bh»j» v»*k d»n r»x«n in prodnikov. Hiued d»Uy txt*pi Satardafs, Sund«y» HoUŠSJS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln u pravniški prodori: SS57 South UwndaU Avo. Offloo of Publlcstloni SSS7 South LowikUIo Avo. Tolophon«, Rockoroll 4S04 pO—YEAR XXXL Cona lista Jo $6.00 lin MtUr Juutri I«, ua, U th« Cfcta*«*. UUMSB, Mi« U. Al CMT. W Mmk I. im. CHICAGO, ILL., PONDEIJEK, 9. SEPTEMBRA (SEPT. 9), 1940 Subscription »6 .00 Yoorly STE V.—NDMHKK 176 EMCI MEČEJO TE2KE BOMBE NA LONDON \ladisca orožja in mu-0Cije bombardirana oering vodena. PADE LONDON, 9. sept-—Nemški liki »o vrgli na stotine bomb indon danes zjutraj. V ofen-go vrgli maso letal In vse di hočejo zadati Ansrliji n udarec. Mnogo bomb je v bližini parlamenta in na municije in orožja, na škoda je ogromna. RLIN, sept.—Letalski r Goering je prevzel vod-letsiskih napadov na Lon-in druga angleška mesta. I Londona so bila napadena vika Liverpool, Manchester, mpton ter druga indns-gredi&a. leriin. 7. sept. — Angleški le-i bo danes zjutraj vrgli veli-ilo eksplozivnih in požigal-bonvb na Berlin. Napad je tjtl tri ure. Bombe so ubile civilistov in vojakov^in za-Oe požare v središču mesta. Železniška postaja v Tegelu, edmeatju Berlina, je bila po-na. Bombe so razdejale tudi ladišča orožja in municije. Slo-sodno poslopje Moabit v iku Berlina, kjer se je vršilo »go obravnav proti nasprot-[om nacijev, med temi proti terenskemu pastorju Martinu llerju, je bilo tudi poškodo-Eden jetniški paznik je "tfttt, trije drugi pa ranjeni. nekem drugem deki mesta bombe zanetile ogenj, ki je u-v«' hiš. Štiri osebe so bile »te in mnogo ranjenih. London. 7. sept. — Nemci so zorili Sest letalskih navalov Undon in druga angleška ma v zatftfjih dvanajstih urah. totiletalski topovi so bruhali o?ie na napadalce, ko so se po-rili nad letališči v okolici Lon-Dfia^ Utalski minister je izjavil, da ' M> 45 nemških bombnikov ustreljenih, Angleži pa so izgu-li 19 letal. V zadnjih šestih *vih so Angleži uničili 371 em-ikih bombnikov. Skoro vse angle&ke pokrajine »bile tarča bombardiranja iz Južni del Anglije je utr-p! največjo Akodo v bombnem ■Mu. Bolnišnica v nekem me-I« na jugu je bila porušena. Angleški letalci so obnovili na-* "a nemAke vojaške poziciji falaisa, Francija, do Nor-Skladišča gasolina pri «whi v bližini stare češkoslo-"ke """je so bila bombardira- pr. Načrt obvezne vojaške službe sprejet jI 4— Vroča debata v nižji zbornici • Washington, D. C„ 8. sept.— Nižja kongresna zbornica je sprejela zakonski načrt obvezne vojaške službe po vroči debati, ki je trajala več ur, z 262 proti 149 glasovom. Izrekla se je tudi proti spremembi starostne orne-jitMp.moških, ki bodo pozvani v armado, ki je bila odobrena v senatu. Senat je odglasoval, du se starost vpoklicancev omeji na 21 do 30 let, zbornica pa je sprejela predlog, da so vsj moški v starosti 21 do 46 let podvrženi konskripciji. fominentni Francozi Vbili državljanske *Qvice \ , Vlchy- Francija, 7. sept. — ■mnova vlada je včeraj odvze-ortsvljtnske pravice petnaj-7 P^inetnim Francozom, ki » »pustili deželo brez dovolje-in tehtnega vzroka. Med te-Cot, bivši letalski Maurice, Robert, Ed-r«' I hilipps jn Henri Rots-r°^l«ni slovite bančne druži-E™* Weill, znani človeko- R'|.JnH de Kerili"> ur*<»nik * »*Kpoque, in drugi.