Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */« leta •0 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din; m Inozemstvo: 210 din. — Plata ln toži se v Ljubljani
TRGOVSKI UST
V
Časopis za trgovino, industrijo. obrt In denarništvo
Številka 80.
Uredništvo ln upravnlltvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-51.
Ivhsaia V8ak ponedeljek,
iznaia sn;do ln petek
Liubliana, ponedeljek 19. Jul	1937
CoitS poenmeznl «>CJ) vencf itevllkl din ■
Politika fondov
Pri nas se je uveljavil za pospeševanje te ali one gospodarske panoge silno enostaven recept. Izda se naredba, s katero se ustanovi poseben fond za pospeševanje dotične panoge. Obenem se do,loči, kdo plačuje prispevke v ta fond. Na ta način se pri nas s fondi podpira ureditev primorskih pristanišč, gojitev bombaža, s posebnimi trošarinami se pospešuje gradbena delavnost, itd. Sedaj naj bi dobili še nov takšen fond. Za zatiranje živalskih bolezni se ustanovi poseben fond, ki naj bi dal letno od 50—60 milijonov din in v katerega naj bi se vplačeval 1 odstotek od prodane živine.
Temeljna misel vseh teh fondov je, da so ti prispevki tako nizki, da tjih prizadeti niti ne občutijo. Druga prednost teh fondov pa je, ker se z njimi navidezno obdaču-jejo oni, ki bodo imeli od teh fondov direktno korist. Končno pa pomenijo ti fondi tudi prijeten izhod iz zadrege, ker se dobi denar, ne da bi se morale uvesti nove splošne davščine. Prispevki v te fonde se namreč sploh ne smatrajo kot davščine.
Kilijub vsem tem prednostim, ki jih kažejo ti fondi, pa se gospodarski ljudje z njimi ne morejo sprijazmiti, ker je njih zasnova napačna. Zmotno (je mnenje, da ti prispevki za fonde ne bi bili nobena davščina samo zato, ker se tako ne imenujejo. Če bo moral kmetovalec plačati od vsake prodane krave 20 din v fond, potem bo to zanj občutna dajatev, ker je pač le malo kmetovalcev, katerim izdatek 20 din ne bi nekaj pomenil.
Poleg tega je teh fondov že tako veliko, da pomenijo vsi prispevki v vse te razne fonde že prav znatno davčno obremenitev za vse prebivalstvo. Po ovinkih se s tem uvajaijo novi davki na stvari, 'ki bi jih morala država plačevati že iz svojih rednih dohodkov. Če plača kmetovalec zemljarino, če plačuje celo vrsto indirektnih davkov, potem jih plačuje tudi zato, da država zatira živalske bolezni. To je čisto redna naloga državne uprave in za izvrševanje te naloge, ki ni nobena izredna naloga, ne bi smela zahtevati tudi nobenih izrednih prispevkov.
Ustanavljanju teh vedno novih fondov pa nasprotujejo še iz drugega in zelo taktičnega razloga. Uporaba denarja iz teh fondov ni namreč pod takšno kontrolo javnosti, kakor je uporaba drugih dohodkov države. Birokratični upravi so morda baš iz tega razloga fondi prijetnejši ko pa drugi načini kritja državnih potrebščin. Ne more se pa z njimi strinjati gospodarska javnost.
Sploh pa je vsa ta politika fondov tudi neke vrste samoprevara. S to politiko si samo domišljuje-mo, da se ne uvajajo s fondi nove davščine, v resnici pa pomeni vsak tak fond novo davščino. Za davkoplačevalca je na vse zadnje vseeno, če plačuje davek pod tem ali onim imenom. Zanj je odločilno le to, kakšna je končna vsota, ki jo mora plačati za davke. Ali jo mora plačati naenkrat v obliki dohodnine ali pa plača isti znesek v obliki desetih ali še več davščin, je po učinku davkoplačevalcu vseeno. Razlika je le v tem, da bo moral v drugem primeru Prenesti še mnogo preveč pisarij in zato tudi sitnosti. Je sicer res lastnost birokratičnih uprav, da so
ponosne, ker najdejo vedno nove možnosti za pisarije, toda to je vse prej ko gospodarsko dobro in u p r a v no-t e hn ič no priporočljivo.
Gospodarstvo s temi fondi je silno podobno gospodarstvu onega nameščenca, ki je razdelil takoj po prejemu mesečno plačo v razne škatle in ki misli, da ima zato več denarja, ker ga ima v raznih škatlah. Tako je tudi s temi davščinami za razne fonde. Davkopla-
čevalci imajo samo določene količino denarja, ki jo morejo oddati za davke. Če se od njih zahteva denar še poleg tega z izgovorom, da to ni direktno za davke, potem jim ni s tem nič pomagano.
Na vse zadnje pa ti prispevki niso uiti tako majhni ter se navadno zaokrožujejo pri 100 milijonih. To pa nikakor ni tako majhna vsota, da bi se smela kar meni nič tebi nič nalagati prebivalstvu.
Iz vseh teh razlogov se ne moremo strinjati z našo politiko fondov, ker je ta tudi v nasprotju z načeli dobrega državnega gospodarstva. Pospeševanje kmetijstva spada med redne naloge države in se naj zato krije z rednimi dohodki, politika fondov pa se naj opusti, ker ti fondi v resnici itak niso nobeni fondi, temveč se vsi njih dohodki tudi vsako leto redno iztrošijo.
Skupščina	j
novi zadružni zakon
Zadruge ne smelo opravljati nobenih posredniških
Med šablone, ki veljajo v našem javnem in političnem življenju, spada tudi šablona o zadružništvu. Ta šablona je celo tako sveta, da je vsaka kritika zadružništva nedopustna in da se je treba zadružništvu samo klanjati in da se ne sme opaziti nobena njegova napaka, niti najbolj očitna in težka. V takšni atmosferi je seveda pozitivna debata o posameznih določilih novega zadružnega zakona težka in naravnost nemogoča. Tem bolj iskreno priznanje |je zato treba izreči onim, ki so se kljub temu ozračju upali nastopiti za interese trgovstva. Žal je bil to edino posl. Iran Mohorič, dočim je 40 poslancev trgovcev molčalo tudi takrat, ko je šlo za privilegije nabavljalnega zadružništva in konzumov.
V tem ozračju pa je bila tudi vsaka stvarna debata zelo težka in zato je ostalo v novem zadružnem zakonu še mnogo pomanjkljivosti in nejasnosti, pa čeprav je trajala debata o tem za-
konskem načrtu že dolgo. Zlasti pa je nezadostna definicija o na-bavljalnem in konsumnem zadružništvu. Čeprav je teoretično sicer res prepovedano tem zadrugam, da 'bi poslovale tudi z nezadružni-ki, je vendar kontrola, da se bo ta prepoved tudi izvajala, nemogoča. Nabavljalne zadruge bodo zato mogle še nadalje na podlagi svojih privilegijev konkurirati trgovcem.
Novi zadružni zakon se zlasti hvali, ker je enoten za vso državo in ker napravlja konec stanju, ko je v eni banovini veljalo tudi več zadružnih zakonov. Ta unitarizem bo zlasti dobrodošel Glavnemu zadružnemu Savezu, ki dobi odločilno besedo nad vsemi zadrugami v državi. Tudi vpliv vlade na zadruga bo z novim zakonom močno okrepljen, ker se ustanovi poseben fond za podpiranje zadružništva. Letni prispevek v ta fond bo znašal okoli 4 milijone din, glavno besedo nad tem denarjem pa bo imel kmetijski minister.
Kmetiiski	minister
zakonu
Ta je tudi branil novi zakonski predlog pred skupščino in na kratko navedel glavne njegove določbe. Iz njegovega govora posnemamo:
Najprej je govoril o nastanku zadružništva ter o njegovem velikem pomenu za narod. Čeprav pri nas zadružništvo še ni tako razvito, kakor bi bilo želeti, imamo danes vendarle okoli 8000 zadrug, ki so organizirane v 30 zadružnih zvezah.
V zadružništvu se zlasti poudarja potreba, da se izloči med proizvajalcem in potrošnikom vsako posredništvo. Zadružništvo je torej naperjeno proti trgovskemu in podjetniškemu zaslužku.
Zato je bistvena naloga zadružništva, da izloči posredništvo iz gospodarskega življenja (!). Zato pa zadruga tudi sama ne sme opravljati nobenih posredniških poslov! To poudarja minister še prav posebno, ker če se to ne bi zgodilo, potem bi posredništvo ostalo in izpremenilo samo obliko. S tem pa bi izgubilo zadružništvo vsako moralno opravičenost, ker je baš imperativ zadružništva, da ne trpi nobenega posredništva, najmanj pa da ga samo opravlja. (Kaj bi neki prodajale nabavljalne zadruge, č,e bi se strogo ravnale po po tem pravilu? Vprašanje ured.)
Nato je govoril minister Stankovič o konsumnem in produktivnem zadružništvu. Konsumne za-
druge imajo pretežno socialni namen, produktivne pa gospodarski.
Direkten povod za novi zadružni zakon je bil dosedanji partiku-larizem glede zadružne zakonodaje. Imeli smo dosedaj 6 pravnih območij in 18 raznih zakonov in zakonskih predpisov.
