ŠTEV. (No.) 4.
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
CHICAGO, ILL., TOREK, 10. JANUARIJA 1922.
rgsloga tlac
Pismo prevzv. g. nadškofa Goriškega.
—v	* V Gorici, 19. decembra 1921.
S tem potrdim sprejem 1259 Lir, katere je nabrala Jožefa Karvin doma iz Zalošč pri Dornbergu v goriški nadškofiji za sv. Goro. Blagovolite jej sporočiti mojo prisrčno zahvalo za njen trud. Mati Božja jej bo gotovo stotero povrnila, kar je storila v njeno čast. Zahvaljujem se prav lepo tudi Vam, da ste posredovali to pošiljatev.
Svetogorsko podobo smo 9. oktobra t. L prepeljali iz frančiškanske cerkve v Ljubljani na "Kampanjuco", planjavo blizu Gorice ter od tod slovesno v našo prvostolnico, kjer je razstavljena v češčenje. Bilo je okoli 40.000 ljudi zbranih. Udeležili so Se procesijo tudi ljudje iz Goriške okolice s svojimi zastavami, križi, visokimi svečniki. Svirale so tri glasbene bande. Razun vojnih oblastnij se niso vdeležili civilni oblastniki izvzemši g. Dr. Al. Pettarina, deželnega glavarja. Smo pač v Italiji kjer autoriteta zginja vedno bolj in bolj, in narašča komunizem.
Na Sv. Gori,i blizu Gorice smo sezideli z milodari mali samostan (gvardijan je P. K^pistran Ferlin) a provizorične cerkvice nismo še mogli pokriti, ker nam primanjkuje denarja. Zdi se mi, da jaz ne včakam novega svetišča, ker ljudstvo, ki je ubožalo, ne more več prispevati.
Zahvaljujoč se Vam prisrčno, vošim Vam vse dobro in zveličavno za Novo leto v imenu božjem.
Z iskrenim pozdravom veleudani	f Fr. B. Sedej, nadškof.
HUGHES PREZIRA NASVETE MORNARNIŠKIH IZVEDENCEV.
V krogih amerikanskih mornarni-ških izvedencev vlada nezadovoljnost, ker državni tajnik in Mr. Root, ki zastopata Združene Države na razoroževalni konferenci v Washing-tonu, ne upoštevata njihovih nasvetov. Država kakor je Amerika, bi morala paziti na svoje interese in iste zavarovati. Kakor je pa razvidno iz političnih krogov, ki prevladujejo na .^razoroževalni konferenci, je vse delo zamišljeno in tudi reševano natančno po prefriganem načinu Anglije. Zato pa tudi od te konference je zastonj pričakovati kakega dobrega sadu. Ljubezen med ljudmi je izginila ,in dokler se ta ne povrne v ljudsko sredino, tako dolgo zastonj vse delovanje vseh konferenc sedanjega časa.
NEW YORŠKI ŽUPAN BRANI DR. LORENZA.
Po izjavi zdravniškega komisarja v New Yorškem mestu se nahaja tam 6. pohabljencev izmed vsakih 1000 prebivalcev. Raditega pravi župan Hylan, da bi morali ameri-kanski zdravniki z veseljem pozdraviti brezplačno pomoč avstrijskega ortopedičnega kirurga Dr. Lorenza, ki opravlja brezplačne klinike. Tako pomoč moramo sprejeti z veseljem in ne z mržnjo pravi Hylan.
tedaj bo ustavljenega veliko raznega stavbinskega dela, kateri je približno proračunan dq 100 miljonov dolarjev. Poleg tega bo veliko ljudi brez dela in delavski živelj bo najbolj prizadet. Vendar, ker delodajalci ne odnehajo v svoji trdovrat-nosti, ni za delavce druge pomoči, kakor odločni združeni nastop.
RADI VOJAŠKEGA "BONUSA" SOGLAŠAJO.
Kakor se poroča iz Washingtona je v kongresu na dnevnem redu zopet vojaški bonus. Pravijo, da so prišle vse struje v kongresu in senatu do soglasja, da se odobri do-služenim vojakom, ki so služili tekom svetovne vojne v ameriški armadi gotovo nagrado. Dobili bojo za vsak dan službe $1.00. Za prek-morsko službovanje za vsak dan $1.-25. Poleg tega imajo še več drugih načrtov, kot so podelitev "home-steadov" pod ugodnini pogoji in za zavarovanja pri War Risk Insurance -itd. Za pokritje teh izdatkov se bo porabilo svote, ki jih dolgujejo zavezniki Združenim Državam in pa gotove carine pri prodajanju raznega blaga.
KAJ BO, AKO STAVBENIKI Z AST A VKAJO T
Chicago, 111.. 9. dec. — Vsa ch;-caška javnost pričakuje z veliko na-pestostjo kaj bo, ako chicaški stavbeniki zastavkajo. Mestni odbor, ki ima celo situacijo v rokah, grozi stavbenikom, da se bo uvedlo po celi Chicagi takozvani "open shop" odprte delavnice.
Zastopniki organizacij, ki so pri družene z chicaško stavbinsko unijo, so baje zadnje dni enoglasno volili proti Landisovi razsodbi, in proti preklicu napovedane stavke v krajih, kjer so zaposleni neunijski delavci.
Ako stavbeniki odidejo na stavko,
HAYNES DOSPEL V CHICAGO DA ZATRE TIHOTAPSTVO Z OPOJNIMI PIJAČAMI.
^Zadnjo soboto je dospel v naše mesto Zvezni prohibicijski komisar Roy D. Haynes, ki bo baje skušal očistiti Chicago tihotapstva z opojnimi pijačami. Mr. Haynes bo ura-doval v zveznim poslopju. V svojem programu je baje skrajno odločen.	^
OROPALI POLICIJSKEGA NAČELNIKA.
V Bentonu, 111.; so te dni štirje možje in ena žena prijeli policijskega načelnika Stev-a Buckner, mu vzeli policijsko zvezdo, ,palico,, revolver ,žepno svetilko in $2.30 gotovine. -Zatem je mogel v njihovem spremstvu korakati na policijsko postajo, kjer so ga povrhu še zatvotili v jetniško celico.
IRSKA IN MIROVNA POGODBA Z ANGLIJA.
Po raznih poročilih, ki jih čujemo o Irski je sklepati, da se je zviti Angliji posrečilo dobiti na svojo stran par vodilnih mož na Irskem. Boj za sprejem in proti mirovni pogodbi je trajal nekaj nad mesec dni. Predsednik irske republike je vstrajal do konca in še vedno vstraja pri svoji zahtevi, da Irska mora postati popolnoma neodvisna država. Zadnje čase, ko ga'je v njegovi vstrajnosti za neodvisnost njegove domovine že zapuščala večina, se je kakor mož značaja krepko pokazal. Rajše je pripravljen resignirati, kakor, da bi on sprejel v imenu irskega naroda kako pogodbo, ki bi vsebovala kaj drugega, kakor pa popolno neodvisnost, za irsko republiko. Tako nastopa in zastopa svoj narod mož značaja! Ali se moremo Jugoslovani ponašati z enakimi možmi?
LETO (VoL) VIH.
J. M. Trunk.
DRUGA POROČILA O IRSKI SITUACIJI.
Poznejša poročila pa zanikujejo prva in trdijo, da irski narod stoji krepko za svojim vzornim voditeljem De Valera. Popolno svobodo ali vojno! To je baje geslo današnje irske. Zadnjo soboto večer so obdržavali, kakor trdijo poročila, tajna zborovanja po vseh delih irske. Vsi so sklenili in zaprisegli podpirati predsednika De Valera do skrajnosti.
Poročila, ki prihajajo iz Londona so iz trte izvita in kažejo vso drugačno stran irskega položaja, kakor je v resnici. Trdijo, da na irskem preti domača civilna vojna med severom in jugom. Kakor pa je razvidno iz zadnjih poročil, lahko sklepamo, da irski narod je združen, odločen in pripravljen še na nadaljne žrtve, za svojo neodvisnost in svobodo ako potreba.
FRANCOSKA NEODJENLJI-VOST SILI BRITANIJO V POGODBO.
