omedlevica, ktera se nikakor ne da preprečiti in zaradi katere je vsako ozdravljenje nemogoče. Zdravnikovo menenje je bilo: „Na vsak način bode nastopila tuberkuloza, ki bode v malo tednih zaterla mlado življenje." In prosil je očeta, naj jo čem prej mogoče vzame iz zavoda. In tako je hitela mati v spremstvu svoje najstarejše hčere Agate v Gradec k umirajočemu otroku. Gizela bila je tako bolna, da je ni bilo več moči spraviti domu v daljni Banat, zatoraj so jo na njeno željo spravili najprej v kopališče Doberno pri Celji. 26. avgusta prišla je bolnica tjekaj po triurini vožnji po železnici in dveurini na vozu med večkratnimi omedlevicami. Že mnogo let tamkaj delujoči zdravnik dr. Paltauf bal se je, da bolna noči ne bode preživela. In tako se je poslovila mati bridkega serca od umirajočega otroka — po-slednjikrat, kakor je mislila — kajti dalje časa ji ni bilo možno biti oddaljeni od svoje družine. In 1. sept. vernila se je nazaj v Gaad. Pri bolni ostala je bila njena sestra Agata in kot tovarišica dolgoletna pri- ateljica rodovine, gospica Terezija Behr, z jedno strežnico. Dan pred odhodom iz Gradca bila je gospa ba-ronovka in baronica Agata sprejeta v avdijenciji od sekovskega knezoškofa prevzvišenega g. dr. Janeza Zvverger-ja, s katerim je bila rodovina že dolgo dobro znana. Verli pastir tolažil je s tehtnimi besedami poterta serca in ponudil je. da hoče ž njimi vred precej obhajati devetdnevnico k Naši Ljubi Gospej Lurški. V ta namen določil je vsak dan lav-retanske litanije, sedem češenamarij z vsakokratnim pristavkom: „N. Lj. G. iz Lurda, prosi za nas!" Moliti je treba z največjim zaupanjem, prejeti med devetdnevnico ss. zakramente v ta namen, rabiti lurško vodo in v slučaju ozdravljenja romati v zahvalo v Lurd na Francosko. Devetdnevnica se je pričela 28. avgusta in končala 5. septembra. Vdeležili so se je tudi 100 milj oddaljeni sorodniki v Gâadu, kakor še tudi gospé „de Sacré Coeur,u kongregacija usmiljenih sester in mnogo pobožnih duš sorodnikov in znancev. Kako veliko zaupanje ste imeli obe sestri na skupno molitev in na priprošnje Marije, kažejo le-té verstice, ktere je Agata pisala 2. septembra starišem : „____Kakor mi je težko biti oddaljeni od Gâada. vendar rada storim vsako darežljivost za Gizelino ozdravljenje. — Ljuba nebeška Mati, ti nas moraš uslišati! Jutri bodeve Gizela in jaz prejeli sv. Obhajilo. Danes sve se spovedali in jutri pristopive k mizi Gospodovi, tu v zdravilnem poslopji. V drugem nadstropji kopališke hiše je namreč napravljena prav lepa, lična kapelica, kjer se na željo bolnih kopaliških gostov opravlja sv. maša. Danes ob Dih najela je neka gospa sv. mašo, jutri o 1 29ih zopet. In tu pojdeve z Gizelo gori. V ponedeljek bode v naš namen tu gori opravljena maša kot zahvalna daritev. Ljuba Mati Božja mora zmagati!" (Konec prih.) Sv. trije Kralji. I. prizor. Dvorana v Herodovi palači. 