Novi zakon daje zadrugam najvišjo možnost razvoja, kajti vse, kar ni z drugimi zakoni naravnost prepovedano, morejo opravljati zadruge. Zakon pa razlikuje med kreditnimi in drugimi zadrugami ter določa, da se kreditne zadruge in njih zveze ne smejo baviti z blagovnimi posli.
Zadrugam daje novi zakon popolno avtonomijo in država samo nadzoruje delo zadrug, da se ne zgodi katera nezakonitost. Če se katera zgodi, se mora takoj prijaviti sodišču. Upravne oblasti pa nimajo nobenega vpliva na poslovanje zadrug.
Nova je določba zakona, da se mora na občnem zboru zadruge prečitati revizijsko poročilo in da se šele po prečitanju tega poročila sme glasovati o odobritvi zaključnih Tačunov ter o absolutoriju upravi.
Zakon uvaja nadalje obvezno revizijo zadrug in njihovih zvez. Vsaka zadruga mora biti včlanjena v eni zadružnih zvez, vse revizijske zveze za morajo biti včlanjene v Glavnem zadružnem savezu, ki postaja s tem vrhovna revizijska ustanova za vse zadruge.
Vsaka zadruga se mora dati pregledati najmanj vsaki dve leti, vsaka zveza pa enkrat na leto. Novost je nadalje, da imajo zadružni revizorji brezplačno vožnjo po železnici.
Poleg revizijskih zvez morejo obstajati tudi poslovne zveze. Ustanovi se zadružna banka. Pri Priv. agrarni banki pa se ustanovi fond za podpiranje zadružništva. V ta fond se steka po 2% čistega dobička Drž. hip. banke in Poštne hranilnice, 10% čistega dobička raz-
redne loterije. Dohodki fonda bodo znašali okoli 4 milijone din na leto.
Minister Stankovič je govoril nato o škodljivem delu, ki se je pokazalo v nekaterih zadrugah. Zato se bo odgovornost vodilnih ljudi v zadrugi povečala.
Nadalje je omenil minister, da je bila v zakon sprejeta tudi kompromisna določba, da občni zbor zadruge ali zadružne zveze odloči, če naj zadruge poslujejo na odprt račun ali na podlagi komisijske razprodaje zadružnih proizvodov.
Končno je minister Stankovič omenil, da je 'bilo sprejetih v zakon tudi več amandmanov, od katerih je najvažnejši ta, da se je večjim zadružnim zvezam priznala pravica, da imajo hkrati revizijske in poslovne zveze.
Po govoru ministra se je razvila obširna debata, v kateri se je oglasil k besedi tudi poslanec Mohorič. Njegov govor je vzbudil veliko pozornost ter bomo njegov govor objavili v petkovi številki v celoti. Znova poudarjamo, da je bil poslanec Ivan Mohorič, ki je v skladu z resolucijami Zveze trg. združenj, vseh posameznih trg. združenj in resolucijami naših zbornic nastopil za interese trgovstva in proti zadružnim privilegijem. Nato je skupščina z veliko večino sprejela zakonski načrt o gospodarskih zadrugah.
Za	ozdravi
denarnega trga
Kakšna nai bo vloga državnih denarnih
zavodov
»Trgovačke novine« pišejo:
Pri nas je na vse zadnje, kakor kaže, vendarle resno postavljeno na dnevni red vprašanje usposob-ljenja zasebnih denarnih zavodov za ono vlogo pri razdeljevanju kreditov, katera jim pripada. Vprašanje samo je silno važno, tudi zelo delikatno ter ga je zato treba vsestransko proučiti, da se odpravijo vse one ovire, ki zavirajo redno funkcioniranje razdelitve kreditov.
V tem pogledu je treba že seda j pokazati na pota, na katera je treba kreniti in na one zapreke, ki so največja ovira ozdravljenju denarnega trga. Pri nas imamo v glavnem tri glavne skupine denarnih zavodov. Predvsem treba omeniti državne privilegirane denarne zavode kakor so Narodna banka, Državna hipotekarna banka, Poštna hranilnica in Priv. agrarna banka. V drugi skupini so samoupravne kreditne ustanove, banovinske in občinske, v tretji pa zasebni denarni zavodi.
Zelo važno je, da se določi delokrog državnih denarnih zavodov in da se prepreči, da bi se bavili z istimi posli ko zasebni denarni zavodi ter jim celo konkurirali. To zlasti velja za Poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko. Obe ti banki sta se začeli baviti s posli, s katerimi so se dosedaj bavili izključno zasebni denarni zavodi ter je zato slednjim dostikrat težko priti do zdravih poslov. Ti dve ustanovi forsirata zlasti sprejemanje hranilnih vlog, in sicer v takšnem obsegu, ki kaže, da se tu ne ozira dovolj na pravila ravnovesja med kratkoročnimi obvezami in dolgoročnimi plasmani.
Da bi se naše bančništvo usposobilo za opravljanje svoje funkcije, se mu morajo dati tudi po-
trebna sredstva. Ta sredstva morejo dobiti banke v obliki cenenih kreditov ali pa morajo apelirati na javnost, da jim zaupa hranilne vloge. Če pa tudi državni privilegirani denarni zavodi nudijo javnosti podobne pogoje kakor zasebni zavodi, potem pridejo ti teže do hranilnih vlog in jim ostane kot edini dotok sredstev kredit pri emisijski banki.
Na drugi strani dajejo državni denarni zavodi posojila na državne vrednostne papirje po pogojih, po katerih jih zasebni denarni zavodi ne morejo dovoljevati. Tako zadevajo zasebni denarni zavodi tako pri aktivnih ko pri pasivnih poslih vedno na konkurenco privilegiranih ustanov.
Če se hoče, da se denarni zavodi usposobijo za svojo koristno delo, potem je potrebno, da se natančno ločijo njih posli od poslov državnih privilegiranih zavodov ter da se prepreči kolizija medsebojnih interesov. Denarnim zavodom je treba pustiti široko polje za kreditiranje gospodarstva, državni privilegirani zavodi, v kolikor ne kreditirajo samo državo, pa naj bodo banke bank. Samo na ta način, z razmejitvijo poslovnega delovanja se more ustvariti zdrav kreditni sistem in usposobiti zasebne zavode za koristno in nujno potrebno delo kreditiranja gospodarstva.
Tekstilna industrija na mariborskem tednu
Če so že dosedanje razstave mariborske tekstilne industrije na Mariborskih tednih vzbujale splošno pozornost vseh obiskovalcev teh, za naše mesto tradicionalnih prireditev, bo letošnja tekstilna industrija deležna še mnogo več-
j ega občudovanja in mednarodnega občinstva kovnjakov na VI. Marii; tednu. Tokrat so se vsa ska industrijska podjetja tl
panoge odločila prirediti razstavo tekstilne industrije v takem obsegu, ki bo presegala vse 'dosedanje. Mariborski teden je dal tekstilni industriji na razpolago' ves pritlični trakt v Cankarjevi šoli na razstavišču, kjer bodo naši podjetni industrijci vzorno uredili in okusno aranžirali proizvode tekstilne industrije tako, da bo na razstavi prikazan ves razvoj od surovin do najfinejših tkanin. Razstava tekstilne industrije na VI. Mariborskem tednu bo povsem velemestna, saj pa se industrijci pripravljajo nanjo že celo leto.
Letošnja razstava tekstilne industrije nam bo dokazala, da nismo več navezani na uvoz modernih tkanin iz tujine, ker se je naša tekstilna industrija že tako razvila, da more zadovoljiti še tako razvajen Okus moderne žene. V zadnjem čaeu so se nekatera mariborska podjetja že tako izpopolnila, da morejo celo iz blagom za moške obleke tekmovati s tujino.
Fond za zatiranje živalskih bolezni
Kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt zakona o zatiranju živinskih bolezni. Po tem zakonu bi se veterinarska služba v naši državi popolnoma reorganizirala. V vseh občinah z nad 10.000 prebivalci bi se postavili samoupravni veterinarji. Poleg tega bi s,e ustanovile veterinarske ambulance, bolnice za živali, zavodi za proizvajanje cepil in zdravil, podkov-ske šole itd. Zakonski načrt nadalje predvideva ustanovitev novega fonda, in sicer fonda za za-tirapje živalih bolezn^. V ta vsedržavni fond bi se plačeval eri' odstotek od prodaje vsake živali. Ta prispevek bi Še plačeval tako od živine, ki se izvaža ko tudi od-živine, ki se proda na domačih trgih. Cenijo, da bi imel na ta način fond okoli 50 do 00 milijonov letnih dohodkov. Da bi pa fond pravilno funkcioniral, bi bilo potrebnih 100 milijonov din^ na leto. Število veterinarjev v državni službi bi se po novem zakonu podvojilo. Danes je v državni službi 500 veterinarjev. Glavno breme za organiziranje veterinarske službe na deželi bi padlo na banovine.
Nov način kontingentira-nja uvoza
S 1. januarjem 1938 se uvede pri nas nov način kontingentira-nja uvoza. Ta sistem pa ne bo veljal za uvoz industrijskih surovin. V bodoče se bo dodeljevala polovica dovoljenih kontingentov uvoznikom, ki so uvažali dotično blago še pred 31. decembrom 1934. Polovica kontingentov pa se bo rezervirala novim uvoznikom. Novi kontingenti se bodo določili po povprečju uvoza posameznih predmetov v zadnjih treh letih.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 17. julija objavlja: Navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1938/39. — Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev — Razne razglase sodišč in Uradov ter razne druge objave.
