*M V^Goiici, diie 21/decembra 1901. Tečaj XHMi. Iihaja trikrat na teden r Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, ietrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, Tečemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kaži,.otom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6-60 pol -leta.........6 , 60 , , , 3*30 četrbleta . .'. .":T'.UT*t»# ¦¦/-1:30—. Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposli ulici Stv. 11 v Gorici v cGoriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do IS. ure. Na naročila brez doposlane naročnine *e ne oziramo. »PIUMOREC&izhajft neodvisno od «SoCe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h" ali gld. 1-60. «Soca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz -* Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrendiS.na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. [Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 51 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldtffe; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. DpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5L11. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog ured. ištva, naj se pošiljajo le upravnlštrn. ______ Oglasi in poslanica «e račuuijo po petit-vrateh, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat l kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca, še -Slovansko knjiž-ilco«, katera izhaja ip-jsečno v snopičih obEežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Blov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Po volitvah. i«. V naši deželi se godijo neverjetne reci. Radi tega jo prištevamo deželam neverjetnosti. Odkar imamo škofa Missijo v deželi, smo v neverjetnosti celo napredovali, ker se je raztegnila ista z drugega »polja* tudi na versko polje. Pred prihodom kardinala smo imeli Slovenci sicer v Gorici in v bližini nekaj krSčanskosocijalnih kapunov, ki so hoteli kaliti našo takratno politiko, ali so bili tako osamljeni, da so jedva- prihajali v poštcv. Ko pa je prišel Missia, je videl v njej seme, iz kakoršnega je vsklila na Kranjskem klerikalna politika, kakor jo vidimo sedaj tudi na Goriškem. V goriško-gradiščanski grofiji prebivata dva naroda, slovenski in laški. Toda, čudno I Kardinal se je pomešal le med slovensko politiko, docim je Furlane pustil pri miru. Res, da je bilo nekaj začvrčalo po Furlaniji, kar je dišalo po klerikalizmu, toda to se je hitro zatrlo, — in pred deželnozborskimi volitvami je bilo vse Uho in mirno, da so mopli liberalni Lahi brez najmanjše ovire poskrbeti, da so bili voljeni v deželni zbor sami liberalci. Nositelj tistega nedolžnega klerikalnega gibanja med Furlani don Adam Zaneiti je dobil proštovsko mitro v Polju in — Bosna je bila mirna t Ne tako na slovenski strani. Tu se je razvijal klerikalizem od vasi do vasi, in ko je padel Gregorčič pred vsemogočnostjo kardinala, so lezli v klerikalni tabor jeden nune za drugim ter potezah za'seboj neuke, nerazsodne, zaslepljene in interesovane ljudi. Pritisk iz kardinalove palače na duhovščino je bil toliko jačji, kolikor bolj se je razvijala narodno-napredna stranka. Duhovniki, ki so se držali še do polupreteklega časa reservirano, so morali poseči v boj ter prepričevati ljudst"o, da je vera v nevarnosti, da naprednjaki so brezverci, da pri volitvah gre za sv. vero, dočim so bili in so prepričani, da so s takim govorjenjem le lagali in obrekovali. Z mirno vestjo trdimo, da v naši deželi ni duhovnika, ki bi verjel, da je šlo pri volitvah za sv. vero, da je bila vera v nevarnosti, marveč vsi, od prvega do zadnjega, so prepričani do dna srca, da Med goriškimi Slovenci pri volitvah ni •Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iy. Meljavec) tiska in zal. bila vera v nevarnosti, temveč da je služila le za sredstvo, s katerim so si pridobivali volilce. In to se je godilo z vednostjo in na komando kardinala. Torej je on v glavnem kriv tiste grde gonje proti naprednjakom ter zlorabe vere in cerkve v politične svrhe. V Furlaniji ni bila vera v nevarnosti. Tam so duhovniki mirovali proti liberalnim Lahom, in korminski župnik-dekan je celo izjavil, da duhovniški poklic ne tiče v politiko, med Slovenci pa so hoteli politikujoči nunci — in politikovali so tisti čas menda prav vsi! — nedolžne naprednjake pahniti v peklensko brezdno, kjer je jok in škripanje z zobmi. Tu je očitna dvojna mera. Odkod ta ? Stara pesem je že, da vsak škof, predno je imenovan, podpiše reverz, s katerim se obveže, da ne stori ničesar proti vladi, marveč d& bo, ako ga bo potrebovala, njeno poslušno orodje. Istotako je storil Missia, ki je postal kot goreč privrženec vlade in skrit diplomat celo kardinal. Kako pjstopa vlada proti Lahom in kako proti Slovencem, to pa je znano, to prebrkko občutimo, Po njenih navodilih se ravnajo njeni privrženci, med njimi na prvih mestih kardinal. Vlada noče napredka med goriškimi Slovenci, ona je nasprotna stremljenjem, ka-koršna je pokazala narodno-napredna stranka, ki hrepeni po jednakopravnosti, vlada vidi v lakih pojavili nevarnost obstanku laške premoči, in zato dola proti nam. Ali ni torej z njenega stališča le umevno, da se je zatekla do kardinala, kateri je organi-zoval po naših farovžih in cerkvah celo armado proti naprednim življem ?! — Vsa sredstva so prišla prav, in celo sv. vera je morala v to nečedno agitacijo. — In ako vse to upoštevamo, kaj naj si mislimo o kardinalu, o visokih cerkvenih dostojanstvih, o cerkvi, o veri ....... kar vse nas je tiralo z nova pod laški jarem ?! ? Poleg posvetne tudi duhovna oblasti — Ne pišemo rekriminacij, vspodbujamo le p. n. čitatelje na razmišlje-vanje o tem, da ima v naši politikujoči duhovščini, s kardinalom na čelu, naš narod prav takega nasprotnika svojemu koprnenju po svobodi in napredku, kakor v sistemu. Da je ostala neomajana pozicija Lahov v deželnem zboru, za to je šlo, da bodo Še dalje nam gospodarili, kakor bodo hoteli, za to je šlo, mi pa ostanemo le »gens inferior" ter bomo dobivali v deželnem zbora le ono, kar bo milostno dovolil stari lisjak Pajer. V tako svrho je bila vera v nevarnosti med Slovenci in v tako svrho ni bila v nevarnosti med Furlani. V tako svrho pa je tudi zastavil kardinal svojo moč ter pomagal tako Lahom in vladi. Ostre besede nam silijo pod pero, ki bi označile prav krepko in po pravi vrednosti tako početje, ali vzdržujemo se, ker nas je sram, da se rodijo med našim narodom možje, kateri se pospnd na visoka mesta na škodo tega naroda ter se igrajo v svoj dobiček celo z najsvetejšimi čustvi njegovim? Kpfdinal nas je pahnil z nova