Ker je Francija na razoroževalni konferenci odločno nastopila s zahtevo za močno podmorsko brodovje. je ta krepek oficijelni nastop Francije spremenil smer in taktiko Velike B ritanije. Francija je zahtevala močno podmorsko brodovje iz več vzrokov. Svojo upravičenost je u-temljevala na pretečo agresivnost od strani Nemčije, pa tudi radi Britanije, ker ji zadnje čase ni mnogo zaupala.
Britanija oziroma njen vodja Llo}'d George je uvidel, da če se Francija odstrani ne bo to rodilo dobrih posledic za Evropo in najmanj pa za Britanijo. Zato je brž poklical francoskega ministrskega predsednika Brianda na posvetovanje, kjer se bo baje napravilo nekako medsebojno pogodbo, ki bo dajala Franciji jamstvo pred mogočim napadom od strani Nemčije.
NEMCI PRIDEJO K RAZMO-TRIVANJU.
Na povabilo vrhovnega sveta lige (Nadaljevanje na 3. str.)
Na potu v tujino.
(Nadaljevanje)
Nekoliko več zanimanja mi vzbujajo sopotniki, kojih je veliko šten vilo, da v prostrani jedilnici ne moremo vsi naenkrat sesti k mizi Večinoma so Je vse "ingliš" a teku dni slišim tudi druge glasove, zapazim šepet slovanskih jezikov, Cehov, Poljakov, Rusov, Hrvatov, a še le zadnji aan tudi glas prekmurske Slovenke.
Na parnikih v ali iz Amerike je izmed pet ljudi — šest Židov' V kabini smo bili štirje. K sreči samo dva Žida in — Nemec iz — Zagreba " Bil je to bančni uradnik, pristen Hrvat, celo Velehrvat, kakor je zatrjeval a tičal je se do ušes v - nemščini. Osvobojen je je prišlo ob enajsti uri! skrajni cas, drugače bi nas zagrnilo vsenemško morje. Dočim kakor sem pozneje opazoval, niti pristni Nemci niso upali preglasno govoriti nemški, kar ni v redu, ker tudi v narodni nesreči človek ne sme izgubiti narodnega ponosa, je naš zagrebščan švabačil z Židi in z menoj, dasi sem mu odgovarjal, recimo jugoslovanski, ker smem se ponašati, da tudi srbohrvaščino precej obvladam. .Ne zamerim mu, ker je pač otrok svojega časa, a skrajni čas je bil, da ti švabski časi docela izginejo. S tem ni rečeno, da naj zavržemo nemščino, a izginiti mora nemški duh in na njegovo mesto stopiti lastno slovensko mišljenje, ki ne išče moči v raznih kulturah, temveč v veliki zakladnici narodne omike in udejstvovanju še spečih slovanskih moči. Cehi, tudi "ameriški" so bili doslednji, ,odtod njih moč.
O drugih Jugoslovanih rečem samo: preveč žejne duše in nebrzdano slani. Ni se dosti pilo na ladiji, a prvi in zadnji, ki so stali pri okencu, kaaar se je otvorilo in zatvorilo, so bili — Jugoslovani. Človek bi sodil, da izborna hrana zadostuje, in je zadostilo druge, ,čemu ne nas? Žuljevih rok si služimo kruha, a čemu drago pijačo, ki nam prinaše le škodo. Ja, nez Kalan, kliči, kliči, kliči, morda vendar k^j izda! Drugi je bilo za-me mučno. Če je pijača začela "delati", ,so se otvorili vrelci, o kakem modrem molčanju ni bilo govora. Začeli so peti, a to je bil divji krik, da se je vse spogledovalo in povpraševalo: Kdo, od kod so ti divji ljudje? Kulture nam manjka, magavi nemške, a kultura mora biti, drugače bo nas svet vedno manj omiloval, pravzaprav zasmehoyal. "They are Yougo-slavs" — "Jugoslovani so", tako je govorilo na stotine potnikov iz raznih krajev sveta in se — zaničjivo muzalo. In koliko takih vtisov dobe ljudje sirom svata. Zato nismo na dobrem glasu, s krivi smo sami, ker ne spoznavamo, česa je človeku treba da ga drugi spoštujejo. Židje so delali še druge opazke, a ne iz navedenih razlogov, temveč, ker čutijo, da z razpadom stare Avstrije, bode padla tudi njih moč, dasi v Jugoslaviji, žal še ni. Na ladiji je bil tudi polski škof Rhode iz Green Bay, Wis., in smo imeli ob nedeljah sv. mašo. Izredno mnogo odličnih potnikov prvega razreda je prejelo sv. obhajilo. Zadnjo nedelo sta se priklatile, tako moram opravičeno reči tudi dve Dalmatinki, morda samo, da vidite prostore prvega razreda, ker od konca do kraja sv. službe ste blebetale, kakor bi že 10 let ne bile skupaj. To zapišem, ker upam, da bo morda marsikje malo izdalo. Svet ima ostre oči! Romae Romano more vivito more — omikan svet zahteva omike, bi rekli prosto.
Pri mizi je nas šest, štirje Angleži, en Amerikanec in moja malenkost. Prve dni smo se bolj gledali, polagama so se otajala srca. Dokler nismo prišli v razgovor so me imeli za — Angleža. Ko jim povem da sem Avstrije, se je videlo na njih obrazih, ,da vojska še ni pozabljena, debelo me gledajo, ker so me seveda tudi imeli nakrat za Huna. Kakor so šovinistični časniki Nemce imenovali. Ko jim pojasnim, da sem jako neprostovoljen Avstrije in da me je celo nekaj Amerikanca, ,je bila Bosna mirna, prav dobro smo se razumeli, in jih črna suknja ni plašila, dasi sem videl pri Angležih framazonske znake. Samo rdeča barva ne prenese črne!
Večinoma sem bil sam. a v teku 8 dneh nehote prideš na tako ozkem prostoru s potniki v ožjo stiko. Mnogi so se za avstrijske razmere zanimali in značilno je bilo vprašanje, "does go improving" — ali gre na boljše? Odgovarjal sem jim nekako po načinu prefriganega fanta iz Podjune na Koroškem, kf je leta 1914- ob prvem pohodu proti Rusom znal strogega vojaškega cenzorja potegniti za nos, pišoč domu: "Dva dni smo korakali, osem dni pa rakali!" "Improving — gre na boljše", pravimo mi pošteni kristjani tudi tedaj, ko se bliža bleda smrt. Menda so me razumeli!
Dne 14. avgusta smo dospeli v New York. Deževalo je. Pravijo, da pomeni srečo, če dežuje na dan ženitve. Ali bo dež dobro znamenje tudi za — me, ko prestopam prag tujine, morda nove dompvine? Vem da je oko ameriškega zakona pri naseljencih posebno strogo. Nisem bil brez skrbi, a vse je gladko izteklo. S krepkim priporočilom božji previdnosti sem pogumno stopil na amerikanska tla. Nisem šel lahkomiselno od doma, nekako iztirali so me, postal sem revež, ,in o teh pravi A. Aškerc:
Mar domovino revež kje ima?
Tam dom njegov, je, kjer svoj znoj preliva,
in kjer je grob njegov, tam dom je, da!
,. IV :j	-



EDINOST.
OLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
xZA9 W. aand Street,	,	Chicago, III.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
. s
Na delo za svojo stvar.
k %
Vedno bolj se opazuje med fdečim delom slovenskega delavstva v
Ameriki, da vsaki dan bolj spoznava, kako strašno je bil varan. Naše slovensko delavstvo, ki je prišlo sera v Ameriko s trebuhom za kruhom, je vrjelo lepim besedam, ker si ni mogli misliti, da bi se našel med lastnim narodom, med lastnimi rojaki podlež, ki bi izrabil njih nevednost v tujini, njih neznanje jezika, neznanje razmer, njih težave prvih let življenja v tu-• jini v grde eksploitacijske, izkorščevalne namene, da bi sebi polnil žep. Tega, pravimo, slovenski delavec niti v sanjah misliti ni mogel.
Ti ljudje so mu potem slikali vse, tiste, ki so prišli sem samo z namenom koristiti mu, ga voditi in obvarovati teh sleparjev in jih začrnili kot njegove sovražnike in njegove izkoriščevalce. Naredili so kakor oni tržaški tat, ki je kradel, pa so ga lovili. Ko je pa tekel, je pa klical bolj kakor njegovi zasledovalci: "Primite tatu!"