'Kralj Herod sedi na prestolu obdan od dvorni kov. ss. trije Kralji nastopijo.) Kaspar (resnoj. Pozdravljen, svitli knez v palači krasni. Ne čudi se, da tujce zreš neznane i Naj tvoje temno se oko razjasni, Pogubne naše niso ti nakane. Naš dom je tam, kjer zlato solnce vzhaja, V deželi jutra nam je domačija. Tam šine svitla zvezda z raja, Oznanja nam, da rojen je Mesija. Veseli šli za zvezdo smo gorečo, Ki nas privedla zdaj je v tvoje mesto; A v našo, misli si, o kralj, nesrečo, Zgubili smo vodnico svojo zvesto... Zatô pa tebe vprašam, knez preslavni, Kje kralj je rojen Judovski zdaj novi, Ki napovedal je ga prerok*) davni. Da počastimo vdano ga z darovi? Herod. Kaj čujem, knezi svitli zemlje tuje, Da nov je rojen kralj v deželi moji, *) Balaam. Da narod dolgo že ga pričakuje. Ki prestol Davidov si spet prisvoji! Kje rojen je, prišli ste prašat mene; Ne vem, ker so prerobke mi neznane; Prašati hočem pa pismo učene, Duhovne in pismarje slavno-znane; Poklical bodem vnete farizeje, Ki vse poznajo božje knjige svete, Da ti naznanijo nam natančneje. Kje mesto je, kjer je rojeno dete. Rabi Simon. Dovoli, svitli kralj, besedo meni. Odloži skerb, ki ti serce razjeda. Besedo to le si na znanje vzemi, Preroška je Mihejeva beseda: rO blagor Betlehem ti, mesto Juda, Mej vsemi zdaj si pač najbolj neznano Al na-te Bog razlil bo svoja čuda. Postalo bodeš rojstni kraj Mesija; O glej! že sreče solnce ti prisija, O Izrael, in ti zaceli rano." (Mih. 5, 2.). Herod (priliznjenoi. Zdaj čuli ste, kje rojen kralj je novi. Ki žar slavii ga zvezde čudovite; Potujte toraj tje pred dotn njegovi In svoje mu darove poklonite. Ko vračali se boste v zemlje svoje, Zveršivši to, kar čast kraljeva hoče. Tedaj stopite zopet v dvore muje. O ne prezrite moje želje vroče! — Da sporočite mi natančno, zvesto, Kje našli ste novorojeno dete, Da tudi jaz in celo moje mesto Ga moli, mu daruje prošnje vnete. — Melhijor. Naj hvala tebi bo, svitlost kraljeva, Da rešil si iz tiske nas prehude: Kar tvoja pa beseda nam veleva Storili bomo radi brez pomude. — Sedaj pa v mesto Betlehem hitimo, Kjer kralj je rojen nam Mesija mili. Da molimo ga, serčno počastimo, In prosimo ga, naj se nas usmili. (Vsi odidejo. Konec nasl.j Razgled po svetu. Rusija. Na Ruskem strahovita lakota gospoduje po celih okrajinah. Ljudje so vsi obupani, kakor pišejo. ter živino koljejo, prodajajo, ali povživajo od vlade jim dajano seme za setev ter vso svojo revščino potapljajo v „vodki" (žganju). Eden listov pravi k temu: „Na Rusijo je prišla tolika groza, kakor javaljne kje v tem stoletji. Pri tem minejo ruske šču-valce rpanslavistiške sanjarje!" — Vsak pameten mora biti te misli; ko bi le ti očitavci tudi sami sebe spoznali in odjenjali od svojih „ pangermanistiških sanjarij," ki jih v vsih kalupih in barvah pred seboj in med seboj imajo! Kaira. (Rešeni sužnji.) P. Ohr\valder in dv6 redovnici, iz avstrijanskega misijona v Sudanu, so dospeli zdravi v Egipt. Bili so 1. 1883 v Kordofanu od Mahdija in njegovega Kalifa vjeti in dozdaj v sužnjosti v Omdurmanu, zraven Hartuma. Kako se je to dogodilo, popisuje ob kratkem č. g. Ohr\valder sam v pismu do „Vaterld." iz Kaire od 21. grudna. 29. novembra zveččr ob 8ih je dr. Jož. Ohnvalder z 2 redovnicami in eno majhno zamurko bežal iz Ora-durmana. Imel je seboj 2 vodnika in 2 tovarša. Irneli so 4 kamele in jezdili so noč in dan po samotah ob levem bregu Nilovem do kraja Banga, blizo Berbera. kjer so se bili prepeljali čez Nil. Potem so potovali skoz pušavo do Abu Hameda. Pri Mešeri-el-Deheš, 6 ur proti jugu. so šli k Nilu mehove z vodo si napolnit in bili so v nevarnosti, da bi jih ne zasačili. 