pod staro trinoštvo.....bodimo mu zato hvaležni, kakor smo mu hvaležni, da nas je za časa cesarjevega bivanja v Gorici z blestečimi laškimi črkami na balkonu svoje palače izročal javnemu zasmehu. Dopisi. Iz Doriiherga* — Prosim slavno uredništvo, da bolj natančneje objavi to klerikalno podivjano kliko na sv. kal. podlagi. Ker g. dopisnik iz Dornberga v »Soči" in v .Primorcu" ni prav pogledal v vse klerikalne ;»te, zdi se mi potrebno, stvar bolj na jasno postavili. Napočil je dan volitve volilnih mož za deželni zbor goriški. Mi naprednjaki seveda nismo spali, vodili smo ljudi na pravo napredno prepričanje, kar ni bilo brez vspeha. Spodbujali smo volilce, da naj krenejo na pravo pot, in da naj volijo volilne može take, ki bodo volili poslane* takega, ki bo gledal le za blagor in dobrobit slovenskega kmeta in sploh celega naroda, in bili smo skoro zmage gotovi. Ali ko so »kavči" videli, da se njih Izrael maja, vzdignilo se je vse izvoljeno ljudstvo, in na čelu njih mesija, Lovre. In hajdi od hiše do hiše. Pa kako so slepili to ubogo ljudstvo. Čujte in strmite! Govorili so ljudem: pojte volit kmeta, ne pa profesorja Berbuča in Grčo, kakor hočejo naprednjaki. Kaj bo tisti Berbuč delal za nas, ker je popolnoma vladen in v državni službi. On gleda le za svojo penzijo. Ali pa tisti Grča, ki hoče še na ptičke v kletkah Vam naklade postaviti. Pojte torej, da nas ti prokleti Tumači ne pogreznejo — na veke. Kaj pa še, ti naprednjaki hočejo tudi, da bi se nali duhovni ženili ; kaj bo potem z našimi otroki, kdo jih bo kratil in učil P Tako so hodili okoli slepega ljudstva, samo da ni prodrla napredna stranka, katera edino more reliti ubogo slovensko ljudstvo ptujega jarma in tlaeanstva, Zgražati se mora slehero človek radi take podlosti, kakorSne osnuva ta klerikalna klika pod krinko katoliške podlage v Dorn-bergu. Ali se ne sramujete takega početja in djanja, vi voditelji takega smradu in podlosti, Vi pobeljeni grobovi, ki se delate od zunaj lepi, beli, znotraj ste. pa polni gnusobe in smradu. Glejte, kaj in kaklen sad rodi Vale početje. Treba Vam kadaj dati računa od vsega, ali vedite, da bo težak. Poznamo, poznamo Vas dobro od prvega do slednjega, Poznamo slavnega župana Brceta, ki nosi glavo kot prvi grški modrijan, Svetujem mu, da bi bolje opravljal svoj posel. Ako odpre enkrat svoje vsevidiio od in pogleda, kako so občinske poti pod njegovo nadvlado urejene ; pa precej, ko stopi iz svoje hiše, se lahko prepriča, da slabo župani v tem oziru, Občinska pot do cerkve sv. Danijela naj mu bo vzgled klerikalne vlade. Torej mu svetujem, da bolje stori, ako občinske poti pogleda in si dijete zapiše, kot agitirati za Berbuča. Tista slavna gospoda gori na Brdu, po imenu Kavčič, žali Bog še predobro znana kot širokoustna., naj bo le tiha; zakaj, če potreba, odkrijemo ljudstvu njene zastarele grehe; naj si bo že, kakor hoče, jabolko ne pade daleč od drevesa; dobro si zapomnite ta pregovor. Svojo zmago volilnih mož so praznovali ti »kavči* prav po Grehdolčičevera sistemu. Takih izrekov se no čuje niti od najbolj divjega ljudstva, kakor se je Culo rjovenje teh grdih propalic; drugega ni bilo čuti, kot .krepa* Turna, »krepal je" T., in še drugo, česar ne morem tukaj pisati, ker je preostudno, da se tako belježi v 20. stoletju. Posebno se je odlikoval v tem starašina Kavčič, vulgo Mešetar. Ta divji sprevod je bil pozno v noči iz klerikalnega gnezda po celi vasi do županove hiše in do Tabra tako, da še počitka željni ljudje niso imeli zaželjenega miru. No, pa le tako naprej vodite svoje ovce, gosp. župnik, po taki poti, da dobite večje zasluge in odlikovanje: .Lovre Veliki". Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. --- -aie~~........•- Tolmad neslovenskih izrazov. Ahenobarba, ime panoge plebejakega rodu Domi-cijevega, čije poslednji potomec je bil Neron, ker ga je .sprejel Klavdij v svoj rod. Akteon (Aktaion), znamenit lovec. Nekoč je videl na lovu, kako se je kopala deviška boginja Diana, zato ga je spremenila v jelena, podražila njegove pse, da so ga raztrgali. Aleksander p. 48 = Pariš. Anakreont (Anakreon), znamenit starogrški pesnik (t okoli 465 pr. Kr.). Opeval je veselo družno življenje, prisrčno ljubezen in prijateljstvo. A nima 1 impudens, nesramna žival. Amfitrita, (Amphitrite), soproga morskega boga Pozejdona. Apicij (A-^eius), je bil največji sladkosnedež in za-pravljivec. Apis, črn bik, katerega so častili Egipčani kot boga, ker se je vanj skrila duša njihovega boga Ozirisa. Apolon (Apollo), pri starih Grkih in Rimljanih bog solnca, godbe in petja, vzor moške lepote. Sin Jupitrov (Zevsov) in Latonin, brat deviške Diane, boginje lune in lova. Arbiter e le ga n ti ar um (izgovori eleganeiarum), razsojevalec dobrega ukusa, ličnosti in lepote. Arena, p. 161, peščena tla, kjer so se borili gladiatorji ; p. 174 pa jame, kjer se koplje pesek. Aren arije (arenariae), jame, kjer se koplje pesek. A res = Mart (Mars), pri starih Grkih bog vojske. Arhipelag (Arehipelagus), otočje, morje polno otokov, del Egejtkega morja. A r h i t r a v (architrav), prečnik, prečni tram, vodoravno na stebrih ležeč. Asfodelova (asphodelus) livada se je imenoval v grškem bajeslovju velik travnik v podzemskem svetu, poln evetlie, asfodel imenovanih. Ondi so se sprehajali duhovi umrlih junakov. A sklepi j (Asclepiades) = Eskulap (Aesculapius), znamenit grški zdravnik, bog in zavetnik vseh zdravnikov. Asklepijadi, Asklepijevi svečeniki, njegovi učenci. A t a, osodno božanstvo, pri katerem so prisegali. Atriensis, dvorni hišnik. Atrij (atrium), najprostorniši del rimske hiše takoj za vhodom. Avgust (Augustus), Vzvišeni, Veličastni, priimek rimskih cesarjev, Oktavijanovih naslednikov. Avktor (auetor), početnik, ustanovnik nečesa. Balneator, ravnatelj kopališča. Balnee (balneae), javne kopeli. Bestiarij (bestiarius) se je imenoval borilec z divjimi zvermi. B i s (bvssus), najfinejše egiptovsko ali indijsko platno. B ri are j (Briareus), grozen velikan, imel je stotero rok. Bukoliški (bucolicus), pastirski. C en tur i j on (centurio), stotnik v rimski vojski. O e r b e r (Oerberns), mnogogiavi pes, varuh peklenskih vrat. Cibela (Cvbele, Kvbele), vsevladarka, boginja rodovitnosti, plodovitosti. Cinik (cinicus), privrženec modroslovca Antistena; pozneje: drzen, nesramen. Oodicil (codicillus), kratek pismen sestavek. Oanaa (Dnae), hči kralja Akrizija. Jupiter se je skrival k njej v podobi zlatega dežja, in postala je mati Perzejeva. Danaide (Danaidae), 50 hčera Danajevih, katere so vse razven Hipermnestre umorile svoje može v Ženit- vanjski noči. D o metra = Cerera (na strani 537 krivo moškega spola), boginj a zemlje, zrno Demetrino — pšenica. Dispensator, hišni oskrbnik. Efebij (ephebium), zbirališče doraslih mladeničev. Ekloga, kratka Vergilijeva pesen. Ekstra (extra) human um gaudium, razven Človeškega veselja, to je nad vse; kar je člov. veselja. Elaiotesis (Elaiothesis), kjer je zaloga olja. Eol (Aeolus), sin morskega boga Neptuna, vladar vetrov, katere ima zaprte v votli gori na otoku Eolija. Epikurejec (Eplcureus), privrženec modroslovca Epikura =* razkošnik. Epilator, tisti, ki se koga loti. E p in i ci j e (epinicia), 1) petje, zmago slaveče, 2) žrtve s pojedino po zmagoviti bitvi. E r e b (Erebus), 1) božanstvo podzemske teme, 2) temno podzemsko kraljestvo mrtvih = krtova dežela. Ergastul (ergastulum), prisilna delavnica za sužnje in dolžnike. Etiopija (Aethiopia), dežela zamorcev, ležeča na J južni strani Egipta. E v f r a t (Euphrates), velika reka v Aziji. Cepevan, 16. decembra, -r Danes na-letava tu pri nas sneg, da ga je prav veselje gledati. Ker imam ravno čas, prejmem v roke ,Sočo' od Četrtka ter naletim na tretji strani na Grčev popravek. Tudi Grča pripravljal No, saj je prišlo to že v navado. Pravi, da na klerikalnem shodu v Cepovanu ni udrihal po Fogarju, kako je zbogatel v družbi z Gorupom, ker odira kmeta z dacom niti da je kaj povedal, niti ga imenoval. Res je, priznavam tudi jaz, da Grča ni naravnost imenoval Fogarja, je pa v svojem govoru tako jasno, tako razumljivo, tako oslatljivo kazal nanj, da je sleherni poslušalec precej ugani!, koga Grča meni. Gospod župnik, povejte vendar, akd so vsi poslušalci tako slabo uganili, koga ste menili, ko ste govorili o užitnini, ter povedali, da je postal Gorup kot mnogoleten zakupnik užitnine dvajsetkratni milijonar, da bogatašem prepušča dac za malenkost, tako nekomu v Gorici ali pri Gorici, ki je tudi z Gorupom v zvezi, pa ima za to za svojo hiSo dac skoraj zastonj, in je postal bogataš, ki zalaga skoraj vse mesto z mesom. Ali niste v tem zmislu govorili, zadnje razprto tiskane besede so pa prav VaSe. Jaz in z menoj vsi mislimo, da ste menili Fogarja, saj vendar ni v Gorici ali blizo Gorice drugega mesarja, ki bi bil bogataš, ki skoraj vse mesto z mesom zalaga in ki bi bil v zvezi z Gorupom za?tran daca za svojo hiSo. Ali da ste to zvedeli od moža, ki ima vsak teden s Fogarjem opravila tega le niste popravili« — Gospod župnik, jasno je pač kot beli dan, da ste v svojem govoru o užitnini menili Fogarja, o tem so tukaj vsi prepričani. Ako morda sami sebe ne verjamete, pridite se prepričat v Cepovan, saj morda Vam ne bo žal za dolgo pot, ker če Vam že Vaši nek-dajni pevci ne priredijo veselega večera, Vara utegne pač katera od mnogih ženic, katere preskrbljujete z Vašimi homeopatičnimi zdravili in cukerčki v zahvalo roko poljubiti. Naprednjak. izpod Bombona, dne 17. dec. 1901. — Kjer zlodej sam ne more, babo pošlje. K nam je pa poslal možko cloveče v častiti duhovski obleki in dosegel je svoj namen. Razdvoji! nas je tako, da se sosed soseda, brat brata ogiba, mrzi, pika, in z ne-lepimi priimki obklada, kjer se priložnost ponudi. In sedaj ima ta uzor miru in sprave Se pogum nam rogati se, češ, ali je bilo nas Bolcane kaj sram, ko nismo na 7. t. m. v Tolminu volili enoglasr > slično drugim tr-žanora? Akd bi bili naprednjaki lovili ljudi tako nesramno po vseh voglih in kotih, kakor on in njegovi mešetarji, bi bila cela reč gotovo drugače skončala. Njim je pač lahke, ker srama pri tem opravilu ne poznajo, posebno njih glavar, koji ima tako kosmato in črno vest, kakor medvedov kožuh, »Langes Spinnen macht das Spiel gwinnen" to je stara pesem. Začel je svoje razporno delovanje precej po svojem prihodu, in Se poprej kakor smo se kmetje prav zavedali, kaj da ta dobri človek namerava, in že jih je bilo nekaj v njegovih mnogokrilnih mrežah ujetih. Sedaj je razpor med nanj* tako mero dosegel, kakor-šnega ljudje še nikdar ne pomnijo. Zares plemenito delo človeka, ki se imenuje dušnega pastirja. Vendar to mu pa še ni za- dosti, nadel si je Se nalogo, za Bole žalostno lice, koje je on in le on sam zamazal, ž njegovo strupeno pisavo po časopisih pred svetom smešiti. — To bo menda ona pomoč, kojo je pred volitvami ljudem obljubil; k temu je bilo treba pridejati tudi oni vitežki naslov bolSkih trotov, da ne bo k njegovi nam obljubljeni pomoči nič, nič manjkalo. — Brrr! — Ljudje božji! To je značaj človeka, koji pride iz dolgoletnega zapora in ne iz bogoslovnice! Toliko na sploh, sedaj naj sledi Se nekaj zasebnega. Jouzli in Kugli imava zares mnogo na vesti, namreč to: ker sva se, zanašajoč se na zdravo razsodnost najnih sosedov, za agitacijo napredne stranke premalo pobrigala. Kajti nisva se nadejala, da se N)do dali ti ljudje tako z lahka v srednjeveško slamo zaviti. Kar se pa judeževih grošev tiče, teh Šele pričakujeva, posebno jaz, ki sem moral denar za pot v Tolmin na posodo vzeti. Vem, da vam ni bilo tega treba, ker ste bili z groSi bolj preskrbljeni kakor pa nas eden. Dalje omenjate, da se Jouzli in jaz nisva z naprednjaki povsem ujemala; to tudi danes potrdim, vseeno pa raji z naprednjaki desetkrat kot z vami ensamkrat. Predobro poznam vaš program, ki se glasi: Pod oblast mi kineliča denimo, Da za napredek oslepi, Razvoj rnu uma ubranimo, Nam parola to veli. Kmeta tepca si vzgojimo, To ponovijam !>pet in spet, S tem ta stan si podredimo! Permojdnnaj -— naš bo svet! — Toliko v odgovor na napad, odnosno izziv v št. 50. »Prim. Lista-. Nasvetujem vam pa, da me ne dražite več v mojem mirnem brlogu z vašo umazano pisavo, ako nečete, da vam namečem še kakih srednjeveškim krokarjem v novoveški dobi primernih surovosti v obraz. Kajti nisem bil zastonj postranski slušatelj vaše uzorne šole. Kugli z judeževimi groši žepu. (Ta dopis, pisan s priprosto roko, nam je priča o napredovanju napredne misli med narodom. Uredn.) Ctože, dne iS. dec. 1901. — Klerikalni slovenski listi še vedno perejo surovo početje kurat-Ferjančičevih pristašev o priliki pogreba pokojnega očeta, ter hočejo vso krivdo obesiti na rame poštenih pristašev narodno-napredne stranke, .Primorski List* v svoji 49. št. z dne 5. t. m. pa še celo meni in moji rodbini. S tem očitanjem skrajno izzivan moram pa že »Primorskemu Listu" na vse grlo povedati, da ga je njegov dopisnik v dopisu »z Vipavskega 30. nov.