In tako se zgodilo, da .se je posrečilo tem tatovom slovenskih delavskih žuljev, da so preslepili- del slovenskega delavstva, in ga spravili na svojo strano.
Toda veliki Lincoln je rekel: "Mogoče je slepiti nekoliko ljudi vse čase, ali vse ljudi nekoliko časa, ni pa mogoče slepiti vse ljudi, vse čase." In ta resnica se potrjuje tudi med našim slovenskim delavstvom.
Nabirali so fond za fondom. Začeli so zbirati za slovensko sirotišnico, ni je nikjer še danes. Začeli so zbirati za slovensko zavetišče za stare slovenske delavce. Ga še danes ni. Pa kar je najhušje, tudi denarja, ki se je nabral, nikjer ni. Kar nihče noče nič vedeti o njem. Potem so zbirali razne fonde za rešitev Primorja, potem za slovensko republiko, potem za federativno republiko. Zopet se je zgodilo enako. Zopet so tisoči dolarjev delavskih žuvljev izginili neznano kam. Vse povpraševanje po njih je zastonj. Nihče ne ve, kje je denar.
Imeli so razne "voditelje". Najsvetlejša zvezda med njimi je bila Kristan. Ja, to so' ga kovali v deveta nebesa! To jim je bil ideal prole-tarskega prijatelja.
Pa kje je danes Kristan? Bil je,v Ameriki. Prišel je še enkrat pogledat, če bi se dalo še kaj kolektirati. Ko pa je videl, da so se začele delavstvu oči odpirati, jo je pa skrivnostno, kakor je prišel, popihal domu. Doma pa toži, da je slovenski proletariat v Ameriki "udarjen." Pravilno bi bilo,, ko bi bil povedal, da je "bil udarjen", pa se sedaj probuja.
Zato je pa sedaj treba samo enega: pokrepiti časnikarstvo, ki odpira slovenskemu delavstvu oči in ga probuja k narodni in delavski zavednosti, ki mu kaže neustrašeno njegove sleparje kot sleparje, tatove kot tatove. In to so naši listi, listi, katere si je slovenski katoliško zavedni del delavstva ustanovil in skozi razne krize krepko vzdržal.
Zato kličemo slovenski delavci vsem svojim sotrpinom: Na delo za naše časopise! Zlasti "Edinost" se mora pokrepiti. ;Za poskušnjo za dva meseca bo izhajala po trikrat na teden. Ako dobi v tem času dovolj podpore od slovenskega delavstva, da se bo nabralo dovolj novih naročnikov, potem ostane to za stalno.
Bratje: Na delo! Naša pravična stvar bo zmagala in mora zmagati. Med našim slovenskim delavstvom v Ameriki se .morajo razmere zjasniti. Zjasnile se pa bodo samo s pomočjo močnega tista, ki ima poštene namere. Proč z vsako škricarijo in frakarijo, ki nas je do sedaj slepila! Proč z vsakim, ki ima namen samo naše žulje pobirati, fonde pobrati in potem sa izginiti.
Na delo!
Iz slovenskih naselbin.
Indianapolis, Ind. — Naj prej vo-šim Vam in vsem naročnikom vesele Novo leto, da bi ljubi Bog nas blagoslovil in podal nam ,kar potrebujemo za dušo in telo. Tukaj Vam pošiljam mali dar za Božično darilo. £ delom se ne moremo pohvaliti, ker je še dosti ljudi brez dela, kateri pa delajo, pa komaj toliko zaslužijo, da se preživijo.
Omenim, da smo imeli tukaj 40 urno pobožnost. Pričela se je 18. dec. in zaključek je bil pa 20. dec. Pobožnost je vodil Rev. Benvenut Winkler, OFM., iz Chicago. Udeležba je bila povsem zadovoljiva. Posebno ob sklepu je bila cerkev napolnjena vernega ljudstva .
Prva hvala za to gre našemu čast. župniku, Rev. P. Cirilu, ki so nam poskrbeli tako navdušenega duhovnika in tako izvrstnega govornika. Pridige so bile v srce segajoče in bodo ostale vsem v globokem spominu. Edina pot k srečnemu življenju je, ako izpolnujemo deset božjih zapovedi, katere so nam č. g. pokladali na srca. Hvala Vam, č. g. B. Wink;Jer, za ves Vaš obilni
trud, katerega ste imeli z nami. Naj Vam Bog stoterno povrne!
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje tega lista in želim obilo vspeha. Naročnik F. M.
Prazniki v Newburgu, Cleveland, Ohio. — Mrzli Boreas, ki je vihral celi dan, je polagoma utihnil. Zmračilo se je. Tu pa tam je celo pokukala in izza težkih oblakov nekako skrivnostno pomežikala kaka zver-dica ter se zopet skrila. Po tihem, mirnem zraku se pa začele loviti velike bele snegulčice. Letale so sem ter tja, kakor da bi se bale zapustiti nebo. A slednjič so se vseeno le nežno in rahlo vlegle na tla. Sprva se jih je branila zemlja. Toda prišlo jih je več in več. Napravile so ji plašč, čist in bel, da bi zemljo potolažile. In res je postajala čedalje bolj in bolj ponosna na praznično svoje krilo in utolažila se je ta črna umazana zemlja. Mirovala je, zadremala je in v miru zaslišala šepetanje, katerega ni čula poprej. Glej, snegulčice so ji začele pripovedovati povest: "Leta in leta nazaj . . . tam na Betlehemskih poljanah . " No-
_"EDINOST"
vico so ji,prinesle, — naznanilo od daleč, — novico od tamkaj izpod neba! "Mir! Mir! tebi! nemirna izmučena zemlja! Mir tvojim sovra-žečim se in krvavečim narodom! Mir —«■ mir vsem, ki so blage volje!"
In zazibale so jo snegulčice in zaspala je v svečani tišini Svete Noči!
Ura v bližnjem zvoniku je bila dvanajst. Komaj je utihnil zadnji udarec, ko se naenkrat od vseh strani začuje donenje zvonov. Tudi od Sv. Lovrenca še zasliši pritrkavanje, ki vabljivo vabi farane izpod gorkih odej v prijazno našo cerkvico k polnočnici. Da, k polnočnici! Kajti po dovoljenju milostljivega našega škofa so se nam uresničile pobožne želje dolgih let. Kakor nekdaj v prijaznih naših domačih vasicah smo zopet začeli sveti dan s polnočnico. Skoro da ga ni bilo fa-rana, ki bi se je ne bil udeležil. Vsi so morali priti. Kajti na novo prebarvana in okrašena cerkev je bila natkačeno polna. Še zunaj so stali. Mnogo se jih je pa obrnilo nazaj s sklepom: "Le počakaj! Drugo leto bom pa malo prej vstal!" Znotraj v svetišču si pa lahko opazil solzne oči. Kdo *se more sramovati solz na ta blažen večer?! Komu se ne bo stisnilo srce, ko zopet zasliši odmeve nepozabne pesmice: "Tiha noč! Sveta noč!" In kako navdušeno se je glasila iz mladih grl zbora "Slovenija" himna "Hitite kristjani!" A-li je kaj čuda, ce se sam navdušiš, da se ti zgane srce, da padaš na kolena in moliš, kakor noben drugi dan? Glej, zvonček ti obrne pozornost proti oltarju, kamor so ravnokar pristopili priljubljeni župnik Rev. J. J. Oman. Daritev najsvetejša se prične! Zopet se rodi Detice Božje in zopet prinese mir in tolažbo v srca trpinov, ki so blage volje. A kako nekaj krasnega, nekaj na-vduševalnega je bilo gledati, vrsto za vrsto mož in iena, ki so pri tej sveti polnočni maši pristopili k an-geljski mizi ter iz svojih src naredili jaslice za Sina Božjega. O, blagor Vam, čigar delovanje zaliva milost božja, da rodi tako obilen sad!