Konkurzi - poravnave
Uvedeno jo poravnalno postopanje o premoženju posestnika Albina Brunčiča v Ljubljani. Poravnalni so,dnik Baričevič, poravnalni upravnik odvetnik dr., Boris Puc. Narok za sklepanje poravnave dne 34. avgusta ob 9. Rok za oglasitev do 18. avgusta.
g:stro-f‘;*' Ikem kbor-stilne
slovenske javnosti:
vprašanje se
Posebni odbor ljubljanskega občinskega sveta je pod predsedstvom inž. Horvata začel energično akcijo, da se vendar enkrat reši ljubljansko kolodvorsko vprašanje, in sicer da se reši temeljito -in za generacije, ne pa da se s krparijami samo rešitev vprašanja odloži.
Uvod v vso akcijo je bila izjava inž. Dimnika novinarjem, kako naj se tehnično izvede ljubljansko kolodvorsko vprašanje. Ker smo o načrtu inž. Dimnika in tovarišev že obširno poročali, navajamo danes samo njegove glavne misli.
Ljubljansko kolodvorsko vprašanje bo kmalu staro 100 let, ker je bil že ob zgraditvi ljubljanski kolodvor premajhen. Vsa prizadevanja, da bi se 'kolodvorsko vprašanje rešilo, pa so bila zaman, ker so dosedanji načrti zahtevali v ta namen ‘200—500 milijonov din. Ob tej visoki vsoti pa se je vedno ustavila vsaka akcija.
Že lani pa je izdelal inž. Dimnik s sodelovanjem nekaterih drugih inženirjev načrt, po katerem bi se železnica poglobila ter bi bilo na ta način takoj in idealno rešeno vprašanje prehodov čez železnico. Železniška proga potem ne bi bila več ovira za razvoj Ljubljane proti Savi, kjer je vsekakor za stanovanje največ 'zdrave zemlje. Istočasno bi se premestila kurilnica na tako imenovane Dolge njiive, ob Zeleni jami pa bi se uredil moderen tovorni kolodvor. Gorenjski kolodvor bi se opustil, pove železniške, postaje pa bi nastale na Viču, v Dravljah, Klečah in Mostah. Poleg tega pa bi bilo § tem rešeno tudi peronsko vprašanje na ljubljanskem kolodvoru na najboljši način.
Ves ta načrt bi veljal okoli 100 milijonov din. Po načrtu železniške uprave pa: bi se premestila kurilnica na Gorenjski kolodvor, za kar bi bflo potrebnih 50 milijonov din, na Tyrševi in Gosposvetski cesti pa bi. se napravili nadvozi, kar bi veljalo okoli 40 milijonov din. Načrt železniške uprave pa kolodvorskega vprašanja ne bi rešil, temveč bi pomenil le drago krparijo, ki bi jo bilo treba kasneje popraviti z velikanskimi izdatki.
Načrt inž. Dimnika pa nudi še druge prednosti. Omogoča predvsem, da ostane kolodvor na sedanjem mestu in da dobi tudi poštno ravnateljstvo tu svoje poslopje. Tudi to poslopje je vedno večja nujnost. Vse sedanje ceste, ki vodijo čez železniško progo bi ostale v sedanji višini in nobeni novi klanci ne bi nastali. Vse zveze predmestij z mestom bi se znatno zboljšale, z odstranitvijo kurilnic pa bi se poleg tega dobilo 50.000 m2 novih stavbišč. Železniški nasip v Zeleni jami bi izginil, dobilo bi se okoli 400.000 m3 najboljšega gramoza, olajšala bi se kanalizacija vseh krajev severno in zapadno' od železniške proge, poleg tega pa bi bila proga tudi za primer zračnih napadov mnogo bolj zavarovana. Ves železniški promet bi se razvijal mnogo bolje ko dosedaj.
K tem argumentom pa 'pridejo še naslednji argumenti dobrega gospodarja. Dober gospodar skrbi
predvsem za rentabilna podjetja, j ške uprave in od ljudi vsako leto kajti vsaka investicija v rentabil-1 znatne čisto nepotrebne izdatke, na podjetja se tudi gotovo izpla- ki bi pa odpadli, če bi bilo kolo-ča in poveča kapitalno moč gospo- dvorsko vprašanje rešeno, darja. Jugoslovanske železnice so Vsi stvarni argumenti pravijo najbolj aktivne v Sloveniji in je tuj torej, da se mora ljubljansko ko-
tudi promet največji ter se torej po načelu dobrega gospodarjenja najbolj in najprej izplačajo investicije. Za premestitev beograjskega kolodvora, ki ima manjši osebni in tovorni promet ko Ljubljana, je namenila železniška uprava 400—500 milijonov din, za sarajevski in skopljanski kolodvor, ki imata naravnost skromen promet v primeri z ljubljanskim, po 200 milijonov, za Ljubljano pa
lodvorsko vprašanje rešiti po načrtu inž. Dimnika in tovarišev.
Pri nas pa žal dostikrat ne odločujejo stvarni argumenti, temveč tudi politični. Tudi ti zahtevajo izvedbo tega načrta. Kajti naj bodo med Slovenci strankarski boji še tako veliki, v zahtevi rešitve ljubljanskega kolodvorskega vprašanja pa je vsa Slovenija solidarna. V tej zadevi pozna vsa slovenska javnost le eno mnenje,
ne bi bilo mogoče dobiti niti 100 j da je treba ljubljansko kolodvor-milijonov! Pri tern pa je treba i sko vprašanje rešiti tako, kakor upoštevati, da še bo teh 100 mili-! predlagajo slovenski inženirji, in jonov na vsak način moralo izda- sicer čim preje!
te, ker se skoraj 100 let staro kolodvorsko vprašanje Ljubljane mora vendar enkrat rešiti. Temu iz-
Vsako zavlačevanje te rešitve, vsako rešitev vprašanja v drugem ko v zahtevanem smislu more
datku se pa nikakor ne bo mogoče (smatrati slovenska javnost le kot ogniti in čim pozneje se to delo nastop proti slovenskim intere-
izvede, tem vec bo denarija zapravljenega, ker zahteva sedanja
kolodvorska mizerija od železni- lodvorskega vprašanja!
som. Tudi politični argumenti zahtevajo rešitev ljubljanskega ko-
Japonski po naravnih zakladih Kitajske
Gospodarsko ozadie japonsko-kitajskega konflikta
Širite »Trgovski list«!
Že v 24 urah
barva, pleslra ta kemično snaži obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72.
Povod za sedanj} konflikt med Japonci in Kitajci, ki se bo morda že v kratkem razrastel v pravo vojnO, so dali sicer mejni spopadi, pravi vzrok konflikta pa je v gospodarski ekspanziji Japonske, ki si hoče na vsak način podjarmiti ves kitajski trg. Gonilna sila v sedanjem konfliktu je japonska industrija, ki trpi zaradi hiperpro-dukcije in ki zato hoče za vsako ceno dobiti nove trge.
Japonska industrija, zlasti tekstilna, je upala, da bo s svojimi nizkimi cenami izpodrinila zlasti na azijskem trgu vse druge industrije. Ta namera se ji rii posrečila, pa čeprav je mogla s pomočjo svojih nizkih mezd nastopati na velikih trgih z naravnost dumpin-škimi cenami. V zadnjem času pa so se surovine tako zelo podražile, da Japoncem tudi nad vse nizke mezde ne pomagajo in da so se morali podražiti tudi japonski izdelki. Poleg tega pa so tudi evropski in ameriški industrialci našli sredstva proti japonski konkurenci. Tako je nastala liiperpro-dukcija japonskega blaga in neprodane zaloge blaga so se v japonskih skladiščih kopičile.
Vso to izgubo na drugih trgih hoče sedaj Japonska nadomestiti na Kitajskem. Kitajski trg je bogat, dosedaj pa Japonska ni mogla na tem trgu plasirati mnogo svojega blaga. Šele z osvojitvijo severne Kitajske se je položaj za Japonsko zboljšal. Japonska tekstilna industrija je konjunkturo, ki je nastala s prodiranjem japonskih čet na sever, dobro izkoristila. Ustanovila je številne tekstilne tvornice na Kitajskem. Te so imele 1. 1935. okoli 520.000 vreten, do konca letošnjega leta pa se je njih število povišalo že na 1‘35 milijona. 9 tem dobiva japonska tekstilna industrija velikansko prednost pred drugimi industrijami, ker ji ni treba plačevati nobene carine. Pa tudi druge japonske industrije skušajo prodreti na Kitajskem, ker jim Mandžurija, ki jo že popolnoma obvladajo, ne zadostuje več. Ker je protijaponsko gibanje na Kitajskem vedno močnejše, morejo Japonci prodreti na kitajski trg samo s politično močjo.