* prav debelo nafarbal, ter se v omenjenem dopisu samo 15-krat, reci: petnajstkrat, prav kosmato zlagal. Nadalje se nočem spuščati za sedaj s poštenim (?) dopisnikom v nobeno polemiko, dokler s svojim pravim podpisom ne potrdi, kar je na katoliški podlagi v omenjenem dopisu napisal, ker jaz se nočem praskati z mačko v žaklju. — Z imenom na dan, in jaz mu pokažem takoj, kako debelo laže. Prav tako je zavijal po samo klerikalcem lastni navadi — menda isti dopisnik, ker samo on dopisuje vsem klerikalnim listom, v kolikor mi je znano -~ resnico o dogodkih pri pogrebu predragega očeta v ljubljanskih klerikalnih listih, kateremu pa tudi nočem odgovarjati, dokler ne podpiše s pravim imenom svojih trditev. Ako se čuti žaljenega, naj toži, in jaz sem pripravljen, izprazniti mu pred sodiščem napoljeno vrečo njegovih lažrj. Avg. Zgur, posestnik na Gočah. ii rane hbvicb. Osebne vesti. — Avskuttantom je imenovan Bartoli Jakob, doslej praktikant pri c. kr. okrajni sodnji v Labinju (Istra). Poštnimi oficijali so imenovani dosedanji asistentje: Pavel Pogatschnigg (0* Artur G h e z, Robert O g r i s, Viktor Z i s chk a, Karol Tišina v Trstu; — Mihael Palčič, Josip Krištof, Alfonz Ravnikar v Ljubljani; — Ivan Mer m olja, Virgil Lussin v Gorici;! — Otmar Klemt v Rudolfovem. Vipavska železnica. — V laških listih čitamo, da se je vdrlo v poskusnem predoru pri Dornbergu le za kakih 25 kub. m. sveta in ne 50.GJ). Kaj je res? Prvo, drugo ali nobeno ? Knjige t dar. — NaSa »Goriška tiskarna* ima v zalogi 70 knjig (blizu 40 jih je že pošlo), ki so sposobne za darove in bi bile v ponos vsaki slovenski hiši. — imenik in cenik pošiljamo na zahtevo brezplačno in prosto poštnine. Igra „Qno fadls*. — Sloveči Sten-kievičev roman je tudi dramatizovan in se igra po Evropi in Ameriki na najslavnejših odrih z velikanskim vspehom. — Zdaj jo igrajo tudi v Trstu v gledališču Fenice. Tržaški listi telo navdušeno hvalijo. Naš roman „Quo Vadiš" se bo razpošiljal 28. t. m. Gena po pošti 3 K 30, lepo vezan 4 K 80. .Slovensko delavsko bralno In podporno društvo v Gorici" priredi dne 1. febr. 1902. društveni ples. Razpošiljala se bodo pravočasno vabila. Toliko v blagohotno uvaževanje slavnim društvom v mestu. — Po dolgem, dolgem Času priredi to društvo spet svoj ples, kateri pokaže, kako društvo skrbi tudi za družabno zabavo svojih članov in podpirateljev. Društvu je posebno ležeče na tem, da zbere svoje člane na tem plesu v svoje nadzorstvo ter tako prepreči, da si sami iščejo zabave na laških plesih, kakor se je to dogajalo prejšnja leta. Vsak prijatelj delavstva naj po svoji moči skrbi, da se ta ples čim bolj sijajno spones. — Po drobneje o plesu samen pozneje. Ali bo E. Klavžar potrjen ? — O tem vprašanju si razbijajo glavo vsi Slovenci, ki se kakorkoli zanimajo za našo deželo. Pa tudi v italijanskih krogih se mnogo govori o tem — škandalu. Ljudje z navadnim razumom majejo z glavo ter se čudijo, kako je bila .sploh mogoča taka kandidatura in — izvolitev. To daje sramotno spričevalo onim zaslepljenim in prodanim dušam na Tolminskem, ki so ga volile pod zastavo: »Vse za vero, dom, cesarja!*' Da, vera, dom in cesar pa — Klavžar, kako gre to skupaj?!! Laški listi tudi že namigujejo, da ne more biti potrjen. Naznanilo se nam je, da bo podano proti njegovi izvolitvi več — protestov, ki so neki silno opoprani. Obljubljeni so nam prepisi, da jih ponatisnemo deželnemu zboru in E. Klavžarju na sv. večer za »Kristkindl*. Državno pravdništvo je zaukazalo radi treh novih slučajev — preiskavo, pardon! — uvodne poizvedbe. Zdi se, da s pravo preiskavo se še nič ne mudi. Prava preiskava je za druge ljudi, za E. K. ne. On bi prišel v preiskavo, ako bi okradel našega gospoda državnega pravdnika. Ako je tudi že overovljeni deželni poslanec v pravi preiskavi radi takih zločinov, zgubi po zakorr. Kr. Ibčri (Iberes), stari prebivalci sedanje Španske. Impluvij (impluvium), veliko korito, v kater > je tekla deževnica. In a h (Inachus), je bil kralj v mestu Argu na Grškem. Imel je lepo hčer Iono (lo) po imena. Nekoč jo poželi Zevs, a njegova soproga Iunonu to zapazi ter spremeni Iono v kravo. Odt9ga časa je moral paziti na njo stoterooki Arg. In d (Indus), veletok v sprednji Indiji. Inkubacija, inkubacijo opraviti = ležati v svetišču (Eskulapijevem), da bi izvedel prihodnost. Innoksija korpora (innoxia corpora) = nedolžne osebe. Irida (Iris), boginja mavrice, poslanka bogov. Izida (Ms), pri Egipčanih boginja zemlje. Janitor, vratar. Jacigi (Jacvges), sarmatski narod, bivajoč ob Tisi in Donavi. Jovi optimo maximo, Jupitru bogu najboljšemu, največjemu. Jupiter (Juppiter) L i bera t or, Jupiter osvoboditelj. K ar i si ma (earissima), najdražja. Kimerejska pokrajina, podzemski svet. Kiprida (Cy p ris = Venera, boginja lepote,«ker so jo v Kipm posebno častili. Kirka (Ciree), hči solnčnega boga Helija. Bivala je na otoku Eea, znala je čarati ter je spremenila Odi- sejeve tovariše v svinje. Klient (cliens), revež, siromak priprostega stanu, ki ,, se je izročil v varstvo plemenitniku ali bogatinu = patronu. Kolhida (Kolchis), pokrajina v Mali Aziji ob Ornem morju. Konzul (consul), na čelu rimske Ijudovlade sta bila dva konzula. Koribanti (corjrbantes), svečeniki, kateri so častili boginjo Cibelo z divjim plesom in brupno godbo. Kriptoportik (crvptoporticum), obokan, večinoma podzemski hodnik. Kubikul (cubiculum), spalnica. Kunikul (eunikulus), podzemski hodnik. Kvadri ga (quadridae), četverka, dvokolnica s štirimi konji. (Konec pride.) ¦ bi prepregli celo deželo s takimi sleparskimi i : društvi, proti temu se mora vpreti vsakdo, kdor ima še sploh eut za poštenje. Kaj za to j '. so nastavljeni gg. nunci po naših vaseh, da I bodo ljudi demoralizovali ter jjih učili sle- parstva ?! Rodoljubi, pozor! Polmkujoči du- I hovščini, kateri so Klavžarji vzor-ljudje, bomo I morali tako korenito stopiti na prste, da jej J preide s kardinalom vred enkrat za vselej j JL*e,je» vt/kati se med ljudstvo s tako podlimi 1 sredstvi, Rat^r ob baš minolih volitvah. — I Proč s »katoliškimi« političnimi društvi! I IViprost mož, iz Kojskega, ki živi že I veC Časa v tujini, nam piše; »9 mesecev bo, J odkar Citam Časnik »Sočo*. V tem malem Časa ~ mi se je ta časnik tako globoko v srce j vsadil, da ga ne morem več opustiti, zato I J pa ga plačam že naprej za_celo_l. 1902; še X .več obžalujem prejšnja leta, da nisem bil I J naročen na Časnik .Sočo", pa to ni kaj za- I I meriti, ker pri nas v Kojskem ljudje ne vedo, I j da takšni časniki so prav potrebni vsakemu, i da jih je Citati potrebno...» Tu imate vzgled, I kako mislijo o naših časnikih priprosti, a pa- I metni možje, katere uči tujina misliti in spo- I znavati življenje. Ako priprosti možje tako I pišejo, pač lahko s samozavestjo gledamo v j bodočnosti, katero moramo iztrgati temi in I j katera bo naša, čas luči in napredka. Upamo, 1 da bo vedno več