Vseh skupaj smo imeli šest maš. Zadnja ob desetih je bila za društva, ki so se je udeležila s svojimi zastavami. Pri tej priliki so tudi naši mladeniči mlajšega oddelka Naj sv. Imena pokazali, kaj da se doseže z vstrajnostjo. Od Narodnega doma so namreč s svojo godbo vodili celi sprevod v cerkev. Ne smemo pa pozabiti naše može dr. Sv. Antona, ki so bili jako impozantni v svojih uniformah tako v vsporedu, kakor tudi kot častna straža v cerkvi. Pa ne da bi se tega ali onega po nepotrebnem hvalilo. Naštevajo se ta dejstva le, da se pokaže, kako je naše Newburško ljudstvo vedno navdušeno za čast božjo. Samo omeniti je treba, da je to ali to potrebno, jn takoj se dobi dosti dobrih ljudi, ki žrtvujejo za Boga in za narod. Zato pa človek lahko tudi o-paža, kako jih Bog očevidno blagoslavlja. Bogastva ravno nimajo, a vendar lepo složno živijo in vse-stranjsko napredujejo tako, da se v resnici lahko navduši vsakdo, ki pride z njimi v dotiko! In tako je prav! Le v miru . in slogi po pravih načelih je mogoč pravi napredek posameznikov in narodov. Dal Bog, da bi vrli Newburžani vedno ostali vzgledni, kakor so.
Pa tudi naši "ta mali" so se postavili na Božični dan. Popoldne in zvečer so nam naredili zabavo. Predstavljali so se nam v različnih majhnih igricah in šaljivih prizorih. Posebno so pohvale vredne deklice o-smega razreda, ki so brez izjeme po-voljno rešile1 svoje vloge v igrah ^"Strahovi" in na "Krivih potih." Čast jim! Izvrsten material'za diletant-no osobje v prihodnosti.
Ko sem se zvečer vračal od zabave, so zopet padale snegulčice, ne kakor v viharju ,ampak počasi in polagoma so se vlegale na tla. In šepetale so, ko so objemale vračajoče se vesele ljudi "Slavu Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem, ki so blage volje." In v spomin moj se je
globoko utisnil ta dan, prvi Božični dan v Newburghu. A. L. B.
La Salle, 111. — ... Vam gospod urednik pa želim obilo novih naročnikov za vse tri liste. Le naprej z božjo pomočjo. yNikdar ne bomo propadli, če nas še bolj napadajo in lajajo na nas. Marija stoji pred nami in je z nami, kjer je pa Marija tam se pa kača zastonj zvija proti Mariji. Pozdravljeni.
Jožefa Lesjak.
Huston, Pa. — ... List "Ave Maria" je tako lep, posebno božična izdaja, da je res vreden vse naše podpore in sodelovanja. Ko bi jaz ne imela majhnih otročičev, bi vse pustila in bi ga šla razširjat, ker vem, da bi mi bil vsakdo hvaležen, kdor ga še nima, pa bi ga začel brati. Delala bom kolikor bom mogla za razširjenje lista tukaj med nami.
Jerica Tomšič.
Zeeland, N. Dak. — Čistiti gospod Smoley nam je poslal to-le kartico: Potrjujem ,da sem sprejel za ljubJ Ijansko dijaško kuhinjo" $5.00—1500 K, ki jih je darovala Mrs. Antonija Mihelich, kateri sem se v imenu podpiranih iskreno zahvalil. Dijaška in ljudska kuhinja deli letos po primeroma zelo nizkih cenah kosilo in večerjo okrog 80 dijakom in dnevno 150—200 drugim osebam izmed revnejših ljudskih slojev. Da more vs traja t i pri svojem dobrodelnem prizadevanju, potrebuje vsestranj-sko podpore. Srčna Vam hvala za Vaše posredovanje.
Dr. Ivan Svetina.
v korist, da bi vsi spoznali^ da je delo teh listov v ponos in srečo vseh katoliških Slovencev, da so ti listi naš general, ki nas peljajo kot mogočno vojsko v boj za naše najdraž* je svetinje, skozi srečno življenje v srečno večnost. Pozdravljam vse naročnike.	Marko Plut.
CHICAŠKE NOVICE.
Nekateri ljudje so strašansko domišljavi. Dopisnik v "Prol." iz Chicago si domišlja, da bomo vpraševali, kdo je dofični dopis spisal. Prav nič ne povprašujemo. Saj nam tudi povpraševati ni treba. V dopisu je toliko oslovske dlake, da se ne more zgrešiti tistega, ki Se je tam valjal.
Joliet, I1L — Priloženo Vam pošiljam mali dar za list "Ave Maria". Ker delam le po malem, Vam več ne morem poslati. Vendar, kar Vam mi naročniki ne moremo denarno pomagati, ali* bi Vam ne mogli pomagati z molitvijo? (Prav gotovo. Urednik.) Naj povem, kako se je meni zgodile. Pri sv. maši sem pred kratkem prav goreče molil k sv. Antonu in ga prosil za njegovo pomoč pri Vaših listih. Prosil sem ga, da bi mi pomagal dobiti kaj novih naročnikov. Ali ni bilo čudno, še isti dan sem dobil tri nove naročnike., ko sem komaj mislil, da bom katerega. Prepričan sem, da je bil to sad moje molitve. — Nekateri slaboverneži trdij o, da molitev nič ne pomaga. Jaz pa iz lastne skušnje trdim, da pomaga. (Nauk sv. vere je, da je dobra molitev vsikdar uslišana, če tudi ne vsikdar tako, kakor mi prosimo. Vsaj tudi mati otroku vsikdar ne da, kar prosi.) S pozdravi sem Martin Tomec.
V nedelj.o večer, 15. januarja priredili bodo mladeniči Holy Name Juniors društva jako zanimiv večer. Da vzbude zanimanje med možmi in fanti za katoliško organizacijo, zlasti za društva Najsv. Imena priredili bodo tako zvani "Očetovski večer". Vse očetje župnije so povabljeni brez razlike na ta večer, pa tudi vsi fantje in žene in dekleta. Petje se bo vrstilo za govori, govori za petjem. Slednjič se bo vprizoril prizor "Božični dan", katerega je spisal nalašč za to priliko Rev. K. Zakrajšek O. F. M. Med govorniki bodo predsednika obeh društev Holy Name. mladeniškega in možke-ga, Mr. E. Gregorich in Mr. M. Že-leznikar, Mr. Fr. Banich, Mr. Jack Korenčan. Mr. Jos. Gregorich, Rev. K. Zakrajšek. Glavna govornika pa bosta v anglečini Dr. Lapp, najznamenitejša oseba med katol. mož-tvom Amerike, ki je organizator National Laymen's Councila in Rev. Dr. Hugo Bren O. F. M. v slovenščini. Vstopnina je prosta. — K o-bilni udeležbi se vabijo vsi farani. Naj bo to naš družinski večer. Pokažimo našim očetom, da jih priznavamo in spoštujemo, očetje se pa naj zavedo, da so voditelji svojih družin in voditelji naselbine. Zavedo naj se svojega odgovornega stališča pred Bogom in pred svetom. Vsem nam naj pa ta večer pokaže našo na-daljno pot za prihodnjost — namreč pot sloge in ljubezni, da se bomo čutili vsi kot člani ene družine, kot bratje in sestre med seboj.
Obiskala sta nas Mr. Jerry Lav-rich in Mr. tZupančich iz Jolieta. Prišla sta po raznih opravkih v Chicago in sta pritem obiskala našo tiskarno.
Barberton, O. — Priližuje se Novo leto in poslovilo se bo od nas to staro leto in zatonilo bo v morje večnosti. In koncem leta poteka tudi naša naročnina za list "Ave Maria". In nehote se mi usiljuje vprašanje ali bom tudi v prihodnje naročnica dragega lista in odgovarjati si moram na to vprašanje, da oe želim biti brez njega. Zadnja božična izdaja je bila zelo krasna, ker je bila opremljena s tako krasnimi povesti. In nadalje želim, da bi tudi v tem Novem letu list prinašal veliko lepih povesti in želim, da bi se list razširil po vseh slovenskih hišah, kajti nobena katoliška hiša ne bi smela biti brez tega lista. Ta list je najtrdnejša podlaga katoliške vere. £ato dragi naročniki nihče naj ne izostane, da bi ne ponovil naročnine na ta prelepi list. Kolikor več nas bo, toliko lepši bo list in toliko zanimivejši. Želim vsem naročnikom veselo in srečno Novo leto kakor tudi čst. g. uredniku, da bi še mnogo let delovali za božjo čast pod varstvom nebeške matere Marije.