Toda med tem je tudi moč Ki-
tajske zelo narasla in današnja Kitajska ni več tista kakor 1. 1935., ko je morala Kitajska sprejeti vse japonske zahteve. V zadnjih dveh letih še ni Kitajska samo vbjaško zelo okrepila, temveč tudi gospodarsko. Severna Kitajska je bogata na premogu, in sicer ima zelo dober črn premog. Premogovne rezerve severne Kitajske cenijo na 350 milijard ton. Poleg tega ima severna Kitajska tudi velika ležišča drugih rud, železnih, antimona, Wolframove rude itd. A tudi druga naravna bogastva ima severna Kitajska. Nankinški vladi se je v zadnjem času posrečilo, da je za ta bogastva zainteresirala evropski in ameriški kapital.
Poleg tega se je v zadnjem času tudi kitajska valuta utrdila. Posebne važnosti je v tem oziru dogovor, ki ga je sklenil kitajski finančni minister Kung z ameriškim zakladnim ministrom Mor-genthauom glede zlata in sr.ebra. Ta dogovor' jasno priča o ameriški veri v ozdravljenje kitajske valute. S priznanjem govore evropski in ameriški strokovnjaki tudi o kitajski modernizaciji bank. Napredek, ki ga je Kitajska dosegla v zadnjem času, je torej na vseh poljih zelo znaten in najbrže se Japonska boji, da bi mogla Kitajska v kratkem času tako napredovati, da bi postala Japonski celo nevarna.
Zato sili japonska industrija v vojno in zato je Japonska mobilizirala že 3 milijone rezervistov, da si bo mogla osvojiti kitajski trg in velike naravne zaklade severne Kitajske.
Dobave - licitacije
aUMMMHMB—IMIfi 11' IWfr
Dobava 551'75 m bukovih drv.
Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo 551'75m bukovih drv z direktno pogodbo. Z deset, dinarjev kolkovane ponudbe sprejema direkcija do 31. julija t. 1. do enajste ure. Pogoji so na vpogled pri direkciji, pri vseh poštah v Ljubljani in pri poštah: Kranj, Tržič, Jesenice na Gorenjskem, Novo mesto, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava.
Dne 16. avgusta bo v intendan-turi štaba V. armijske oblasti v Nišu licitacija za dobavo 1,000.000 kilogramov pšenice.
Češkoslovaški finančni minister dr. Kalfus je odstopil, ker ni hotel pristati na sklep vlade, da plača država kmetovalcem posebne prispevke za žito, da bi se mogla cena žitu Zvišati, ne da bi se moka podražila. Finančni minister dr. Kalfus je bil mnenja, da državna blagajna tega bremena ne bi mogla prenesti in je zato odstopil.
Vladi je nato sklenila, da odstopi vsa vlada. Dr. Hodža je zato izročil predsedniku republike ostavko vse vlade. Predsednik dr. Beneš je ostavko sprejel In poveril mandat za sestavo nove vlade zopet dr. Hodži.
'Nekateri listi zatrjujejo, da ima ostavka češkoslovaške vlade tudi politično ozadje, ker se agrarci ne strinjajo z zunanjo politiko drugih strank. Agrarci da bi hoteli iz vladne koalicije izločiti socialiste' ter doseči sporazum s sudetskimi Nem-ci. Te vesti pa še niso potrjene.
Turški zunanji in notranji minister sta odpotovala iz Moskve v Turčijo. O obisku turških državnikov izdani komunike pravi, da so razgovori obeh turških državnikov z ruskim zunanjim ministrom Litvinovim dali priliko za zelo prijateljsko in iskreno izmenjavo misli o vseh vprašanjih mednarodne politike.
Mussolini je izjavil, da je Italija absolutno za ohranitev miru, ker more samo v miru dovršiti svojo Velika Britanija se je pripravila za vse primere. Poroča se, da so v' Angliji nagrmadene že ogromne količine orožja, municije iri hrane. Vse britanske trgovinske ladje so zgrajene tako, da se morejo vsak hip izpremeniti v pomožne križarke. Nekatere so tudi že prejele orožje. V kratkem bodo veliki manevri angleške vojne mornarice okoli angleške obale, da se preizkusi, če so obalne baterije sposobne za boj proti letalom.
Vodja angleške opozicije major Attlee je v spodnji zbornici napadel zunanjega ministra Edena, češ da je kapituliral pred fašističnimi državami. Eden je odgovoril z daljšim govorom, v katerem je poudarjal, da je Evropa na pragu silno usodnih dogodkov, če bi propadel sedanji angleški kompromisni predlog. V tem hipu bi bilo konec sistema o nevmešavanju. Nevarnost spopada bi bila silno velika. Po pravici se boje vsi evropski narodi, da bi mogel nastati trenutek, ko se evropski narodi vojni ne bi mogli več izogniti.
Na seji londonskega odbora so se zastopniki vseh velesil načelno izjavili za sprejem angleškega kompromisnega predloga, vendar pa so vsi navedli tudi svoje pridržke, misijo.
Stotisoč japonskih vojakov je že na poti na Kitajsko. Na podlagi svoje vedno močnejše vojske na Kitajskem, postavlja japonska vlada Kitajski vedno ostrejše zahteve. Iz teh zahtev se jasno vidi, da si hoče Japonska na vsak način podjarmiti severne kitajske province. Predvsem je Japonska ultimativno zahtevala, da Kitajska ne sme v severnih provincah več zbirati svojih čet. Kitajska je to zahtevo odklonila, ker da je v nasprotju z njeno suverenostjo.
Japonska vlada je nato postavila še naslednjih pet zahtev, katerih izpolnitev zahteva ultimativno: Vsa severna Kitajska mora dobiti popolno avtonomijo (to Je, da pride popolnoma pod japonski vpliv). Kitajska se mora pridružiti iaponski protikomunistični fronti, kitajska mora dovoliti Japonski strategično važno železnico iz Sin-čia čunga do čangčaua ter svobodno izkoriščanje premogovnih ležišč v Lungjenu. Kitajska mora dovoliti, da se v Pekingu nastani ne samo japonsko vojaštvo, temveč tudi japonsko orožništvo. Vsi višji kitajski oficirji 29. armadnega zbora, ki so proti japonskega mišljenja, se morajo odstaviti Vedno nove japonske čete na Kitajskem naj prisilijo nankinško vlado, da bi sprejela te sicer popolnoma nemogoče zahteve.
Vojna med Kitajsko in Japonsko se je najbrže že začela, in sicer brez vsake vojne napovedi. 400.000 japonskih vojakov je že na potu na Kitajsko. Japonski generali zmagonosno izjavljajo, da bo v dveh mesecih vsa severna Kitajska očiščena od kitajskih čet.
General Franco je dovolil novinarjem, da odidejo na madridsko fronto in se, prepričajo, da je ofenziva vladnih čet popolnoma ustavljena.
Baskovska vlada se bo preselila iz Santandra v Valencijo.
V nedeljo je bila spuščena v morje velika italijanska 35.000 tonska oklopnica »Vittorio Veneto«. Boter ladje bo navaden pristaniški delavec, ki pa je navdušen fašist.
.08 ,V3}S Štev. 80.
J' BSltS
'm
TRGOVSlvI LIST, J9. j;ufla,19§7..
Denarstvo
Hranilne vloge naraščajo
Po podatkih Narodne banke šo narasle hranilne vloge in vloge na tekoče '.račune do 1. maja 1937 v primeri z lanskim letom za 935 na 11.319 milijonov din. V maju so vloge znova narasle za 71 milijonov din, od česar odpade na Poštno hranilnico in Drž. hip. banko 44, na samoupravne hranilnice 6 in ,na zasebne denarne zavode 21 milijonov din. Drž. denarni zavodi imajo slej ko prej od zboljšanja denarnega trga največji dobiček.
Težave pri izplačilih nakazil nemškim turistom
Ker so nekateri nemški turisti, ki so prišli k nam, v Jugoslaviji takoj dvignili svoja klirinška nakazila in potem odpotovali v druge države, je izdala Narodna banka odlok, s katerim bi se to preprečilo. Odlok je bil dobro mišljen, a premalo preudarjen in se je zato izkazal kot škodljiv. Po tem odloku smejo namreč denarni zavodi izplačati nemškim turistom, ki pridejo v našo državo, takoj po prihodu 100 RM, potem pa vsakih 5 dni zopet po 100 RM. To pa le pod pogojem, če ostane nemški turist ves čas v naši državi in če ne odpotuje v tujino niti za en dan. S tem predpisom pa je nastal za nemške turiste tako neugoden položaj, da bo nujno trpel ves naš tujski promet, zlasti pa oni v Sloveniji. Če biva nemški turist na Bledu ali v Kranjski gori in napravi izlet v Italijo ali Avstrijo, kar je nekaj običajnega, potem je v nevarnosti, da bo po povratku brez denarja. Še bolj nemogoč položaj nastane za turiste, ki potujejo v Dubrovnik skozi Trst. Ker so bili med tem na vožnji v tujini, ne bodo dobili v Dubrovniku nobenega denarja, da bodo brez denarja. Iz vsega se vidi, da je hotel biti nekdo zelo pameten, a je vse razmere preslabo poznal in ga zato s svojo odredbo prav temeljito zavozil. Upamo, da se sedaj zaradi kakšnega ljubega prestiža ne‘ bo Pri napaki vztrajalo, temveč se bo ta popravila. Saj je itak dovolj zahtevano, če se nemškemu turistu predpisuje, koliko spie na dan potrošiti denarja.