takih mož, ki bodo mislili I s svojo glavo in ne nunčevo. j Veliko slavnost v prospeli ubožcev I priredi odbor goriškega ženskega društva v I podporo ubogih, dne 27. t. m„ ob 8. url I zvečer v tukajšnjem gledišču, Program je jako 1 raznovrsten j orkester, petje, deklamacije, žive I I podobe, pantorairaa; sodeluje orkester mestne I I godbe. Pripominjamo, da skrbe za goriške I I ubožce večinoma tuji velikaši, ki prirede tudi i to slavnost. Predsednica gospa Rockslaff, čije I soprog je Rus, je, kakor se nam zdi, rojena j Gchinja. I Perejo ga. — V »Prismojenca* smo I čitali neko .izjavo" iz Orehka na Cerkljan- I skem, katero sta podkrižala Franc Mavri I št. 24 in Matija Velikonja št. 10, podpisal I pa ju je Jakob Strimpfelj, za pričo je bil še I Matija Stucin, — Izjavo so poslali najprej I dekanu Murovcu. In da o tem ne bo nihče I I dvomil, so za ta veliki čin v farovžu nave- I dene priče Ivan Drašček, Marija Jurmen in I Jera Kranjec. — Nežke in Urške ni bilo no- bone v farovžu. I V Ifj izjavi pravijo, da jo bil dopis o j vikarju Ursiču v Orehku »navadno zlobno obrekovanje". I Ti izjavljači so pa čudni ljudje S Ali oni I j spremljajo vikarja Ursiča na vseh njegovih j | potih? Ali gredo tudi spat ž njim, da ga I J imajo vedno pred očmi in da ne sme nič I drugo biti res nego to, ker pravijo te priče? I — Vikar Ursič si je hotel pomagati kakor j j tisti tat pred sodnijo, proti kateremu sta I stali dve priči, ki sta videle, da je uro ukradel, I — in je dejal prav zaresno: Gospod sodnik, I j jaz pripeljem sto prič, ki niso videle, da sem J J uro ukradel. — Ni torej treba, da so gori J j omenjene priče kaj videle, ker povsod ne j J morejo biti, — ali te dni se je oglasila v j J uredništvu veljavna priča, ki je videla vse J j na svoje oči in je pripravljena... izpričati I j celo resnico tudi pred sodnijo. Za nas je ta I I afera dognana. I j Prošnja. — V .Domovini" čitamo .* Pred J J nekaj leti na Primorskem umrli učit in sklad, j I Hrabroslav Volarič je založil nekaj svojih lopih 1 j skladb sam, nekaj pa jih je po njegovi smrti j | založila njegova soproga, hoteč si na ta način 1 t olajšati svoje težko stališče. Pri skromni uCi- j I teljski pokojnini 20 gld. mora skrbeti še za I I štiri nedolžne sirote, a skladbe pokojnega I j soproga ji leže doma nerazprodane; vsa dru- I j žina trpi bedo, slovenski narod pa se noče I I skazati hvaležnega svojemu vrlemu sinu vsaj I J po njegovi smrti. Apelujemo na naša pevska I j društva, na učitelje in druge rodoljube, da J j pokupijo njegove skladbe in pomagajo tako I I osiroteli rodbini. Storimo, kar smo dolžni I j spominu pokojnega skladatelja! j J Pridružujemo se temu pozivu, kateri je j j primeren prair sedaj za- Božič in novo leto. J I Iz JeZa v Kopru so spustili te dni J 67-let starega Andr. S i m i 6 a, ki je doma J blizu Hercegovine. Bil je kot načelnik ro-I parske čete obsojen na smrt ali pomiloščen j J v dosmrtno ječo. Sedaj pa ga je cesar po-I milostil, da so ga pustili na svobodo. 31-let | J je bil v ječah; izmed teh 28 v Kopru. i I Zmrznil Je. — 43-letni Anton Faletič J iz Ravni nad Livkom je na poti proti domu j opešal. Bil je v družbi 2 mož in 1 ženske, « ki pa so šli naprej proti domu. Drugo jutro j so ga našli mrtvega. I Listnica. — Gosp. K. S. v Porto Alegre (Brazilija): Prejeli t Hvala za sporo- I Čilo! Pogumno naprej! Ne pozabiti na orga- j J nizacijo Slovencev v južni Ameriki. — j Majhen listič, vsaj vsak mesec, bi ne pri-I zadjal preveč truda in troškov. — Priporo-I čamo se za poročila v »Sočo" vsaj vsake J 3 mesece, »V. U." zanimiv. Iz »Soče" lahko I večkrat kaj povzamete. Zdravi 1 Trgovska In obrtna, zbornica t Go- . *Iel. — Vsled novega davčnega zakona se je neizmerno premen 1 tudi pridobninski davek. Ta prememba je naravnost onemogočila volitve v trgovske in obrtne zbornice po starem načinu. Zato je vlada že pred tremi leti kar ustavila vse nove volitve, dokler ne bodo izdelani novi volilni redi. Dolgo smo jih čakali. Zdi se, da smo jih pričakali. -. MiiaJsJterateo^j^n^reč^jaz^l pustilo tudi trgovsko in obrtnoiZDomTco""gb- i riško s 30. t. m. Nove volitve še niso določene. | Kakošen neki je .noji volilni red? O ! tem bomo poročali čim prej mogoče. — Radovedni smo, kako so ga prikrojili gospodje dosedanji gospodarji, da bi si za dolgo zagotovili izključno"1uT vsaj~"giavno besedo. Radovedni pa smo tudi, kako je znal izkoristiti don Gredolčič podatke o trgovskem in obrtnem stanu cele dežele, katere mu je pre-skrbel v začetku i. 1899. Andrej Gabršček. ~- Coronini in Gredolčič sta potrebovala te podatke, in kakor vedno tudi v tem slučaju se zatekla k Gabrščku, naj jih preskrbi, češ; »vi edini to znate in morete*. To se je tudi /.godilo. Rezultat je glasil: v deželi je okroglo 2700 slovenskih in 2500 italijanskih trgovcev in obrtnikov. Doseči treba: splošno volilno pravico za vse, ki plačujejo kako pridobnino. Saj je itak več razredov. Najmanjši naj volijo v III. kategorji! — Več pride 1 Iz Rlhemberga smo dobili dopis, v katerem se opisuje zmaga naprednjakov pri volitvi volilnih mož. Šli so z zastavo, pevaje ,U boji* po trgu v gostilno g. Lična. Klerikalci pa so se jezili ter oštevali župana očko Pavlico, ker je imel po stari navadi ljudi za norca, posebno Vrhovce in Pederce; sedaj imajo štirno t — Ko je bil izvoljen dr. Turna v trgih, so razobesili zastave; tudi očka župan jo je razobesil (Kaj poreče sin Drejc!) Dne 6. t. m. je bil sklical župan sejo z namenom, da odstopi. Cel Rihemberg je bil poparjen in iskali so črno zastavo! — Agitirat je bil prišel za volitve tudi Kovačič iz Komna ter Drejc iz Gorice, ki sta povabila nekoga na prešičjo pečenko in ajdovo polento ter mu je dal Kovačič celo 2 K, ker ga je naplahtal, da bodo klerikalci zmagali. Iz Št. Petra pri Gorici nam sporočajo: »Kdo bo novi dekan pri nis? To vprašanje postaja zanimivo. —• Jedni pravijo, da dobimo moža, ki je zaslužil to mesto po svoji dosedanji službi. Ima pa jedno napako, in ta je: da ni tak agitator m razsajač, ka-koršni imajo vedno prednost pri kardinalu Misiji. — Po imenovanju našega dekana bomo mogli soditi, ali res hoče Missija na celi Črti boj med nami Slovenci". Klerikalna mlzerja. — Na dan volitve v veleposestvo je najel vitez Gregorčič izvozička za svojega adjutanta Plesničarja, da je hitreje bobna! klerikalne voliice na volišče. Toda po klerikalnem receptu s Kranjskega ni izvozček še danes plačan in bo moral čakati svoj zaslužek bog ve še koliko časa« Taki so ti klerikalci! Vozil bi se vsak...ič, plačal pa nič! »Prlni. List" je strašno radoveden, kako konča neka kazenska obravnava v hribih. — No, še