Alojzija Župec.
Dillon, Mont. — Z Novo leto Vam vošim, da bi lepo napredovali z našimi prepotrebnimi in prekoristni-mi listi. Želim, da bi tudi naši nas protniki dobili od Jezusa in Marije spoznanje v tem Novem letu, da bi spoznali, da je Vaše delo samo njim
IZ DUHOVSKIH KROGOV.
V Ameriko je došel pretekli teden hrvatski frančiškan, Rev. Beno An-dačič O. F. M. doma iz Hercegovine- — Mi novemu svojemu sobojevniku kličemo: prisrčno dobrodošli! Veliko delo čaka na vas! Bog Vas blagoslovi!
ŠIRITE LIST "EDINOST"!
"PODPIRAJTE MLADINSKE DOMOVE!"
VAŠ DENAR
bo doma najhitrejše, ako ga po- > šljete skozi naše podjetje.
Mi računamo po najcenejšem dnevnem kurzu istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev de- \\ nar.
Ob izidu te številke smo ra- Jf čunali:
Za jugoslovanske krone:
500................$ 2.15
1,000................ 4.25
5 >000...............20.00
10,000...............40.00
Za italijanske lire:
50.................$ 2.75
100 . . . .............. 5.10
500 .................23.50
1000.................47.00
Vse .pošiljatve naslavljajte na:
"EDINOST", 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
>^OOOOOOQOOOOOOOOO

EDINOST"
V NEDELJO POPOLDNE.
TEDENJSKI KOLEDAR.
15. Nedelja. — Druga nedelja po Sv. Treh Kraljih. — Tretja nedelja V januarju. — Spomin.Sv, Pavla pušča vnika. Evangelij danes je o že-nitnini v Kani Galilejski, kjer je Jezus na priprošnjo svoje matere storil prvi čudež, če tudi njegova ura se ni prišla. (Pridigo glej v Ave Maria.) — Kjer ima materino društva tretjo nedeljo svoje mesečno obhajilo je to danes. Društvenice naj ne pozabijo na to.
if. Pondelek. — Sv. Marcel, papež in mučenec.
17.	Torek. — Sv. Anton, opat.
18.	Sreda. — Stol sv. Petra v Rimu.
19.	Četrtek — Praznik Sv. Družine.
20.	Petek. — Sv. Fabijan in Seba-stijan, mučenca.
21.	Sobota. — Sv. Neža, devica in rhučenica.
22.	Nedelja. — Tretja nedelja po Sv. Treh Krakjih. Četrta nedelja v januarju.
KRŠČANSKI NAUK.
3.—Znamenje Kristjana.
Velika sreča je za nas, da smo Icristjani. To je milost, to je pred-pravica, ki ni bila podeljena vsem ljudem. In za to milost moramo biti Bogu hvaležni. Kristijan ima znamenje, po katerem se razločuje od teh, ki te milosti niso prejeli. Ne mislim tu notranjega, neizbrisljive-ga znamenja, ki je bilo vtisnjeno naši duši pri sv. krstu, ki je vidno le Bogu in njegovim angelom, v mislih imam križ, ki je vnanji znak in viden vsem ljudem.
Izraz "križ" ima različen pomen. Lahko razumemo pod to besedo (1) križ. na katerem je naš Gospod u-mrl, od katerega je še mnogo sv. ostankov ohranjenih; (2) križ, ka-"kor ga vidimo po naših cerkvah, ka-
koršen, bi moral biti v vsaki krščanski hiši s podobo Jezusa Kristusa Križanega, katerega imenujemo tudi "krucifiks"; (3) besedo "križ" rabimo tudi v pomenu križev in težav našega vsakdanjega življenja, katere moramo prenašati vdano in potrpežljivo, združeno s trpljenjem Kri stusovim; (4) koneČno pomenja znamenje, s katerim se prekrižujemo in rekamo: "V imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen." Mi vemo, kako se treba prekrižati; vedeti moramo torej, kaj ta križ pomenja.
Kadar se prekrižamo, tedaj spoznavamo z znamenjem sv. križa dve veliki resnici naše sv. vere: Skriv nost Presv. Trojice in skrivnost Včlovečenja. Prvo skrivnost izražamo z besedami, ki jih izgovarjamo, drugo pa z znamenjem, ki ga z rofco -Sfcpravimo.
Prekrižati se moramo pogosto, in to storimo vedno z največjim spoštovanjem. Pravi, resnični, praktični kristtjani se prekrižujejo pred vsakim važnejim opravilom, zjutraj, zvečer, pred jedjo in po jedi, pred molitvijo in po molitvi, v skušnja vah in težavah. V križu zadobe ved no varstvo, moč, silo in okrepčanje. Da, prekrižanje s križem ni samo spoznavanje naše sv. vere in j ako koristna molitev, je tudi sv. obred, ki ima moč vsled zasluženja Tezusa Kristusa, da nas varuje, uči in posvečuje.
To lahko rečemo tudi o križu ah "krucifiksu", ki ima. če je blagoslovljen, posebno moč vsled Kristusovega zasluženja in posebne odpustke da nas varuje, nas poučuje in posvečuje, če ga častimo in premišljujemo.
Naj krasi sv. križ naše hiše, naj
visi ob naših posteljah! Cesto se
prekrižujmo, spoštljivo se prekri-» . , t zujmo in z zaupanjem v neskončne
zasluge Jezusa Kristusa.
nju glede reparacijske obveznosti v Cannes, kjer se bo posvetovanje vodilo. Na predpripravah so delovali že nad teden dni razni strokovnjaki, ki so baje že izdelali natančen načrt, po katerem bo mogla Nemčija izpol-novati svoje obveznosti, ki jih ji nalaga mirovna pogodba sklenjena v Versailles. Prvo plačilo, ki ga ho morala plačati zaveznikom bo v znesku 500,000,000 mark v zlatu. Potem se ji bo določilo letna plačila v znesku 1.000.000.000 mark v zlatu.
Pismo iz Francije.
(Za Edinost piše L. Kuhar.)
Paris. — Morda delajo krivico nekateri amerikanski listi ako pišejo ognjeviti članke o imperijalizmu Francije, o njeni nenasitnosti in nesprav-ljivosti. Tudi listi v slovanskih jezikih se včasih spozabijo in udarijo na isto struno. Ne vem sicer, kateremu nagibu obogajo, a vsikdar nas tukaj zaskrbi, kadar vidimo in beremo očitke, ki se nam ne zdijo upravičeni.
Vojna in povojna doba nas je navadila na to izvanredno prikazen, da so Amerikanci, pa naj pripadajo tej ali oni narodnosti, veliko soupljivali pri ustanovitvah novih držav v Evropi. Litvanija in Letonska sta se vstvarili v Ameriki, Čehoslovaška ima veliko zahvalo za svoj postanek svojim bratom v Ameriki, Jugoslavija je imela med vojno velikansko za-slombo pri amerikanskih vojakih in je tudi še sedaj silno navezana, ne samo na njih materijelno pomoč — ki pa ni .vsikdar služila namenu darovalcev — ampak, tudi na njih javno mnenje. Svetovno težišče zapušča evropski kontinent in se pomiče proti Zed. Državam. Ker bodo Zed. Države igrale v svetovni politiki čim dalje tem vpljivnejšo in odločilno vlogo, je jasno, da državice v Evropi ne .smejo biti indiferentne napram javnemu mnenju svojih amerikanskih rojakov, ki tvorijo vendar del javnega mnenja velike amerikanske republike.	•
Iz tega stališča je čisto umevno, ako smo vznemirjeni pri čitanju listov, ki nikakor ne morejo služiti interesom stare domovine.