*
Senator dr. Gregorin je v debati o novem zakonskem predlogu o kovancih grajal, da je naš najmanjši novec 25 parski novec Potrebni so manjši novci po 10 par. Takšni novci da so potrebni zaradi nakupa manjših predmetov, kakor cigaret, napitnine itd. V vseh drugih državah tudi imajo manjše novce, tako na Bolgarskem po pol Pare, v Nemčiji po 13 par, v Češkoslovaški po 7-5, v Avstriji po 8, v Franciji po 8*5, v Združenih državah Sev. Amerike po 10, v Danski Po 10, v Italiji po 1*5 pare itd. Po govoru dr. Gregorina je senat s 36 proti 23 glasovom sprejel predlagani zakonski načrt.
Trgovačka i obrtna banka v Novem Sadu bo-letos izplačala delničarjem 6 in pol odstotno dividendo, dočim je lani samo 5 in pol odstotno.
Osiješko mestno zastopništvo je sklenilo, da se skuša doseči konverzija 9 in pol odstotnega posolila pri Praštedioni v višini 50 milijonov din. Občina bo skušala dobiti potrebno posojilo pri državnem denarnem zavodu.
Bolgarska narodna banka kupuje od potnikov tuje devize s pri-mom 31'5% za svobodne devize, ceke pa s primom po 30'5%. Najmanjša vrednost deviz mora znašati 2000 levov.
V Albaniji se ustanovi koncem ‘ega meseca Albanska kmetijska “anka, ki bo dajala kmetovalcem ‘lasti posojila z azboljšanje zem-bisč.
Med ameriškim zakladnim ministrom Morgenthauom in brazilj-skim finančnim ministrom je bila Podpisana pogodba, po kateri bo kupila Brazilija v Ameriki za 60 milijonov dolarjev zlata.
Vsak trgovec mora biti narofaik »Trgovskega lista"
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA'
^  T""
an 8.
Devizno tržišče
Tendenca neizpfemenjena; promet din 9,653.724*01
Nalik prejšnjemu borznemu tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom nad 8*34 mili j. dinarjev, je tudi tokrat vladala znatna kupčijska živahnost. Posebno velika potreba je bila v devizi Berlin; ker pa je zadostovala privatna ponudba, so bili perfektuira-ni vsi potrebni zaključki v nemških markah, in sicer po privatnem kliringu. V primeri s predzadnjim tednom se je to pot povečal devizni promet v nemških markah za več kot eno tretjino.
V poedinih devizah je bil promet naslednji:
pred-
Devize:	zadnji	minuli
leden
(vse v tisočih dinarjev)
Amsterdam	38	25
Berlin	3625	5418
Bruselj	10		
Curih	261	86
Din-deviza	216	930
Dunaj	1338	505
London	1884	1157
New York	758	1198
Pariz	177	326
Praga	8	3
Oslo	—	1
Solun	27	—
Stockholm	1	1
Iz gornje razpredelnice je razviden tudi znaten porašt zaključkov v devizi New York, dočim je nazadoval promet v avstrijskih šilingih za 800 tisoč dinarjev in za istotoliko promet z angl. funti.
Narodna banka je kot običajno posredovala le v Curihu in Londonu; skupni intervencijski zaključki znašajo din 160.000*—.
V privatnem kliringu je notiral angleški funt ves zadnji teden nespremenjeno, in sicer din 238*— v povpraševanju. Nasprotno pa so variirale notice Dunaja in Berlina.
Avstrijski šiling:
12. julija din 8-52—8*62
13. julija din 8-55—8*65
14. julija din 8*54—8*64
15. julija din 8*53-8*63
16. julija din 8*52—8*62 Nemška marka:
12. julija din 12*57-12*77
13. julija din 12*57-12-77
14. julija din 12*49—12-69 za ultirno julij diin 12*58
16.	julija din 12*47-12*67 Od 12. do 16. t. m. znaša dosežena tečajna razlika pri Amsterdamu — 0*25 poena, Berlinu — 2*50 poena, Bruslju — 2*50 poena, pri New Yorku + 3*76 poena, Parizu — 0*17, Pragi — 0*29 in pri Trstu 0*24 poena. Curih je ostal povsem nespremenjen, medtem ko je London beležil v petek 16. julija na bazi notic z dne 12. t. m.
Devize	1937	Povpr. din	Pon. din
Amsterdam	12. VII.	2395*16	2409*76
	16. VIL	2394*91	2409*51
Berlin	12. VIL	1748*03	1761-91
	16. VII.	1746*53	1760-41
Bruselj	12. VIL	733*20	738*27
	16. VIL	731*70	736*76
Curih	12. VIL	996*45	1003*52
	16. VII.	996*45	1003*52
London	12. VII.	215-55	217*61
	16. VII.	215-55	217*61
Newyork	12. VIL	4321*—	4357*31
	16. VIL	4314*76	4351*07
Pariz	12. VII.	168*56	170*-
Praga	16. VIL	168*39	169*83
	12. VIL	151*83	152-94
Trst	16. VII.	151*54	152-64
	12. VII.	228*44	231*53
	16. VIL	228*20	231*28
Efektno tržišče			
Tendenca za državne papirje stalna.
Na tukajšnjem efektnem trgu je ostal položaj bistveno neizpreme-njen.
Trboveljska premogokop. družba je še nadalje beležila ob nespremenjenih tečajih, in sicer din 230-— za denar, a din 240*— za blago. Edino na dveh borznih sestankih, t. j. 14. in 15. t. m. so izostale blagovne notice.
Notice državnih papirjev so bile naslednje:
		1937	din	din
7%> inv. pos.	12.	VII.	88*-	90*-
	16.	VIL	89*25	90*-
8% Blairovo	12.	VII.	96-	97*-
	16.	VIL	96*-	97-25
7°/o Blairovo	12.	VIL	85*—	86--
	16.	VIL	85'—	86*—
7% Seligm.	12.	VIL	99*—	100*-
	16.	VII.	98*-	100--
4% agr. obv.	12.	VIL	52--	53*—
	16.	VII.	52-	53*—
(P/o begluŠke	12.	VIL	72*-	73*—
	16.	VIL	72'-	74*—
4°/o drž. gar.				
agr.	12.	VII.	51*-	53--
	16.	Vil.	51-	53--
K°/o vojna				
škoda	12.	VII.	407*-	409*-
	10.	VII. 408*-		410*—
Žitno tržišče
Tendenca nespremenjeno trdna
Promet je bil le v pšenici, a zelo slab. Cene so poskočile pri koruzi za din 2*—, pri novi pšenici pa celo za din 15*— pri 100 kg. Ječmen ne notira več. Cene mlevskih izdelkov so ostale nespremenjene.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:
Koruza:	din din
suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja .	96'—	97'—
Pšenica: nova, banatska, 78 kg,
2%> primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 175*— 177-50 nova, bačka, 78 kg,
2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plaib ljivo proti duplikatu, franko nalkl. postaja 175*— 177*50 Ječmen: novi, 67 kg, 2%>, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 120*— 125*— 64/65 kg,' 2»/o, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 122*— 127*50 Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 112'— 114*—
Mlevaki izdelki:
din
din
Moka:
pšenična Og. banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 260'— 270*— pšenična Og. bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 260*— 270*— pšenična 2. bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 240*— 250*— pšenična 5. bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 220*— 230*— Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 105*— 107'— pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . .	93'_	g5-_
Lesno tržišče
Tendenca za trdi les trdna, za mehki pa mlačna
Iz časopisnih poročil je razvidno, da so se trgovinska pogajanja naše delegacije v Rimu za reguliranje medsebojne kupčije vsekakor dobro končala. Kontingenti so povečani, vendar pa nam podrobnosti še niso znane. Nas predvsem interesira način porazdelitve omenjenih povečanih kontingentov, osobito koliki del teh kontingentov pripade Sloveniji.
Kot smo že zadnjič omenili, so za bližnjo jesen na vidiku dobre kupčije z Nemčijo.
Doma se zelo išče tesan les, in sicer le debelejše dimenzije, dočim je prejšnja leta bilo veliko povpraševanje po drobižu. Vendar
je pa produkcija tramov precej popustila, ker je zadnje čase veliko zanimanje za brusni les, ki je tesan les že zelo izpodrinil.
V trdem lesu je konjunktura dobra, a zahteva se le prvovrstno blago.
Oglje se za potrebo domače industrije zelo dobro plasira.
Kupčija z drvmi pa je v zastoju.