~ tuniki rusilci . '"»adskiluki k Kanada, 7. sept. — jj /p"Pfc o*niih rušjlcev izmed* I Gangeška kontrola unije razkrita Taylor jeva izpoved izzvala senzacijo Chicago, 7. sept. — Matthew Tayior; predsednik unije operatorjev dvigal, ki je sinoči umrl v sanatoriju v Napervillu, 111., je pred svojo smrtjo podal izjavo, v kateri je orisal, kako je bila njegova organizacija pod kontrolo drhali gangežev, ki je operirala v Chicagu in New Yorku. Zaprisežena izjava vsebuje 65 tipkanih strani, in bila je izročena državnemu pravdniku Thomasu J. Courtneyju. Taylor je v izjavi priznal, da je poneveril iz blagajne svoje u-nije $30,000. To vsoto je izročil gangežem, da si podaljša življenje za nerttaj mesecev. Ti so mu zapretili^da bo umorjen, če jim ne bo dajal-denarja. Taylor se je sicer izognil nasilni smrti, ker je bil že obsojen na počasno u-miranje zaradi tuberkoloze in sladkorne bolezni, ki ga je sinoči ugonobila. -r . j Courtney je sinoči pozval v svoj urad dvajset uradnikov u-nije operatorjev dvigal in jih informiral o Taylorjevi izpovedi. Vsi so bili presenečeni. Vodja gange, ki je imela v kleščah Tay-lorja, je bil George Scalise iz New Yorka, ki je bil pr$d nekaj meseci odstavljen kot predsednik unije Building Service Em-ployes in obtožen, da je poneveril velike vsote denarja iz blagajne svoje organizacije. Scalise je prisilil VVilliama -Greena, predsednika Ameriške delavske federacije v transferiranje Tay-lorjeve unije pod območje svoje organizacije. (Green, ko je bil informiran o Taylorjevi izpovedi, je zanikal, da je on p&tlsnil unijo operatorjev v Scališevo mednarodno organizacijo.- Taylorjeva izjava med drugim pravi, "da je gangešfea drhal držala mene in mojo unijo v kleščah zadnja štiri Jeta. Prišel bo čas, ko -jo bom osvobodil." Jaz sem bolsn in zdrsvniki so mi povedali, da ne bom okreval. Iz tega razloga sem se odločil za raz-krlnkanje gange, preden umr-jem. Jaz ho^em, da unija dobi zaAčito pred gJngeži, ki jo izkoriščajo^ . —-— r ■ Naciji obglavili it iti ipione , Berlin, 7. sept. — Štirje možje, katere je nafijsko sodišče spoznalo za krive^piona*^ i* izdajstva v prilog neki tuji državi, so bili obsojeni v smrt lp obglavljeni. Ti so bili VVtlhelm Bus-son, Josef Ksiser, Rudolf Worm in Ksrl Zink. M t »r,. f ftf«tanijj a t» l . _ J^ Amerika dala Ve- Kanada poslala 46,000 CHURCHILL NAPOVEDAL ZLOM NA0JSKE SILE .. .. ...— JES . j» *"l' t'1, ..^v. . . Velika Britanija pripravljena na odbijanje napadov POGLOBITEV PRIJATELJSTVA Z AMERIKO London, 7. sept. — Premier VVJnston Churchill je v svojem govoru opozoril ljudstvo, da mora biti pripravljeno na še večje in hujše nemške napade is zraka v prihodnjih tednih, zaeno pa ga je zagotovil, da Je brit-ska letalska šilu dovolj močna za odbijanje navalov. "Sovražniku se mudi in skušal bo izsiliti hitro odločitev," je rekel premier. "Ako ima v resnici toliko bombnikov kot kriči in grozi, da bo porušil naša mesta, mor&mo pričakovati silnej-ših napadov v tem mesecu. Med odgovornimi poveljniki naše letalske sUe prevladuje prepričanje, da bodo navali odbiti, čeprav bodo podvojeni. Popolnoma sem uverjen, da bo naše ljudstvo sledilo vzgledu pogumnih letalcev in z njimi delilo nevarnost in doprinašalo žrtve J Naša letalska sila je močnejša ne-> go je bila med enim letom. V bitkah za Anglijo v zadnjih dveh mesecih smo izgubili 558 letal. Število ubitih pilotov je bilo manjše. Napram našim izgubam so nemške ogromne. Na vsako našo letalo so Nemci {s-gubili tri jn na vsakega našega ubitegu pilota je bilo. šest nemških ubitih. V avgustu so nemške bombe ubile 1075 oseb in ranile 1261. V istem času so porušile 800 hiš. Izgube so malenkostne, Če jih primerjamo številu 45,000,000 prebivalcev in 13,000,000 hiš. Nihče ne more trditi, da izgube, čeprav bodo podvojene ali celo potrojene v prihodnjih tednih, niso vredne cene obrambe demokracije in civilizacije. Popolnoma sem