isti dan je bilo zadoščeno v »Soči" njegovi radovednosti. — Rečemo le še: klerikalci niso tako popustljivi, tako spravljivi. M a š č e v a n j e je njihovo geslo. Ako morejo pogubiti kakega napredujaka, ga pogube gotovo. In ako ga niso zadosti hitro spravili v luknjo, kličejo kar sami policijo. — Tak je razloček med proklinjanimi liberalci in med novodobnimi Kristovimi učenci, k! so apostoli jeze in sovraštva! Z Ltvka smo sprejeli dopis, kateri je spisal g. Alojzij Še ki i, ki hoče, naj bo izdano javnosti celo njegovo ime. Dopis se obrača proti neznatni osebici nekega 1. Š., ki je postal zadnji čas kuratov pomagač in zato »imenitna" oseba. — Radi tega pa še ne zasluži, da bi mu dajali v »Soči* toliko prostora. Zato dopisa ne priobčujemo. Tudi g. Alojz šekli naj prezira take ljudi, ki niso vredni, da se z njimi peča. Gosp. A. Š. je v časti pri vseh naprednjakih, ki ga poznajo! Zlobna mistlfikaeija. — Dunajski ,Extrablatt" je priobčil grozno novico iz Gorice. Povedal je svojim čitateljem, da je neki omnibus povozil novoizvoljenega poslanca dr. G, Luzzatto tako nesrečno, da je takoj umrl. Meščanstvo je » žalosti. Z raznih hiš plapolajo črne zastave. Dr. G. L. je bil jako delaven član avstrijske stranke.... Poleg jako perfidne mistifikacije je ta notica tudi zlobna. Izvira pa gotovo iz klerikalnega tabora, kajti klerikalci so napeli vse mqLi, da bi dr. G. L. ne bil izvoljen. — Zdi se nam, da poznamo stil in jezik te notice. So pač vedno enaki! »Potreba« krščanskih političnih društev. — »Prim. List" priporoča, da naj se v vsakem sodnem okraju osnuje kršč. politični) društvo. Za vzgled jim stavlja pol, društvi za kobariški in bolški okraj, v katerem sejeta neslogo in prepir znani kaplan Vuga in Trentar Abram. Kar ne more ju prehva-liti, trdeč, da je njuna zasluga, da so zmagali klerikalci tako »sijajno" v gorah. Mi pa svarimo pred takimi »katoliškimi* političnimi društvi, ker nimajo drugega namena nego demorallzlratl ljudstvo. To sta pokazali »katoliški* društvi v Kobaridu in v Bolcu jasno pri volitvi sleparja Klavžarja, učeč tako: le šlepari, defravdiraj in goljufaj, samo da si pristaš »katoliške* stranke, pate spravimo lahko celo v deželni zbor! In da Razgled po svetu. Strossmayer t nemilosti! — Laški listi prinašajo bajko, da je padel biskup Strossmaver o nemilost pri papežu, ker ga je on spravil v zadrego z znanim »brevom" glede" zavoda sv. Jerolima. Kar odpraviti ga hočejo! — Neumnosti Papež se pa ne bo samega sebe smešil pred svetom, saj je on I n ez moti ji v, Strossmaver pa je le navaden hrvaški biskug! Zagrebško vseučilišče. — Splitsko »Jedinstvo* potrjuju vest, da naša vlada z II. semestrom pripozna veljavnost zagrebških izpitov tudi za našo državno polovico. — Ako se to zgodi, bo velik korak naprej! Dunaj 20. decembra. »Neue Fr. P r e s s e* naznanja iz- najzanesljivejšega vira, da so popolnoma neresnična poročila raznih hrvatskih listov, da hoče vlada pripoznati veljavnost na zagrebškem vseučilišču narejenih izpitov za Gislitvansko. Davek na vozne karte je po vladni predlogi v sredo v prvem branju sprejel pod-odsek davčnega odseka ter pričel takoj nadrobno razpravo.Večina je odklonila predlog posl. Dobernika, ki je želel, naj se vprašanje na vozne karte odloži dotlej, da reši bud-getni odsek državni proračun, vlada naj pa primanjkljaj vsled odprave mitnic in preos- | novu plač diurnistov v prvi polovici prihodnjega leta pokrije iz blagajniških preostankov. Me; tem časom pa naj predloži vlada zakonski načrt glede monopoliziranja užigalic in premembe male v razredno loterijo. Temu predlogu je posebno ugovarjal finančni minister. Nemška kultura v Kamerunu. — Radi trpinčenja domačinov, tako, da so isti umrli, so zaprli nemške trgovce: Halsboopa iz Bremena, Keltericha iz Kolna. in WHten-berga iz Hamburga. O razsodbi pravi brzojavka iz Kameruna: Wiltenberg, ki je bil obtožen, da je zamorce na drog natikal, je bil obsojen na pet let strahovalnice, Kelterib, ki je nekaterim zamorcem roke s petrolejem polil in potem zažgal, na tri leta in Halsboop, ki je nekemu poglavarju z bičem oko izbil, na edno leto kaznilnice. — Nemška »kultura* prekraša ljudožree. Proti takim grozovitostim je nekdanja ruska knuta, s katero Nemci tako radi strašijo pravo božanje. Furor tontonicus. — Moderno div-jaštvo med Nemci prekipeva že vse meje človeškega razuma. Po škandalozni aferi v Vrešnu gredo Nemci dalje. Zdaj nam javlja brzojav, da so dobili vsi predsedniki poljskih politiskih društev ukaz, da na občnih zborih se bo smelo edino — nemški govoriti, In Nemcev ni nič sram! Tako delajo doma, kjer imajo vso moč; drugod po svetu, kjer te moči nimajo, apelujejo na humaniteto, na človeške in naravne pravice vsakega naroda, na narodnostno strpljivost! — Dalje čitamo, da vlada hoče vsiliti nemščino tudi v cerkve. Bodoči škofje bodo le trdi Nemci. Radovedni smo, ali se Rim uda. — V Berolinu živi več starostavnih poljskih rodbin, med njimi knez Radziwil. Vse te rodbine bodo imele letos narodno žalost: ne dajo nikakih zabav, in ne pojdejo nikamor, tudi ne na cesarjev dvor! Prav! Imuniteta. — V sredo se je vršila v državnem zboru rezka razprava o — zlorabi poslanske imunitete. Posl. Pernestorfer je očital krščanskim socijalistom, da zlorabijo imuniteto v namen, da bi se ognili odgovornosti pred sodnijo za osebna žaljenja. — Velja v obče načelo, da državni zbor za navadne prestopke, pregreške ali celo zločine ne varuje poslancev, varuje jih le pred samovoljo policije ali birokracije. — In naš Gahej bi hotel, da ga varuje deželni zborček goriški za grde zločine -— poneverjenja in sleparije. Ubi pamet?! Bolgarija. — V torek je naznanil predsednik ministerstva odstop celega ministerstva, ker je neka francoska banka odtegnila ponudbo posojila, katero je prosila Bolgarija, ki se nahaja v hudih denarnih zadregah ter še obresti od starih dolgov ne more plačati. Kitajsko. — Cesarski dvor se po dolgem Času zopet vrača v Peking, kamor dospe po novem letu. — Za sprejem odposlancev tujih držav., je že vse natančno določeno. Pri tej priliki je Kitajska zopet ve-| liko popustila od svoie trdovratne staroko-| pitnosti, vsaj po zunanjih oblikah. Bazne vesti. — Nov carinski tarif } avstrijski pride v drž. zboru na vrsto šele v jeseni prih. leta, ker se bo po novem letu j vršila proračunska razprava. — Pri nemškem cesarju biva te dni ruski veliki knez Mihajl Aleksandrovič, katerega je cesar sprejel z I izredno Častjo, ga odlikoval z redom črnega I orla ter imenoval načelnikom ulanskega polka čara Aleksandra III. — Te dni se je mudil črnogorski knez Nikola na ruskem