Les:
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi L, II., monte .	120-—	150-—
Brzojavni drogovi . .	145*—	165-—
Bordonali merkantilni	135*—	155-—
Filerji do 576' . . . Trami ostalih dimenzij	140 —	150*-
	145 —	155*—
Skorete, konične, od		
16 cm naprej . . .	320*-	340*-
Skorete, paralelne, od		
16 eni naprej . . .	340 —	370*—
Skorete, podmerne, do		
15 cm naprej . . .	245-	285*-
Deske-plohi, kon., od		
16 Cm naprej . . .	250-—	270*—
Deske-plohi, par., od		
16 cm naprej . . .	280*—	310 —
Kratice, za 100 kg .	40*-r	50*-
Brusni les za celulozo	120*—	130*-
Bukev:		
Deske-plohi, naravni,		
neobrobljeni, monte	250*—	270*-
Deske-plohi, naravni,		
ostrorobi, I., II. .	330*-	350-*—
Deske-plohi, parjeni,		
neobrobljeni, monte	270*—	300-—
Deske-plohi, parjeni,		
ostrorobi I., II. . .	500*—	550*—
Hrast:		
Hlodi I., II., premera		
od 35 cin naprej . .	255*-	285*—
Bordonali		825*-	925*-
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni boules . . .	900*—	930-—
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I., II. . . .	715*—	815*-
Deske-plohi, ostrorobi		
(podnicei) ....	815*-	915*—
Frizi I., širine 5, 6 in		
7 om		750*-	800*-
Frizi I., širine od 8 cm		
naprej		820*-	950-
Oreh:		
Plohi, nepar., I., II. .	790*—	850*—
Plohi, parjeni, I., II.	820*-	910*-
Parketi:		
hrastovi, za mJ .	50*—	57*-
bukovi, za in’ . . .	39*-	.46-
Želczn. pragi 2*60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad	31-	35*-
bukovi, za 1 komad	20*—	24*—
Drva:		
bukova, za 100 kg .	11*50	12*-
hrastova, za 100 kg .	10 —	11*50
Oglje:		
bukovo, za 100 kg . .	37*-	45-
»eanella«, za 100 kg .	43*-	47*—
Povpraševanja.
Do 4.000 ms brusnega lesa za celulozo.
Išče se večja količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo. 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6' širine.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
Večje količine smreke in jelke v angleških dimenzijah.
I./IIn. hrastove frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Ia. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoiče.
Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in Tl. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II.
Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Deske smreka-jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24 milimetrov debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Skorete smreka-jelka. 12 mm; doba va promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti.
Občni zbori
17.	redni občni zbor Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, bo dne 5. avgusta ob 11. v posvetovalnici banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Vsaj 50 temeljnih ali 5 prioritetnih delnic, ki dajejo po en glas, je treba položiti pri centrali v Ljubljani ali pri podružnicah banke najkasneje osem dni pred občnim zborom.
Avstrijske dežele se emancipirajo od Dunaja
Naši izvozniki naj to upoštevajo.
Dunaj je za majhno Avstrijo prevelika prestolnica, kar je bilo že neštetokrat poudarjeno. Vse pa kaže, da bo vloga Dunaja še bolj padla, ker se avstrijske dežele vedno bolj emancipirajo od Dunaja. Po politični osamosvojitvi avstrijskih provinc, ki so popolnoma avtonomne, se je začela sedaj še'gospodarska osamosvojitev. Tako se opaža v vseh glavnih mestih dežel, da velike trgovine in velike zadružne organizacije kupujejo svoje potrebščine vedno bolj direktno pri proizvajalcih v tujini ter da več ne potrebujejo posredovanja Dunaja. Tako kupujejo velike zadružne organizacije na Koroškem, Štajerskem, v Gornji Avstriji žita direktno iz prve* roke ter postajajo zveze avstrijskih dežel Is tujino ivedno močnejše, dočim vloga Dunaja pada. Osamosvojitev dežel je tem lažja, ker imajo dežele tudi znatna denarna sreastva. Seveda ni ta gospodarska osamosvojitev že popolnoma izvedena. Za predmete, ki se prodajajo v manjših količinah ter za blago, ki se rado kvari, je še vedno Dunaj glavno trgovinsko središče. Toda za mnoge predmete rii več Dunaj trgovinsko središče in italijanski trgovci so se te-muitudi že prilagodili. Ustanovili so v glavnih mestih dežel že svoje podružnice, ki tudi dobro delujejo.
Potrebno je, da tudi naši izvozniki posvečajo večjo pozornost avstrijskim provincam, ker bodo v tem primeru svoj izvoz povečali. Pa še iz drugega razloga je treba, da so naši izvozniki pozorni na avstrijske dežele. Mnoge teh dežel precej izvažajo deželnih pridelkov ter deloma konkurirajo tudi našemu blagu. Tudi iz tega razloga je treba več pozornosti posvetiti gospodarski emancipaciji avstrijskih dežel.
Zunanja trgovina
Narodna banka ponovno opozarja izvoznike orehovega lesa, da bo
izdajala uvenenja za izvoz tega lesa samo še do konca tega meseca.
Finančni minister je izdal pojasnilo, da kokosovo olje, ki se nabavlja za druge svrhe ko za jed, ne podleži plačevanju banovinske trošarine.
Mesto Solun se sme v bodoče imenovati samo Tesalonike. Vsa
pisma, vse brzojave in vse kafolo-grame, ki ne bi uporabljali novega imena, bo grška poštna uprava vrnila in jih ne bo izročila naslovljencem.
Ministrstvo za gozdove in rude
ni več obnovilo pogodbo s tvrdko Kosovič in C., ki je imela dosedaj monopol za izvoz državne rude v tujino. Sedaj bo ministrstvo rudo iz državnih rudnikov samo izvažalo. Res že skrajni čas, da se je to zgodilo.
Po večtedenskih pogajanjih je
bil dosežen med zastopniki nemške vlade in vlado v Burgosu gospodarski in trgovinski sporazum. V glavnem gre za železne rude v okolici Bilbaa, ki jih bo Francova vlada dobavljala Nemčiji.
Romunski prometni minister je izdelal načrt za zboljšanje cest, zlasti onih v vzhodni Romuniji, kjer so ceste posebno slabe. Za prva dela za zboljšanje cest je določena ena milijarda levov.
Avstrija je izvozila v prvih petih mesecih letošnjega leta 1,85 milijona kg sira in 1,2 milijona kg masla. Največ je izvozila v Nemčijo in Italijo.
Izvoz italijanskega tekstilnega blaga v Egipt je letos silno nara-stel, in sicer od 5000 egiptskih funtov v I. tromesečju 1936 na 356.000 funtov v I. letošnjem tromesečju. Italija je s tem že prekosila Anglijo in. Japonsko ter postala prva uvoznica tekstilnega blaga v Egipt.
Italijanska vlada je povišala davek na bencin od 170 na 220 lir za metrski stot. Prodajna cena bencinu se je zato dvignila od 2*30 do 2*33 na 2*66 do 2*70 lire za liter. .
Velika berlinska veleblagovnica Wertheim, dosedaj last Zidov, je prešla v arijske roke.
Veliki kanal Volga—Moskva je bil slovesno izročen prometu. Pri tej priliki je bilo amnestiranih 50.000 političnih kaznjencev. Lepo število mora biti teh.
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 19. julija 1937.
Stev. 80.
Razglas
Zbornica za trgovino, obrt in I industrijo v Ljubljani razglaša po čl. 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14.402/IIL, o legitimiranju trgovcev, industrijcev,
no izdelovanje pogrebnih po-[213.	Matišič Nikola, Velenje
trebščin, Ljubljana.	Teodor Rabič, izdelovanje
178.	Petrič Martin, Sv. Jurij pri	štampiljk in grafičnih izdel-
Celju — Josip Čretnik, izdelo-	kov, Ljubljana,
vanje mlinskih kamnov in po-	214.	Uršič Anton, Maribor — Ivan
ljedelskih strojev, Sv. Jurij pri	Remik, izdelovanje žaluzij in
Celju.	okenskih rolet, Ljubljana.
179.	Hrovat Josip, Maribor — Ade-	215.	Pučnik Adalbert, Ljubljana
la Hrovat, trgovina z mešanim	K. Pučnik, konfekcijska de-
blagom, Maribor.	lavnica, Ljubljana.
obrtnikov	in	njih	potnikov,	kadar j 180.	Korber Viktor, Pristava — Ed.	216.	Povše Jurij, Šoštanj — Her-
zbirajo	naročila,	in	o izdajanju I	Suppanz družba z o. z., trgo-	man Kleindienst in Hubert
legitimacij	za	trgovske potnike	!j£a z deželnimi pridelki, Pri-	posch, trgovina z mešanim
(Uradni list z dne 24. avg. 1928, 18i, Filač Anton, Ljubljana — Jo-	ag°m-	ar	r.
št. 289/81), da je izdala v raz-1 dobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. aprila 1937 do 30. junija 1937 naslednje nove legiti-1 macije:
158. Devic Dušan, Maribor — »Zo-1
sip Lavrič, trgovina z usnjem in kožami, Ljubljana.	.	„	_	.	„	.
182. Sernec Pavel, Maribor— Slav- | 218. Opresmk Josip,
217. Peterlin Rok, Homec — Jožef Maček, čevljarstvo, Žiri.
Maribor —
ko Miki, izdelovanje kreme in | masti za čevlje, Maribor.
183. škrober Feliks, Sorica pri Že- j leznikih — Sitar & Svetek, graverstvo, Ljubljana.
ra«, tvornica konfekcije, druž- kg4 Geršanovič Salamon, Ptuj —
ba z o. z., izdelovanje oblek in perila, Maribor.
159. Adamič Avgust, Ljubljana — »Pekatete« družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana.
160. Zalošček Franjo, Bor — Čevljarska gospodarska zadruga Žiri r. z. z o. z., izdelovanje čevljev, Dobračeva pri Zireh.
161. Bumdorfer Norbert, Maribor
— H. Vielhaber, trg. agentura in komisija, Maribor.