En tak slučaj je slučaj Francije. Ako je držsn% ki šteje 39 miljonov, v nezakrivljeni vojski zgubila eden in pol miljona svojili najboljših mož, ako ima nad 2.000.000 invalidov in sirot, ako ima popolnoma razrušene najroaovitnejše pokrajine, ako je zgubila za 45 proc. poljedelske produkcije, ako so ji uničilo 65 proc. njenih rudnikov in skoroda zrušili vso železno industrijo, ako mora na novo postaviti na stotisoče novih gospodarskih poslopij in cela velika mesta, moj Bog, jaz se ne čudim več, ako opi-je: plačajte mi storjeno škodo! Saj ni vlada, ki potrebuje milijarde, kmetic je, ki ne ve, kje je stal njegov dom, ki ne ve, kje je bil njegov gozd in njegova njiva, ki je našel planjavo razoranega in premešanega, preosta-nega in prekopanega ozemlja, prepletenega z žicami, kmetič je, ki prosi za pomoč. Videti se mora lastnooko to puščavo v severni Franciji, potem se nikdo ne bo čudil, ako Francija ne more biti zadovoljna, če se dolžnik vedno odteguje. Pa hoče Nemčijo uničiti, zadušiti! Ako bi ji prizadela "Joliko škode, kot je ima sama, ako bi onstran Rena vzela toliko, da bi pomagala svojim nesrečnežem, še to bi ne bilo krivično. Mi bi sicer pomi-lovali Nemce o tem slučajo, a krivica bi to še ne bila, ker Francija vojne ni hotela, zakaj naj pa nosi njeno ljudstvo vojna bremena. Toliko iz objektivnega stališča. Mi ne smemo tega nikdar prezreti, ker ako bi mi bili v istem položaju, bi nemara ravnotako ravnali in bi bili užaljeni, ako bi svet naših upravičenih tožb nehotel poslušati.
Plehar Matic ponuja sedaj Slovencem knjigo "Life and Labors of Rt. Rev. Frederic Baraga", katero je spisal frančiškan Verwyst. Ponuja jo. seveda iz golega "rodoljub-ja'\ ker bržkone "zlatnina" več ne gre, za ceno $2, reci dveh dolarjev. Hvaležni moramo biti Maticu, da
priporoča Slovencem knjigo; mi pa povemo Slovencem, da lahko kupijo dotično knjigo za $1.20, torej za 40 proc. ceneje, pri tvrdki Diederich-Schaefer, Milwaukee, Wis.
(Nadaljevanje z 1 strani.) narodov, bojo dospeli enkrat ta te-d^n nemški delegat je k razmotriva-
- ■
NESREČA RADI PIJANOSTI.
Blizu 8. cesti in So. Park avenue, se je zadnjo soboto pripetila velika nesreča, ko se je prevrnil naglo dirjajoči avto v katerem so se nahajali štirje pijanci. Opili so se žganja in potem neprevidno vozili. Neki Louis Durabond je pri tej nesreči izgubil po nepotrebnem svoje življenje. O-stali trije pa so težko poškodovani. Take so posledice čezmernega vanja opojnih pijač.
NAZNANILO ČLANOM "SLOV. * PODP. DRUŽBE SV. MOHORJA."
Vsem članom se uljudno naznanja, da se vrši v petek, dne 13. januarja t. 1. točno ob pol 8. uri zvečer, izvanredna seja našega društva sv. Mohorja. Vsi člani so najuljud-neje vabljeni, da se te seje zagotovo udeleže, ker na dnevnem redu bojo zelo važne stvari. Objednem se prosi vsakega člana, da skuša pripeljati na to sejo, vsaj enega novega člana. Z bratskim pozdravom Leo Mladich, predsednik.
NAROČNIKOM V BLIŽINI!
Vsem naročnikom, ki stanujejo v bližini naše tiskarne naznanjamo, da smo piH^pK sedaj pošiljati naše liste po raznašalcih. Določena sta dva dečka, ki izvršujeta ta posel. Kdor bi lista ne dobil prosimo, da nam takoj naznanite, da se bo stvar popravila in list dostavljal na pravi naslov. Kdor se preseli naj blagovoli naznaniti svoj novi naslov razna-šalcem, ali pa upravi lista. Upamo, da bomo stem ustregli našim naročnikom v naši bližini, ker list se jim bo hitreje dostavljal kakor dosedaj po pošti.	Uprava Edinosti.
"KDO VE?" Dobili smo še sledeče odgovore:
Forest City, Pa. — Jaz pa tako-le mislim: Glasnik S. J. je brat, "Edinost" je pa sestra in se l^hko poročita, da se skupaj bojujeta. Sta oba istega očeta in oba iste matere, ker sta oba katoliška.	K.
Mrs. S. iz istega mesta pa misli: Vsi smo bratje in sestre po Adamu. Adam je vseh oče in Eva je vseh mati. {Zato sta vsak ženin in nevesta brat in sestra.
Ambridge, Pa. — Tukaj imam in-teresantno kratko povest, katera se malo tika Vašega vprašanja: "Kdo ve?"
Poznala sem zakonski par, ki sta imela enega sina in ta sin se je zaljubil v deklico in to deklico bi bil tudi zelo rad poročil. Ko oče izve mu prepove, češ da to ni mogoče, ker dotično dekle je njegova po-pol sestra. Sin pusti to dekle in se zaljubi v drugo. Ko oče to izve mu zopet prepove, da to ni mogoče, ker je tudi to dekle njegova hči. Sin gre začuden k materi in ji pove, kaj in kako mu je oče povedal. Mati se pa za to ni dosti zmenila, temveč ga je vprašala, če bi se res rad s tim dekletom poročil ali z eno ali z drugo. Seveda je pritrdil. Mati mu je rekla : Dobro! Sin lahko se poročiš, ker njfcn oče ni pravi tvoj oče in ti nisi njegov pravi sin. In, tako se je res poročil, z drugo.
Kako je bilo to mogoče? Tako, d^ sta bila ta dva samo polbrat in polsestra,.	Mrs. S. V.
Cleveland, O. — Tu Vam pošiljam rešitev uganjke, katere ne more nihče rešiti: Ako se udovec in udova poročita pa imata od prejšnjega zakona vsak svoje otroke. Tako otroci so bratje in sestre, pa se vendar lahko poročijo. Terezija Pestotnik.
(Prav ste rešili! — Urednik.)

SLOVENCEM V CHICAGI!
Tem potom naznajamo slovenski javnosti v Chicagi, da se je ustanovila na Silvestrov večer, dne 31. decembra 1921. na ustanovnem sestan* ku chicaških rojakov "SLOVENSKA PODPORNA DRUŽBA SV. MOHORJA."
Chicaški rojaki smo že delj časa videli potrebo take družbe med nami. Zato smo se tudi na Silvestrov večer sešli k posvetovanju, in ker smo bili vsi brez razlike za ustanovitev take družbe, smo isto ustanovili ia spravili k življenju.
Takoj ob- ustanovitvi se je vpisalo v družbo nepričakovano lepo število chicaških Slovencev. Vpisavanje se nadaljuje in rojaki še vedno prihajajo k vpisovanju. Na ustanovni seji Slovenske podporne družbe sv. Mohorja se je sklenilo, da se bo do prihodnje seje ta mesec sprejemalo člane v <|ruštvo brez vsakih ceremonij. Plača se samo $1.00 kot pristop, in s tem postanete član Slov. Podpor, družbe sv. Mohorja. Ta ugodnost pa je seveda na razpolago samo do prihodnje seje. Potem se bo določi^ novo smer, za pristopovanje k družbi.
Rojaki že dolgo smo govorili o takem društvu- Sedaj pa je ustanovljeno in ga imate V svoji sredi. Naš namen je podpirati člane v slučaji! bolezni. To je naš edini namen in tega se bomo držali, kolikor mogoče. Za 50 centev na mesec dobite ako ste bolni $1.00 dnevne podpore. Mesečni assessmentov bo 50 centov drugih naklad in prispevkov ne bo. S tem upamo da je dana prilika vsem tistim, ki bi bili radi zavarovani za slučaj bolezni za malo več kot so, pa jim ta prilika ni bila dana posedaj. Sedaj pa imate društvo, ki Vam nudi to priliko in Vas prisrčno vabi v svojo sredo. Vse kar je potreba je, da se zglasite pri družbenemu tajniku, mu javite svoje ime in plačate pristop.	hoče kakih nadaljnih pojasnil, so mu
vedno na razpolago pri družbenemu predsedniku ali tajniku.
Na ustanovnem sestanku se je takoj izvolilo 4ružbeni odbor, ki bd posloval za leto 1922. V odbor so bili izvoljeni sledeči:
Predsednik Leo Mladich, 1929 W. 22nd Place.