dvoru. Baje radi zaroke princa Mirka z neko rusko I veliko kneginjo. :— Trije Angleški parniki nalagajo v Reki konje za južno Afriko. Ubogi Buri, kako dolgo še bodo trpeli 1 — Železniški odsek državnega zbora je sprejel I resolucije-za podržavljenje zasebnih železnic. — Profesorski kolegij dunajske tehnike je imenoval nadvojvodo Rainerja in naučnega ministra Hartla •— častnima doktorjema. — Iz vojne v južni Afriki znani angleški general Buller prebiva sedaj v Gružu v Dalmaciji. Najbrže mu tukaj bolj ugaja zrak nego okoli Tugele v južni Afriki. — Vsenemški poslanci so sklenili zahtevati, naj pride njihov predlog zaslran Burov v prvi prihodnji seji na razpravo. —- »Vaterland" prijavlja pastirsko pismo, s katerim se prebivalstvo poživlja na delo za ustanovitev katoliške univerze v Sol-I nogradu, — Znani preiskovalec Afrike, dr. Emil Holub, je smrtno nevarno bolan in r.i več upanja, da bi okreval. — Policija je are-tovala odvetnika dra. Schemeka zaradi po-I neverjenja. — Eskompter Oskar Neumann, ki je ponaredil več menic ter prevaril razne denarne zavode za 100.000 K, je pobegnil. — Sin bivšega rainisterskega predsednika Gjor-gjeviča je bivšega naučnega ministra Marin-koviča na cesti klofutal. Marinkovič se je branil z revolverjem in ustrelil dvakrat. Gjorgjeviča ni zadel, pač pa nekega dečka težko ranil. — Knez bolg. ni sprejel demisije minister. Sodi se, da ostane sedanja vlada v celoti na krmilu..— Buri so pri Menem-giriju presenetili neki angleški oddelek in ga pognali v beg. Angleži so zbežali na portu-giško ozemlje, a niso odložili orožja nego se lotili boja. Več portugeskih vojakov in jeden častnik so bili ubiti. — Poročila o atentatu na japonskega cesarja so docela izmišljena. Narodno gospodarstvo. Kmetijsko zadruge. — Poslanska zbornica baš razpravlja v vladnem predlogu glede ustanovitve kmetijskih zadrug. Te kmetijske zadruge imajo namen, ,d a z b o 1 j š a j o nravne in gmotne razmere poljedelcev z gojitvijo skupnosti, z vzajemnim poukom in podporami, s pospeševanjem stanovske samozavesti, stanovskih zadružnih ter sploh gospodarskih koristij:" (§2.) § 11. izraža delokrog teh zadrug. V načrtu, kakor je bil vsprejet v odseku, se glasi: a) Nakupovati blago na svoj račun in svojo odgovornost, ki ga te zadruge potrebujejo v svojem obratu; b) prodajati zadružne kmetijske pridelke na svoj račun in odgovornost, osobito zalagati armado; c) ustanavljati in pospeševati pridobitne in gospodarska zadruge, da si ustanavljajo skladišča in zaloge zu skupno prodajo kmetijskih pridelkov, ustanavljati kleti, mlekarne, klavnice, pesnice in druga podjetja, ki morejo skupno uporabiti kmetijske pridelke ; d) ustanavljati in pospeševal* zadruge in druga društva, ki morejo gojiti poljedelstvo in gozdarstvo ter sploh pospeševati razvoj poljedelskih razmer; e) ustanavljati nove in pospeševati Jie obstoječe posojilnice, osobito po Raiffeisonovem načinu v svrho osebnega in lombardnega kredita; f) posredovati mej zadružniki in hipotečnimi bankami n neod-povedljiva, amortizačna hipotsčna posojila; g) posredovati pri konvertovanju visoko* obrestnih v nižjo-obrestne, odpovcdljivih v neodpovedljiva, amortizačna hipotečna posojila ; h) sodelovati pri organizaciji in upravi produktnih borz in trgov ter posredovati pri razsodiščih poljedelskih borz v okvirju do-tičnih določb; i) sodelovati pri zavarovanju poljedelcev in gozdarjev za življenje in starost, za slučaj bok t, iezgod in onemoglosti, dalje pri zavaroval .jrofi ognju, toči in kužnim boleznim ter izvrševanju deželnokulturnih zakonov, v kolikor zadrugam to dopuščajo posebne določbe; k) pospeševati kmetijski pouk, predavanja ter shode poljedelcev; i) zbirati poljedelsko statistiko; m) posredovati in skrbeti za delo ter uravnavati pogodbe s poljedelskimi delavci itd. itd.; n) skrbeti, da se nadzorujejo semena ter zadružni promet s kmetijskimi preizkuševališči; o) zadružnikom priskrbovati pravno pomoč; p) ustanovljati razsodišča za pravno razsodbo prepirov med zadružniki in njihovimi pomočniki, mej zadrugami in člani, ali mej člani samimi. — Stanovske zadruge imajo tudi pravico, dajati nasvete državnim in avtonomnim oblastvom o stvareh in v vprašanjih, ki se tičejo stanovskih koristij, dalje imajo pravico sodelovati pri naredbah države in avtonomnih korporacij v prospeh deželne kulture, osobito glede podpor in melioracij. To je delokrog teh zadrug, kakor ga je vsprejel odsek in v zbornici zagovarjal referent posl. Povše. Gotovo pa je, da zbornica cel načrt o zadrugah popolnoma pre-drugači. Izjava. V popravku župnika Grče v 144. štv. »Soče* berem tudi svoje ime. — Grča je rekel na klerikalnem shodu v čepovanu o meni (Šavletu), da imam vzroke biti pri napredni stranki radi zaslužka j*i dacu. Tako v popravku. Ljudje mi pa pravijo, da so se te besed-. *ia shodu malce drugače glasile. Toda naj se že glasijo tako ali tako, izjavljam iu, da odkar sem se začel politično zavedati, sem bil vedno na napredni strani — in nisem bil še nikoli klerikalec — in to ne glede" na zaslužek pri daCu. Kaj pa si misli gosp. župnik o tem mojem zaslužku pri dacu, da morda daja tisočake in tisočake. Gosp. Gorup mi je poveril pobiranje užitnine v naših gorskih občinah. To pobiranje je pa združeno z velikim trudom, s težavnimi potmi. Pobiralec mora biti mnogokrat v hudem vremenu zunaj, v zimskem času visok sneg gaziti, in ako se pri tem prisluži borih sto goldinarjev na leto, je pač krvav zaslužek. Kakor vidite, gosp. župnik, ni zaslužek pri dacu nikak povod, da sem na napredni strani, ampak na napredni strani sem zato, ker po mišljenju nikdar klerikalec nisem bil, kakor tudi Vi ne, dokler ste bili v Gepovanu. Vi ste postali klerikalec, ker ste bili primo-rani, a jaz pa nisem še primoran, in-za to nikar ne mislite, da me tako hitro spravite v Vaš tabor, tudi tedaj ne, ako mi Gorup odpove dac — ali če ta pride v deželno upravo. — Spoštovanjem Peter Savli, 1. r. "R"T lin i? TFrsra c? ra L Uljudno naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo prevzeli na svoj račun mlin v PrvaCini z vsem preskrbljen, da lahko zagotavljamo točno in pošteno postrežbo. V bližini mlina so tudi potrebni hlevi za živino, koja dovaža žito v mlin. Svojim rojakom v okolici se prav toplo priporočamo Frančaikin & dan. Posestnik, 25 let star s premoženjem, vrednim 23.000 gld. v lepem vinorodnem kraju želi poročiti 20—23 let staro gospico, ki bi irnela 3000—5000 gld. Besne ponudbe s sliko, katera se zopet vrne, naj se blagovolijo nasloviti na upravnistvo tega lista pod St. 300 do 5./I. 1902. Diskretnost v vsakem ozira zajamčena. briških, dal istersklh vinogradov. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via fiiardino 8 priporoča pristna bala In črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od i>6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n« zMerna. Postrežba poslana. Novo Čevljarsko Malico je olvoril COTIČ PETER v Gosposki ulici štv. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. Breščaka). Sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cen:ali. Milijon dam uporabila »FEEOLIN«. Vp' ašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolinc najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najne&tejšt obraz in najgrše roke dobijo Mro aristokratsko (inosl in obliko z uporabo »Feeolina*. »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dafle po uporabi »FeeoHna« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolinc je najboljSe čistimo, negovalno in lepšalno sredstvo, za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in naj-bo^še čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolinc mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinontc popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2o0, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.-. Poštnina pri 1 komadu 20 vto., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Feith, Dunaj, VE., Mariahilferstrasse 38,1. "¦*"" dež jubiL razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo Tevama »zornih telovadnih iriprav JOS. YTNDYŠ-A, v Pragi, na Smlhovu (Praha-Smichov) Vinobradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo pnporoču-jočih spriča' domačih in inozemskih. Zagcavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so yedao v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadmee pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. ' _g Poprave izvriuje po najnižjih cenah Trgovina Oostilna Jllla citta di Borizia" v Gosposki ulici št. 19. toči izvrstna hala In črna vina vseh vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima Izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani Frlc Šimenc. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka HieswjWm!ici3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini iti sUv. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Dobre ure in po ceni! s 3-lelnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna nr ter Izroz zlatnine] Mort (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fi. 3-75 J srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna| verižica fl. 1 '20; budilnik iz niklj; fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlatel in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnihl pisem. — Ilustrovan cenik zastonj 1 Seidel & Naumannov pisalni stroj »IDEAL" fei^ Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem rninisterjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-eeptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersko: M. Sclintt & fioiatii Dunaj lll-|3. tieumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. Fran Čufer & B^t (prej Fran Cufer), krojaška mojstra ¦t Gorici, ulica Sv. Antona §tev. 7 (vhigigosp. Kopača, svečarja). Priporočala svojim rojakom v mestu in na deželi svojo krojaško delavnico kjer se izdelujejo vsakovrstne obleke po modernih in dobrih krojih za vsak letni čas po jako zmernih conah. - - V zalogi i mata liaveloke priprostega in finega izdelka. Postrežba točna, cene zmerne. Ali ste gluh? ----- Vsaka gluhot* alL aaglulia-je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluho rojeni so neozdravljivi. Ušesno brenčanje poneha takoj. OpiSile Vaš slučaj. PreiSle in sporoči se Vam brezplačno. Z malo stroSki se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj *e v , nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zavod zdravljenje ušes (Internationale Ohrcnhcil- [ austalt), &M L.i Salle Ave.T Ckieago, III. iN k m |W. Mtibn lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vmh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost Ponudbe pod Lndwig Ottsrrttektr, VIII Deutsche gasse 8 Budapest K^arol pra2:i;;, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu. št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Gorffia ljiska Milnica registrovana društva z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. ........— ..:.................-mm....,................. ............ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, Če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 47» #. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57» %. Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do S. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. je bilo K 1263.536. Poštao-hran. račun št 837.315. Pozor!! Ne dajte se motiti od ljudi, kateri preveč govorijo in se ustijo! Torej pozor! praktični za božična in novoletna darila so šivalni stroji Original ..Pfaff z obroči, ladjicama ter svetovno pripoznani kot najbolji za vezenje (Stickerei) kakor tudi za navadno šivanje ter ni ga stroja na svetu, da bi prekosil stroj „Pfaff". Prodaja se tudi na mesečne obroke pri tvrdkl Saunig & Dekleva, ulica Municipio št. 1. kot zastopnika tovarne „Pfafl" v Kalcorclaubon. IG. januvarja 1902. Loterija za prta zatoiHa ti • .1 L* v vrednosti. Srečke a 1 krono priporočajo: 6. Gentili, V.A.Jana, Michelstddier & Comp. in A. Pincherle v Gorici. • • katerega se je prodalo v svetovni razstavi v Cikali nad 2Vi lijona komadov, se dobiva odslej pri meni za nizko ceno JUJ** samo kr*?n L-40 • • (povečevalno steklo) katere treba naprej poslati, bodi« za kron 260 franko, ali proti povzetju 40 vin. več. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka reč vidi do 1000-krat povečana. Vidi se prašne mrčese tar za oči sploh nevidne žtvalice v velikosti zelenega hroSča. Ne-obhodn potreben je pri botaniki ia naravoslovju ter aparat, ko-. . jega se je že davno želelo za hlgno rabo za preiskavo ponare- jenih jedil ter pokvarjenec nvsa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno smu'ejo po vodi. Razun tega je aparat tudi pripraven za kratkovidne, da lahko čilajo najmanjše pisave. — Bolj! mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z mnogimi objekti in objektivnimi stekli, stane v elegantni skaUji samo S kron. — Navodilo je pridjano. — Kajfi-neji daljnogled, s kojim se vidi r velke daljave, z akroma ličnimi slekli, s trikratno medeno cevjo v elegantni Šatuji Tsa samo 5 kron. — Razpošuja A. F«lt, Dunaj, V/ . Matzleinsdorferstrasse 76. Redilni prašek za živino se dobi v mirodllnicl pri A. JERETIČ-U v Gorici — Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.)