162. Herga Franc, Ljubljana — Bogdan Detela, trgovina s čevlji, Ljubljana.
163. Berglez Engelbert, Pragersko
— Samida & Co., trgovina z mešanim blagom, Ljubljana.
164. Fischer Josip, Osijek — Joško Vidic, tovarna pletenin, Radovljica.
165. Riedl Albin, Zagreb — Prodajno društvo proizvodov tvor-nice Zlatorog d. z o. z., trgovina z milom, glicerinom, kristalno sodo in toaletnimi predmeti, Maribor.
166. štrkalj Krsto, Šibenik — Peter škrjanc, čevljarna, Spod. Duplje, p. Križe.
Retzer Franc, Celje — Anton Bremec, trgovina z avtomobili, nadomestnimi deli in pribo-
W. Blanke, tiskarna, knjigoveznica, knjigarna in trgovina
Tusnelda Soklič,, izdelovanje in prodajanje štampiljk in v to stroko spadajočih potrebščin, Maribor.
219. Grenko Matevž, Orla vas — K. & R. Ježek, tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor.
s papirjem in pisarniškimi po- 220. Stakovič Matija, Osijek
trebščinami, Ptuj.
185. Maier Julij, Maribor — Prodajno društvo proizvodov tvorni	°df	I	221.	Pfeifer	Ivan,	Celje	-	»Persil«
dont, družba z o. z., trgovina riri]*h!, , n V
Franc Crobath družba z o. z., industrija perila in splošne konfekcije, Kranj.
z milom, glicerinom, kristalno sodo in toaletnimi predmeti, Maribor.
186. štrekelj Slavko, čirčiče — Čretnik Anton, čevljarstvo, Kranj.
187. Pčeljnikov Vladimir, Maribor
družba z o. z., industrija kemičnih izdelkov za pranje in čiščenje,, Celje.
222. Tratnik Franc, Celje — »Per-sil« družba z o. z., industrija kemičnih izdelkov za pranje in čiščenje, Celje.
Mihael Šipic, izdelovanje | 223. Stojan Franc, Celje — F. S. aktovk, nahrbtnikov, damskih Lukas, izdelovanje likerjev in torbic in listnic, Kranj.	trgovina	z mešanim blagom,
188. Papo A. Silvio, Sarajevo — Celje.
»Lana« družba z o. z., tekstil- 224. Peršolja Ivan Jožef, Maribor na tovarna, Ljubljana.	— Lipošek Gustav, agentura
189. Borič Aleksander, Maribor — in komisija, Maribor.
Doc tor in drug, mehanična 225. Benzijon Avram J., Beograd tkalnica in apretura, Maribor. _ k. Globočnik, tovarna kos
190. Učak Ivan, Škofja Loka — srpov, lopat in slamoreznih »šešir« d. d., tovarna klobu- nožev, Tržič, kov, Škofja Loka.	1226 Foršek Slavko, Kamnik
167.
191. Koss Ivo J., Maribor — Prodajno društvo proizvodov tvor-nice Zlatorog družba z o. z.,
»Eta« družba z o. z., tovarna gorčice in konzerv, Kamnik.
trgovina z milom, glicerinom, 227. Kostic Mirko, Beograd — če-
1 mazar Josip, litograficni za-..	■	picuiucii,	iviaMimr	,	vod,	Ljubljana,
168. Ladštatter Herbert, Domžale 1192. Adamič Martin, Šmartno pri 228’	^sip^htografični	za-
Litiji - Kanc Alojzij, tvorni- vod Ljubljana, ca kvasa, Mengeš	1
169
— »Universale« tovarna klo-bukov in slamnikov d. z o. z., tovarna klobukov in slamnikov, Domžale
Kravčenko Ivan, Beograd — Prodajno društvo proizvodov tvornice Zlatorog d. z o. z., trgovina z milom, glicerinom, kristalno sodo in toaletnimi predmeti, Maribor.
170. Savski Edmund, Ljubljana Karel Golob Dental - Depot, trgovina z zobozdravniškimi in zobotehničnimi potrebščinami, Maribor.
Žniderič Alojzij, Maribor — Mariborska tekstilna tvornica družba z o. z., tekstilna tvornica, Maribor.
172. Janbih Nikola, Dubrovnik Clotar Bouvier, tvornica sekta in šampanjske kleti, Gornja Radgona.
173. Abram ing. Avgust I., Beo grad — »Jub« tovarna barv
229. Polanec Ivan, Maribor — Motvoz in platno d. d., tovarna motvoza in platna, Grosuplje.
230. Kobal Viktor, Sv. Jakob — Jakob Kokalj, čevljarstvo, Le-tence pri Kranju.
231. Vass Edvard, Novi Sad — D. Rakusch, veletrgovina z železninq, Celje.
232. šoštar Ivan, Celje — Milan Strašek, trgovska agentura, Celje.
233. Verk Rok, Celje — Milan Strašek, trgovska agentura, Celje.
234. Koroša Radovan, Maribor — Jugoslav. P. Beiersdorf & Co. družba z o. z., proizvajanje kemično tehničnih in kozmetičnih izdelkov, Maribor.
235. Petkovič Vasa, Beograd — »Universale« tovarna klobukov in slamnikov d. z o. z., tovarna klobukov in slamnikov, Domžale.
236. De Corti Ludvik, Maribor — Lipošek Gustav, agentura in komisija, Maribor.
237. Krecenbaher Jakob, Celje — Strašek Milan, trgovska agentura, Celje.
238. Debenjak Albin, Celje — Strašek Milan, trgovska agentura, Celje.
239. Sadar Vinko, Ježica — »Polzela« d. z o. z., tovarna pletenin, Polzela.
240. Pavlovčič Jožef, Ljubljana-Moste — ing. Lavrič Franc, trgovina s pisalnimi stroji, Ljubljana.
241. Grossek Juraj, Zagreb — Anton Černe, graveur, Ljubljana.
242. Ferleš Matija, Maribor — Fran Voršič, trgovina s »Phoxal« hranilom, Maribor.
243. Bihorac Ibrahim, Zenica — Motvoz in platno d. d., tovarna motvoza in platna, Grosuplje.
244. Požar Marija, Maribor — Edmund Lozej, strojno pletenje, Maribor.
V Ljubljani, dne 16. julija 1937.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Jelačin s. r. Ivan Mohorič s. r.
od 97 na 99 din ter je po tej ceni kupil v zadnjem času več ko 160 vagonov koruze.
žetev žita bo v Italiji, kakor se poroča iz Rima, za 20 do 30% večja kakor lani. Tudi žetev bombaža bo dobra. Letos je bilo zasajenih z bombažem 22 tisoč hektarov, še enkrat več ko lani.
Drugi polet sovjetskih letalcev čez Severni tečaj se je popolnoma posrečil, čeprav so morali premagati hud ciklon. Letalci so pristali 40 milj vzhodno od Los Angelosa. Zaradi megle niso mogli nadaljevati poleta do San Diega v bližini mehiške meje. Skupno so preleteli 10.500 kilometrov ter prekosili daljinski rekord, ki sta ga imela francoska letalca Codos in Rossi za skoraj 1200 kilometrov. Ameriški listi pišejo, da se je s tem poletom ruskih letalcev začela nova doba v zgodovini letalstva.
V nedeljo je minulo leto dni, kar ■se je začela španska državljanska vojna. Dosedaj je zahtevala en milijon smrtnih žrtev.
Znani tvorničar klobukov Karl Habig je umrl na Dunaju v starosti 58 let.
V Budimpešto je prišel z beograjskim brzovlakom Lev Trocki sin, Na kolodvoru ga je pričakovala policija ter mu sporočila, da se mora
eni uri vrniti nazaj proti Beogradu.
Proti delitvi Palestine se je iz-
avil tudi arabski vladar Ibn Saud.
193. Dunat Jakov, Zagreb — »Naša Sloga« družba z o. z., trgovina s cerkvenimi potrebšči- | nami, Ljubljana.
194. Rodič Zorko, Ježica — Gospo- | darska zveza r. z. z o. z., trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom ter deželnimi
171
175.