7. dec. so bili že v Muradu, skrajni straži egiptovske vlade. Se dva dni so potovali in bili so 13. grud. v Korosku. V sužnjosti jih je ostalo še veliko: č. g. Pavel Kossignoli, Jož. Regnotto, Tereza Origolini, g. Slatin-bej (DunajčanHH Neufeld, 19 grekov, « Sircev, 8 ju-dov. Sin v Hartumu ubitega konzula Hansala (Mora vra) je pred kacimi 3 leti umeri. (Kdo vč, če ga mercinarji niso bili poturčili?) Omdurrnan (čisto novo mesto nameste razdjanega Hartuma — tam blizo» šteje 120.000 do 15U 000 prebivavcev Namesto umer-lega Mahdi ja je zdaj kalif Abdullahi (t. j. služabnik Božji.) Vojaščine je tam 2000 sužnjev. V Hartumu stoji samo še misijonska hiša in vladna palača. V nmdurmanu so 3 kalifi < menda namestniki Mahdijevi), ki so bili pa poslednji čas v dosti hudemu razporu. V Huzletonu v Ameriki pridno misijonari čast. g. misijonar Jožef K o s s a 1 k o. ki je bil 1. ls32 t«»jen v \Vlikem šarišu v šariški stolici na ogerskem. Kjer j»1 veliko delal za ogersko-sh»venski narod, si je pri uradnikih sovraštvo nakopal. Naveličan vednih nadleganj. je zapustil deželo in se odpravil v Ameriko ter jo tam v Čikagu in drugod marljivo delal za katoliško vero in posebej za slovansko ljudstvo, ter zdaj pridn«» dela v Huzletonu. Cleveland. Pne 1 r,. novembra 1*91 je bila slovesno posvečena nova poljska cerkev sv Stanislava, ktera je n;»j lepša cerkev v mestu. Zgubljeni sin v politiki. Kako krivična politika s;ima sebe tepe Mladoslovenci in mladočehi so narodnost postavili na pervo stopinjo, vero pa na drugo, ali tudi na nobeno ne. In kaj so dosegli za narodnost v . . To. da z narodnostjo navzdol gre. Levičarji so začeli na kvišku lezti. narodnjake in konservativce pa nazaj potiskajo. Pregnali so s svojo neumno politiko Duna-jevskega in spravili v ministerstvo levičarja Kuen-burga. pa še dosti druzih pridobitev za narodnost so zapravili in jih zapravljajo. Naj bi bili verni ostali veri in Cerkvi, pa bi bilo vse drugač: dobili bi bili zopet versko šolo in za narodnost polno ali saj bolj polno zverševanje P», paragrafa. Brezverske ali polovičarsko verske politike Bog ne more blagosloviti. Nove tergovinske pogodbe med Avstrijo, Nemčijo, Belgijo. Švico in Italijo dajo dosti opraviti deržavnim zborom, politikarjem in nepolitikarjem. 0 tem ne škoduje vedeti, da te pogodbe dobijo veljavo 1. svečana ls92 in ostanejo do l.sveč. 1903, če bo res. Med temi 12 leti ne sme nobena omenjenih moči vvožne carine zviševati, sme jo pa znatno znižati ali pa čisto odpraviti. S temi pogojami. se ve, vse voščila posa- meznih niso spolnjene, na Nemškem mnogi veliki posestniki niso zadovoljni in bi jih radi odvemili. Za našo deželo, kakor je g. poslanec Povše pri shodu na novega leta dan omenil, je zlasti pogodba z Italija malo vgodna. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec januvarij (prosinec). a) Glavni namen: Spoštljicost preti neizmernim veUr.nMvom Božjim. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konec.) Toda še. neumneje bogokletneje je. če nasledki teh upornih in prevratnih mož. ki francoske revolucije ne morejo dovolj nahvaliti, dandanes zopet začenjajo stari, neumni boj zoper Boga in glasno oznanujejo. da imamo le od popolno brezbožne pri-hodnjosti sreče pričakovati. Iz tega sledi zasramovanje Boga samega in človeške nature kar samo po sebi; ali ravno tako jasna je pa tudi smešna neumnost takega kričanja. Kajti dokler ljudje ostanejo ljudje, to je, razumna bitja, ostali bodo tudi verni in boga-boječi, ker že po naravnem nagonu svoje pameti vedno sklepajo od učinka na vzrok, v tem slučaju pa sklepajo od samega sebe na svojega začetnika in stvarnika, in se mu podveržejo. Posamezni utegnejo pač to postavo prelamljati in se ji upirati, velika večina bo pa vedno naravi zvesta ostala; tu je ves boj zastonj. In če bi se kedaj neinogočno vresnič-nilo. če bi ljudje spoznanje in strah božji kedaj zgubili, potem bi zgubili tudi svojo srečo. Pravičnost je podlaga deržav, in brez te podlage niso drugega kakor velike roparske druhali. Sicer hočejo novoverski deržavniki to podlago brez Boga v naravni pameti človekovi in v njegovem dostojanstvu najti. Toda. ali je pametno in človeka vredno, kar tako sebi jednakim se podvreči, morda le zato, ker jih je več. ali pa prav mnogo? Brezbožniku pravi pamet, da je sam sebi ne samo najbližnji, ampak tudi najvišji, in da bi bila sama neumnost, drugače se podvreči kakor v sili, bodisi da ga k temu žene previdnost, ali pa zunanja moč. Pravica moči, vlada oblasti, najsurovejši boj za obstanek, to je pravi nasledek brezbožnosti. Če se ta nasledek nikdar splošno ne vresniči, se to zgodi zato, ker večina ljudi ostane vedno verna; pa posamezni teh nasledkov pokazali so se že iz brezbožtva mnogih v tako strašni obliki, da so se le-ti sami čutili prisiljene k Bogu nazaj se zateči. Se ve, da so potem, ko so se razmere zboljšale, zopet odpadli in svojo neumnost zopet od začetka počenjati začeli. Mene so zapustili, studenec žive vode. in so si izkopali vodnjake, ki imajo razpoke, in ne morejo vode obderžati. Studenec človeške modrosti, ki je od Boga ločena, nima v sebi vode življenja, glavnega vodila ljubezni in pravičnosti, temuč le zakon sebičnosti, in tega. kar se od zunanje strani vanj vlije, ne more v sebi obderžati. Če se n. pr. pravi v tolažbo čednosti: Poštenost se najdalje ohrani, ali pa v strah zlobnežu: Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kedaj očito, se pravi to le. ako je podlaga strah božji. Le solncu večne pravice ne odide nobena hudobija, in nobena čednost ne ostane pred njim brez zasluženega plačila. Oččm zemeljske pravice ostane marsikatera hudobija prikrita, in mnogi zlobneži jih počenjajo zmagovito do konca na svetu; in če se jim ni treba Boga bati, zakaj bi pa drugače delali? Le kedor se zoper Boga vojskuje, zgubi vojsko čisto gotovo; v vsakem drugem boju je že kako upanje na zmago, in je v toliko razboren; le kedor se Bogu upre, dela gotovo krivico, kedor se pa zoper ljudi vzdigne in se nad nje povzdigne, ta naj čuti. če mu tudi vse naproti kliče: Prostost! jednakost! bratstvo! da ni vsem jednak, temuč nad drugimi, starejši, močnejši in zato oče, gospodar in zapovednik. Tu velja: Ti si moj, kajti jaz sem velik, ti pa majhen! Tu ni druge^pomoči, kakor povernitev k Bogu! Tega pa nečejo. Če enkrat človek zgubi strah božji, potem se ga poloti plahost pred Bogom, in ni je zmote, ki bi se je ne