Podpredsednik Albin Zakrajšek, 1959 W. 21st Place.
Tajnik John Jerich, 1849 W. 22nd Street.
Zapisnikar Silvester Hrastar, 2018 W. 21st Place.
Blagajnik John Petrovčič st., 1920 W. 22nd Street.
Nadzorni ocjbor: Michael Staniša, Andrew Glavach in Michael Koren. — Družbeni organizator Frank Auguštin.
Društvo bo zborovalo vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani sv. Štefana oh pol 2 uri popoldne.
'DARUJTE LETOS SVOJ NOVOLETNI DAR ZAPUŠČENI
DECI MLADINSKIH DOMOV V STARI DOMOVINI!"
DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven.**.
Banko. Uhod je na 62nd Street.
Cleveland, Ohio.
Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo.
Mil^fr« I M ijfr p M
& ~	.	P*
3	Hiše in farme.
& & & & & ^
Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind.p Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga .te vrste dela. Prodajava bonde in mortgage.
t? r r
MLADICH & VERDERBAR,
»334 West 18th Street,
Chicago, 111.
&
V &

John Gornik *
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
<•17 ST. CLAJK AVENUE CLEVELAND, O.
te priporoča sa aaknp lfOiKZ IN Mcluj« UO !» OB


Szymanski.
Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro zalozeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imata najnnejse postelje, naslanjače, kumnjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago.
Se priporočam vsem Jugoslovanom 1
1907 BLUE ISLAND AYE.,
CHICAGO ILL.
PHONE: CANAL 597.
_
_
_
"EDiNOSr
kriči de-
"Govori, dragi Pizo, — kaj pa je? Oh, ti me nečeš slišati ček in neusmiljeno vleče soseda.
"Potrpi govornik!" Tako so tudi imenovali Kaja, zaradi njegovega izrednega govorniškega daru. "No čuj! Prišla sta njegov stari sluga in lanist Tel. Tel drži v vsaki roki eno palico, več kakor seženj dolgo. Gornji del je debel in črn, spodnji pa tenek in se sveti, kakor da bi bil iz kovine. Stari sluga pa nosi roženo svetilko. Vendar, ali vidim prav? Tam stoji Tiberij cezar in me kliče naj pridem doli. Oprosti me — moram iti. Pizo vstane in se poda po majhnih stopnicah doli.
Kako bom pa vedel sedaj, kaj se godi?" zakliče izprijena mladika plemenitega debla, ko je Pizo odšel. "Ravno tako je, kakor bi mi kdo iztrgal desno oko! Tale Herod Agripa govori tako počasi in z grdim judovskim naglasom. Mora se latinsko se le učiti. — Sedaj suženj se spomni svoje dolžnosti :,Ti moraš vse videti in mi povedati. Ali je Pizo že doli ?"
"RavnO zaseda enega prostih konj."
"Kaj novega drugače? Ali je jezdec že na Sejanu?
"So ne, moj princ. Vzel je ravnokar palice, ki jih je nosil Tel v roko in sicer na tanjšem koncu. iZdaj daje Tiberij povelje, da se arena izprazni. O, bogovi! /daj se bo kmalu odločilo. O moj tiragi rešitelj, zdaj bi rad dal za te svobodo in življenje —"
"Zopet nič ne poveš, kaj dela. Se morda celo obtavlja?"
"Kaj še, moj princ. Jaz trepečem zanj, on pa zase ne. Zdaj stoji komaj seženj daleč od Sejanovega levega boka. Gleda na Tiberija. Oh. usmiljenje, takoj bo dano znamenje!" : •
"Govori, suženj! Kaj se godi ?"
"Žival trepeta po celem životu. Njene nosnice se tresejo in široko odpirajo, sapa puha iz njih kakor ogenj in oči se mu iskre krvavorudeče. sedaj je sklonil svojo pošastno glavo —"
"A mož, a jezdec?! Spet smrtna tišina!"
Cezar Tiberij vzdigne svojo roko.
V tem trenutku zadoni dolgozategnjen, mozeg pretresujoči glas trom-pete skozi obširni prostor. Vse strepeta in zadržuje sapo.
Potem zagrmi velikanski vrišč pohvale: vse kriči, se smeje, razgraja v divjem neredu. Nekoliko trenutkov posluša deček ta vrišč kakor omamljen, ko se pa spomni, da ne more videti vzroka tega splošnega navdušenja ,ga -popade divja jeza. Z obema rokama zgrabi Klavdija in ga trese z vso močjo, kar jo je imel in kriči nad njim skripavim glasom od same jeze: "Ali si izgubil svoj jezik! Ali hočeš, da te dam zadaviti, kakor pred kratkem onega psa?" in se trudi zastonj preupiti nastalo upitje. "Kaj se godi? Kaj se vrši tu doli?"
"Oprostite moj princ! Vse nas je iznenadilo — bilo je prelepo! — Ko je tremba še donela odkril se je mladi vitez in pozdravil cezarja in Tiberija. Potem je pomignil staremu slugi, ki je stopil z svetilko k njemu; vzel je dolgi palici v eno roko in ju prižgal na svetilki. Celi gornji del, čevelj na globoko gorite zdaj z jasnim plamenom. Na to je stopil tesno k konju, čakal na znamenje in zdaj — kakšna velikanska moč in spretnost je zato potrebna! — sedel je po dobrouspelem skoku na hrbto živali. V levi drži baklji, z desno je zgrabil vajeti in jih v trenutku imeJ med zobmi. S zobmi ga toraj hoče brzdati. Čudovito! Sedaj še le zapazim nenavadna stremena pletena iz usnja. Ravno vtikuje noge vanje. Sedaj je vzel bakljo v desnico — o bogovi! — grozoviti trenutek je prijel! — Vse je pripravljeno. — Dobro božanstvo, stoj mu na strani, da ne bom imel njegovega mladega življenja na svoji vesti!"
"Kaj klepetaš! Povej mi rajši, kako izgleda konj."
"Zlovoljno, pogubonosno, divje in plačno se ogleduje. Zdi se da je opazil bližino ognja. Vitez drži baklji v razprostrtih rokah enako daleč od konja. Čudovita misel! Klavdij, kaj takega bi tebi nikdar ne padlo v glavo! Zdaj odvezujejo jermena. Nagobčnik je padel na zemljo. Boj med človekom in konjem se začne. Kakor kak polbog sedi na njem, trdno, mirno, s plemenitim, samozavestnim izrazom v licu! Grozna žival!"
Zopet je Klavdij pozabil, zakaj da je pravzaprav tukaj. A otrok ga je hitro opomnil, čeravno ne ravno prav ljubeznjivo. V tem je pa skoraj seprestano donel pohvalni klic množice: Euge! euge! (Dobro, dobre.) po gledališču.
"Ali ste slišali, kako se je Sejan zopet spustil na sprednji nogi? Postavil se je skoraj navpično na zadnji nogi in se je zdelo, da hoče nekaj časa tako stati. Njegov prvi poizkus. Vsak drugi bi bil zdrsnil doli, a ta sedi kakor prirasel. — Zdaj je vdaril s zadnjima nogama visoko v zrak. Zdaj razbija in se vspenja zopet, ali vitez sedi mirno. Nikdar se še ni videlo tukaj kaj podobnega."
"In jaz — samo jaz ne morem tega videti! O, moje oči, moje oči!" zakliče malič ves razburjen. "O, če bi bila zver moja, razsekal bi jo na drobne kosce!"
"Danes, danes bom dobil svojo prostost!" zakliče suženj navdušeno poln občudovanja. — In njemu, njemu se ne bo zgodilo nič žalega, on bo zmagal! Varujte, ohranite ga, dobri bogovi! — Peklenska zver! Sedaj poskuša na drug način. Obrnila je svojo glavo nazaj in poželjive oči plamte zlokobno. — Strašno zobovje se beli — ali baklje — baklje mu zapirajo pot. — Razdražen je vsled nenavadnega odpora. — Krivi hrbet, kakor'jezna mačka. A jezdec sedi trdno na ti grbi. »Zdaj vdari kakor obseden z vsemi štirimi v zrak. Zdi se, da spoznava, da je našel mojstra, katerega ne more kar poljubno posaditi na pesek. — zdaj — zdaj enkrat na zadnjih nogah, potem na kolenih, zdaj vdari z vsemi štirimi — vse mogoče poskuša — a vse, vse zastonj!"