Doma in po svetu
tovarna Pletenin- je zastopal ordonančni oficir Pome *	  d™	korni, skupščine pa so se med dru-
duktivnaanhžmarska zadfuga gimi udeležili minister za telesno
res z z o T čevliarski in vze°j° dr’ Rožič’ zast°Pniki če' čflmarsld obrt" žiri	škoslovaškega Sokola, bolgarskih
Cizmarski obrt, Žiri.	Junakov in ruskega Sokola. Skup-
197.	Kerne Ivan, Ljubljana — »Vi-	gčino je vodil prvi podstarosta E.
nocet« družba z o. z., tovarna	Gangit ki je predlagal uvodoma z
vinskega in špiritovega kisa,	navdušenjem sprejeto pozdravno
Ljubljana-Vič.	brzojavko kralju Petru II. Na obč-
198.	Kobe Gustav, Beograd — J®"	nem zboru je bilo podano obširno
lačin & Komp., tvornica za-	poročilo o uspešnem delu Sokola,
maškov, Ljubljana.	Samo predavanj je priredil Sokol
d.	z	o.	z.,	tovarna barv, Dol 199.	Vojnovič Danilo, Zenica —	nad 13.000. Tudi knjižnice Sokola
pri Ljubljani.	»Unio« družba z o. z., tovarna I dobro poslujejo. Poročilo navaja,
174. Dular Alojzij, Ljubljana — kem. tehničnih izdelkov, Ma- da štej-e Sokol 1803 edinic, in sicer Industrija platnenih izdelkov ribor.	791 sokolskih društev ter 1012 so-
d. d., industrija platnenih iz- 200. Roth Bela, Zagreb — Cvetič kolskih selskih čet. Vseh odraslih delkov, Jarše.	Janez, tvornica perila, Mur- članov je bilo 168.716, od teh 23
Borič Aleksander, Maribor — ska Sobota.	tisoč 951 žensk. Moškega narašča-
J. Hutter in drug, tvornica 201. Herbst Beti, Moste pri Ljub- ja je bilo 20.523, ženskega 9.087, klotov,, silkov in hlačevine, ljani — Franc Vavpetič, pre- sokolske dece 79.911. Med odrasli-Maribor.	delava zdravilnih roz, Kam- mi člani je najVeč kmetov. Vse
176. Kurent Filip, Maribor — An- nik-Podgora.	premoženje Sokola znaša 88,5 mi-
ton Zorko, trgovska agentura 202. Žnidaršič Josip, Ljubljana lijona din, od tega odpade na in komisija, Maribor.	Commerce d. d trgovina z vrednost sokolskih domov 70 mi-
177. Furlan Viktor, Ljubljana — manufakturo, Ljubljana.	lijonov. Na koncu skupščine je bi-»Eterna« Kral Fanči, špecial- 203. Primožič Alojz, Pobrežje pri la izvoijena nova uprava, ki je
Mariboru — Franc Dolenc, ostaia v giavnem neizpremenjena. vulkaniziranje gumijevih iz- General Nedič je s svojim sprem-delkov, Maribor.	stvom odpotoval v Verdun, kjer je
204. Drev Ivan, Zagreb — M. Koki, p0i0žii venec na grob verdunskih trgovina z mešanim blagom in bojevnikov. Iz Verduna se bo od-manufakturo, Kranj.	peljal v Metz in si ogledal fran-
205. čuka V. Una, Skoplje Josip uQSke utrdbe ob nemški meji. Kunc & Komp., tovarna tka- zdravje patriarha Varnave se nin in pletenin, Ljubljana. polagoma zboljšuje.
206. Fatur Ladislav, Rakek — Go- Davidovič in demokrati odločno spodarska zveza r. z. z o. z., odklanjajo predlog zemljoradnikov trgovina s špecerijskim in ko- giede procedure, s katero naj se lonialnim blagom ter deželni- ustreže zahtevam dr. Mačka. »Hr-mi pridelki in žitom, Ljub- vatski dnevnik« zato demokrate ljana.	ostro napada, češ da so oni krivi
207. Bajželj Franc, Stražišče — če ne pride do sporazuma. Seda; Jadransko-posavska čevljarna bo odpotoval v Zagreb univ. prof družba z o. z., izdelovanje čevljev, Kranj.
208. Bohinc Pavel, Stražišče pri Kranju — Jadransko-posavska čevljarna družba z o. z., izdelovanje čevljev, Kranj.
209. Goriup Ciril, Maribor — »Ju-goekta« škof Romana, tovarna pletenin k. d., tovarna pletenin, Maribor.
A. Šarabon
LJUBLJANA
Uvoz kolonijaine robe Veletrgovina s špecerijo Vetepražarna za kavo Mlini za diSave
Glavna zaloga rudnin* sklh vodd
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
dr. Boža Markovič, eden najbolj intimnih prijateljev Ljube Davido-viča, da pojasni dr. Mačku stališče demokratov.
Senator Dobrosav Djordjevič je izstopil iz vladnega kluba, ker da hoče biti popolnoma svoboden pri glasovanju o konkordatu.
Klub staroradikalnih poslancev je sklenil, da bo glasoval proti konkordatu. Sprejem konkordata pa je menda že zagotovljen.
Dr. Janjič, ki je glasoval proti konkordatu, bo iz kluba JRZ izključen, kakor poročajo nekateri vladni listi.
Italijanski šolski ladji »Amerigo Vespucci« in »Cristoforo Colombo« sta prišli v Boko Kotorsko, kjer jima je bil prirejen svečan spre
jem-
Tujim turistom je prepovedan vstop v Omerpašino džamijo v Sa
rajevu, ker so se obnašali v džamiji nedostojno in žalili verski čut vernikov.
V goriški pokrajini se je pridelalo letos 75.000 stotov pšenice, do-čim lani samo 55.000.
Večina beograjskih trgovcev je sklenila, da bo od 15. do 31. avgusta odpirala trgovine šele ob štirih popoldne, namesto ob treh.
Avtomobilistom iz držav, ki meje na Avstrijo, ni treba pri prehodu avstrijske meje imeti nobenega triptika ali kakega drugega posebnega dovoljenja, temveč zadostuje če imajo v redu papirje, ki jih izdaja njih država, če niso ti papirji izdani v nemškem jeziku, mora biti priložen nemški prevod.
Stavka gradbenih delavcev 1 Splitu traja še nadalje, ker no-be na stranka ne kaže nobene popustljivosti.
Stavkajočim delavcem tvornice »Suvobor« v Obrenovcu so se se daj pridružili še uradniki. Stavka jo zaradi prenizkih plač.
Letos bodo češplje zelo slabo ob rodile ter bomo imeli največ 1000 vagonov suhih češpelj.
Prizad je povišal ceno za koruzo
Stanje naših aktivnih kliringov
Naše terjatve po- -klirinških računih znašajo: proti Nemčiji 22,2 milijona mark, Italiji (stare terjatve) 45,4 milijona lir,
Turčiji 3,6 milijona -din in Španiji 2,6 milijona din. Dolgujemo pa:
Italiji (po novem kliringu) 20,7 milijona lir,
Romuniji 24,4 milijona din, Češkoslovaški 119,9 milijona Kč, Madjarski 13 milijonov din, Belgiji 4,1 milijona belg in Franciji 6,5 milijona frankov.
JESEKSKIUPSKI SEJEM 1937
od 29. avgusta
210. Pirnat Josipina, Ljubljana- 60 /o popusta na nemških Moste — Sitar & Svetek, gra-1železnicah, znatni po-
drugih državah.
verstvo, Ljubljana.	|	pusti
211. Zafuta Janko, Gaber je pri Celju — Josip Bauman, vele-1 Vsa pojasnila dajejo žganj ama, izdelovalnica likerjev, ruma, konjaka in sadnih sokov, št. Ilj pri Mariboru 1212. Kocbek Anton, Maribor —
Fran Voršič, trg. s »Phoxal« hranilom, Maribor
Zvanični biro lajpeiškog sajma, Beograd — Knez Mihajlova 33/1.
do 2. septembra
in častni zastopniki:
Ing. G. T O N N I E S Ljubljana, Tyrševa c. 33. Tel. 27-62 in
Jos. Bezjak — Maribor Gosposka ulica 25.
Tel. 20-97.
Nagradno tekmovanje jugosl. harmonikarjev
-na Ljubljanskem velesejmu bo letos v nedeljo 12. septembra. Tekmovalo se bo v sedmih skupinah: Diatonična harmonika. Kromatič-na harmonika. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta starosti na diatonični ali kroma-tični harmoniki. Profesiona-li, proizvajalci in trgovci harmonik. Ansambli. Tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki in naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1937/38. Posebna skupina za one igralce, ki so na dosedanjih -tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Prijavni rok je zaključen s 1. septembrom t. 1. Prijave sprejema urad Ljubljanskega velesejma, ki pošlje na željo vsa navodila brezplačno.
Radio Ljubljana
Torek, 20. julija. 12.00: Magistrov trio — 12.45: Vreme, poročila — 13.00:	Čas, spored, obvestila —
13.15: Nekaj operne glasbe (plošče)
— 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Potovanje Jerotija Račanina v Jeruzalem leta 1704. — 19.50: Zabavni kotiček — 20.00: Hašlerjeve pesmice (plošča)
20.10: Vpliv alkohola na gospodarsko, socialno, zdravstveno in kulturno strukturo Slovenije (Vojko Jagodič) — 20.30: Zbor čeških bogoslovcev — 21.15: Cesar Franck: Simfonija v d-molu (plošče) — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored
— 22.15: Mandolinistični trio (An-tunovič, Privšek, Haršlag).
Serda, 21. julija. 12.00: Izlet v tuje kraje (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Lahka solistična glasba (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Mojster Matej Hubad (Slavko Osterc) — 19.50: šahovski kotiček
— 20.00: Havajske kitare pojo (plošče) — 20.10: Mladinska ura: Ribe in njih čutila (Alojzij šulgaj)
— 20.30: D. Cerar: čevljar in vrag
— spevoigra v 2 dej. — 21.15: Plošče — 21.40: Vodopivec: Povodni mož — groteska v 1 dej. (izvajajo člani »Grafike«) — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Pevski sekstet »Mladost«.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar MIhalek, vsi v Ljubljani