poprijel, če le zamore iz nje sklepati: Ni Boga: Kako bi se pač dale sicer razlo-ložiti vse nezmisli. ki jih materijalisti, nihilisti, anarhisti. socijalisti, in drugi brezverci, očitno in glasno oznanujejo in jih na dolgo in široko v knjigah razkladati smejo ? Vse to se bere in posluša, ker j e potem neumnežu veliko lažje v svojem sercu reči: Ni Boga! in kar iz tega sledi, da se bahajo: Zaradi grehov se nam ni treba nič bati. In ker ta bolezen plahosti pred ni v razumu, ampak tiči le v človekovem sercu, saj ni nič druzega kakor boj zlobnega serca z naravno pametjo, molimo k Gospodu, da bi serca omečil in nam podelil tudi stanovitno ljubezen in strah njegovega svetega imena. Naj bi vendar v ljubezni svojega presv. Serca vladarjem in ljudstvom in vsakemu posameznemu človeku razsvitljenje in milost podelil, da bi razumeli in spolnovali besede: Boga se boj in spolnuj njegove zapovedi: kajti v tem obstoji ves človek. Glavni namen za mesec februvarij: Spoštovanje njwe4nikov ttožjih. Molitev Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije Tebi darujem danes vsak trenotek vse svoje namene in misli; vse čutila in želje, vsa dela in besede. (100 dni odpustka enkrat, na dan Leon XIII. 1885.j Posebno pa ti jih darujem za milost Tvojega svetega strahu kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. O sladko Serce mojega Jezusa, daj. da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsakrat 300 dni odpustka in če se vsak dan moli, enkrat v mescu popolen odpustek. Pij IX, 26. 1. 1876.1 Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat 300 dni odpustka. Pij IX 1852.) Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca, prosi za nas. (100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX 18 74.» Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kanizij, prosite za nas! b) Posebni namen i: 8. S. Severin. Šolsko vprašanje. Novo oživljenje Dunaja v kerščanstvu. Več jako zanemarjenih šol. 0. S. Fortunat. Južna Amerika, /lasti Brazilija. Argentmija in (lile. Vzbujenje gorečega verskesra življenja v družinah. Važm* sodnijske zadeve. 10. S. Agaton. ..Leonova družba." Predstojniki, ki dajejo slab izgld. Xeutrudljiva «rorečnost za kerščansko družbeno življenje. 11. S. Honorata. Kerščanska vzgoja otrok. Službe iskajo«'i. Bešivni vstavi. Občine brez dušnih pastirjev. 12. S. Ernest. Hamburg in Bremen. Ponižanje Kristusovih sovražnikov. Duhovne vaje in ljudski misijom pa njih vodniki. IS- S. AgriClJ. Ohranitev sadov trijerške božj«- poli. Bad«»-darni dobrotniki za pomori potrebno s»»zidanje cerkev presv. Jezusovega Serca. zlasti za Krlikon. H- S. H11 arij. D-džnostn » podpiranj«* dobrih spisov m časnikov. Težavne zadeve v velikih bolnišnicah. .Na ser»-u bolni. 1"). S. Pavel Paši. Samostani za niožke. Oprostitev pregrešil«- navade skopuštva in nevošljivosti. Spoznanje n«*iz»ierne vrednosti sv. čistosti. Dalj«* »asi. II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na M i losi lj i ve priprošnje N. Ij. (i. presv. Jezi is« »v«-na Serca. >v. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Ib-rmagora 111 Kortunata. naših an^ ljev varhov 111 vsili naših patr«mov. Bo-.» dobrotno «niverni od na^e dežele poboje, umore in samomore odpad, in brezver