"Oh, samo trenutek ga moram videti! To je neverjetno!" In jel ie zopet trgal obveze, dokler ga ni prisilila huda bolečina, da je začel glasno jokati.
"Da." nadaljuje Klavdij, "ogenj učinkuje! Kako modra misel! Kdo se je vendar to izmislil? Celo živali puščave se ga boje. Oh, princ, ali slišite vdarec njegovih kopit? Ukroten je — zmagan! O, vi večni, prost sem, prosti smo, — rešeni in srečni! — Ali slišite njegov enakomerni tek? Neverjetno, a resnično! Sejan, tisti grozni Sejan je, ki voljno in pohlevno teka po areni, vodita ga pa ona plamena, ki sta gotovo iznajdba bogOv. Hitreje in hitreje teče. Strani mu trepečete, pot curi z njega, pene mu teko iz gobca, arena postaja pretesna za mogočno žival, a za še mogočnejšega jezdeca — potrebujeta neomejen prostor, da pokažeta vso svoio mo£ j _ Dirjata proti izhodu. Konj dirja iz vseh moči. Daleč proč, zunaj sta. Benigna, Benigna!" zastoka suženj in veselja prevzet pade kakor omamljen na klop. Od same razburjenosti je b?l, kakor razbit.
V BOJU PROTI TUBERKULOZI.
New York (Jugoslov. Oddelek F. L. I. S.) — Tekom tega meseca se prodajajo po vseh Združenih Državah takozvani Christmas Seals, to so božične znamke v vrednosti enega centa. Vsako je gotovo že videl te znamke, v kateri se pod sliko božičnega moža (Santa Claus) objemaj očega dva otročička, nahaja dvo-stroki rdeči križ. Mnogo ljudi je dobilo kupček takih po pošti s prošnjo, naj naslovnik pošlje kupnino oziroma povrne nekupljene znamke. Naj nikdo ne obotavlja kupiti te znamke, kajti malokdaj gre cent za tako dobro svrho, kot oni, ki se izdaje za nakup božičnih znamk; ta cent velja za boj proti največjemu sovražniku in morilcu človeštva — proti tuberkulozi.
Dvostroki rdeči križ je znak ameriške organizacije, ki uspešno vede boj proti tuberkulozi, National Tuberculosis Association. je razvidno iz besed, ki jih je Dr. Herman M. Biggs, zdravstveni poverjenik države New York, nedavno spregovoril na svojem predavanju v A-cademy of Medicine v mestu Hew York. Kar on pravi o delovanju te prekoristne organizacije v državi New York, velja več ali manj tudi glede drugih držav.
"Vladni uradi — je rekel Dr. Biggs — ne morejo sami biti kos takemu velikanskemu problem«, kot je preprečitev in kontrola tuberkuloze. Le vzvišen idealizem posameznikov in njih delovanje more doseči uspehe. Ni mogoče pokazati potom statistike, kaj je organizacija proti tuberkulozi dosegla v mestu in državi New York tekom svojega petnajstletnega delovanja. Ali brezdvomno je organizacija igrala bistveno vlogo v izvan-redno uspešni kampanji, ki ima za posledico, da se je letos le ▼ mestu New York rešilo 12,000 ljudi od smrti in preprečilo 100,000 slučajev tuberkuloze, in da je letos v državi New York smrtno razmerje bilo tako, da umre na leto 97 ljudi izmed 100,000, dočim pred 15 leti jih je umiralo 130. Organizacije proti tuberkulozi so radi tega obvarovale ljudstvo pred nepreračunljivo množino bede, trpljenja in siromaštva,"
Rojaki, Slovenci, podpirajte tr- vaš list, zato jih podpirajte i vi! govce ki oglašajo svoje blago in trgovine v našem listu. Oni podpirajo
OGLASI V "EDINOSTI* NAJCENEJŠI.
SO

R. F. KOMPARE
SLOVENSKI ODVETNIK Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago.
Naslov pisarne v So. Chicagi: 9206 Commercial Avenue.
Telephone: So. Chicago 0599.
Uradujemo na So. LaSalle St. Soba: xzox-xg.
Telephone: Central 8610.
Za sestanek se obrnite telefonično na So. Chicago 0599.
, W. F. KOMPARE
SLOVENSKI NOTAR
Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino.
9206 Commercial Ave.*	So. Chicago, 111.
Phone: So. Chicago 0599.
J


ZNAMENITI SLUČAJI STAROSTI.
Zdravnik iz Atchison, Kans., nam je pisal na 30. novembra 1921. in sicer: "Neka stara gospa tukaj, pri devetdesetih ob tem božiču, je hodeči oglas za Trinerjeva zdravila zo-zirom koliko so storila ta za njo." In dva tedna pozneje nam je Mr. Louis Jedlička pisal iz Temple, Tex.: "Jaz sem 76 let star in moja žena pa 70. In če bi ne vživala Trinerjevega grenkega vina, pa bi solnce zatonilo našim življenjem ie dolgo pred tem. Toda Trinerjevo grenko vino naju drži še zdrava in gibčna." — Brez vprašanja je, da kdor pazi na svoj želodec, čreva in redno prebavo, i-ma najboljše zdravje^Tn^gibcnost. V Delhi, .provinca v Indiji se smatra za sramoto umreti pred 80 let starosti. Kako je to mogoče? Opazovanja dokazujejo, da ljudstvo v Delhi pazi najbolj na svoje želodce. Trinerjevo grenko vino je zdravilo, ki izčisti želodec in čreva na najbolj naraven način brez ščipanja ali drugih neprijetnih simptomov. Kupite ga takoj v vaši lekarni ali trgovcu s zdravili in ga stalno držite na domu.
A &
&
£
POZOR — Krasni Stenski katoliški KOLEDAR za leto 19». Ko-
lUtlvIl Iedar ima 14 strani na vsaki strani so različne krasne slike, strani so široke 9 in pol palca, in dolge 16 in pol palca. Tako lepega koledara še niste imeli v hiši. Cena je 25c s poštarino. Fošlite matizem, za rane, opekline, bule turove, kraste, grinte, lišaje mozulce. Za. lase, za siye lase, moške brke, za prahute na glavi, za reu-poštne znamke.
srab in solčnate pike, kurje oci, bradovice, potne noge, ozebline in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik ga pošljem zasttojn.
JACOB WAHCIC,
er tr
tr ir
ir sr tr tr tr
6703 BONNA AVE. N. E.	CLEVELAND, O.
■	I	tr
& &
J&
JOHN STAYER.
GROCERY
1953 West a and Plač«,	Chicago, 111.
Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-jo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zelje, importfrani holandski mak, sveži kostanj in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se naj-topleje priporočam.
Telephone Canal 1404.
§r tr sr v v tr ir tr

'STE SE ŽE ODZVALI PROSE-ČEMU KLICU BEDNE DECE MLADINSKIH DOMOV?"
ZA HIŠNO DELO
bi rad dobil pošteno slovenko. Ako katero veseli naj se osebno ali pa pismeno zglasi na doli navedenem naslovu. Istotako se zmenimo radi plače osebno ali pa pismeno: JOSEPH ŽABKAR, 1928 W. 22nd PI., Chicago, 111.
* + + + + * *
FRANK TOMAŽICH
SLOVENSKI GROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte!
1858 W. aand Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 2910.

*M>******** ******	4"** tt
* + + + +
I *
* *
* * *
FIDELITY ELECTRIC COMPANY
Frank Schonta, lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste na- ^ peljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ce* ^ no. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, Id ^ nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade.
Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke.
3049 West aand Street,	Phone: Canal 5190. if
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦It
J.KOSMACH
18O4 W. 22nd St., Chicago, 111.
$
Rojakom se priporočam pri nakupv raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka 1
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Tvornišlca znamka reg. v pat. tir. Zdr. dr.
Slaven že vec kot 50 let. Glejte za tTorniško znamko
Prepričajte se!
Da mi resnično izdeluje-^ mo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
jOCOOOODOOOC'OorwmirrriTtriiniTtrfr rj
eme
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, Dl.
Phone: Canal 2534.