uverjen, da bo Hitlerjev imperij zdrobljen v krajšem času nego je bil Napoleonov." Churchill je dalje rekel, da je popolnoma zadovoljen s kupčijo med Velfko Britanijo in Združenimi državami. Velika Britanija je s to dobila 50 rušilcev, v zameno pa je Ameriki odstopila letalske in pomorske baze na svojilrotokih in poseščinah ob zapadni hemisferi. Angleško in ameriško ljudstvo je tudi zadovoljno s kupčijo. Zaupanje, prijateljstvo in dobra volja med o-bema drftavama je bila ponovno demonstrirana. Norveške politične stranke se zdruzile Stockholm, Švedska, 7. sept. _Iz bojazni pred možnostjo, da bo Vidkun Quisling, zaveznik nemAkih nacijev, postal načelnik vlade, je pet političnih strank pozabilo na medsebojne razlike in ustanovilo enotno protinacijsko fronto. Te norveške stranke I-mhjo 135 izmed 150 sedežev v parlamentu. Voditelji teh so si s tem nakopali jezo nemških o-blastnikov, ki hočejo, da Quisling formira novo vliulo. 5-ors* ££ £ ^ vojakov v Anglijo ------------J Ottawa. Kanada. 7. sept. -Inosili k ^ffjrterj, je dospela v ne- Cez 46,000 kanadskih vojakov je| P"dpr^nUc. V razgovorih z Francoski poslanik dospeljv Ameriko New Tork, 7. sept. —Gaston Henry-Haye je dospel včeraj sem z letalom Yankee Clipper iz Lizbone, Portugalska, da prevzame posle kot novi francoski poslanik v Washingtonu. Na letališču ga je čakala gmpa piketov, ki so — i nosili napise, da je Hitlerjev Domače vesti -Konvencij* JSKJ Chicago. — Danes (9. septembra) se sačne v VVaukeganu, 111., 16. redna konveneija JSKJ (Jugoslovanska katoliške jednote). Zborovanje se vrli v Slovenskem narodnem domu ln udeleži se ga okrog 165 delegatov in gl. odbornikov. Med člani te jednote, ki je druga najsUrajša slovenska podporna organliscija v Ameriki, je tudi mnogo Članov SNPJ. Naš pozdrav iborovalcem- in mnogo uspeha! (Prosveta ima sVojega poročevalca na tej konvenciji in poročila bodo objavljena redno v vsaki številki čim jih prejmemo.) Vesti is Mlnnesote Ely, Minn. J>ne 24. avg. Je bil tu poročen John Zavodnik st. iz Soudana s Sofijo Gregorič s E-lyja. — Pokojna Frances Koš-čak, roj. Mestnik, o katere smrti smo včeraj poročali, je bila stara 57 let in doma iz Krškega na Dolenjskem. Zadela jo je srčr na kap. Ostavlja moža, tri sinove in hčer. Is Clevtlanda Cleveland. — Mestni svet v Euclidu je 4. t. m. suspendiral svojega člana Frsnku Derdlča zu toliko časa, dokler ne pojasni, zakaj je podpiasl komunistično kandidatsko peticijo. Derdič je ^pojasnil", da jš podpisal zato, ker je mislil, da je peticija "proti vojni" . .. Značilno je to, da imen znanih komunistov iz Cle-velanda ni na peticiji! — Dne 5. t. m. je umrl Anton Solomon, star 54 let In rojen v Huntah pri Boštanju na Dolenjskem. V A-meriki je bil 40 let in po poklicu je bil stavbenik, ki je v zadnjih at letih zgradil veliko število domov Slovencem, festavlja ženo, dva sinova in hčer. Promocija mladega rojaka New York. — Jože Potrato, sin pokojnega Gilberta Potrata, pomožnega urednika Glasa Naroda, je bil pred dnevi promovi-ran za načelnika departmenta instrumentov pri Pan-American Airways, letalski družbi. Vsi precizni instrumenti na letalih te družbe so zdaj pod nadzorstvom tega mladega rojaka. * ■ 5 < Iuk0- Ostali rušil- j že dospelo v Anglijo, se glasi tu kmalu sledili. Iz ka- objavljeno naznanilo. 1L600 ka-* >><,do nj4llcl odP|u,i n*!"1"** vojakov se je izkrcalo v fc, ^t11' n»jbite v sprem-, angleških lukah v zadnjih dveh ^imh ladij, porterji je poslanik zanikal ob-dolžitvs, ds je prijstelj nemških nscijev. On priznava za svojega načelnika le premier j s PeUina, ki ga je imenoval za poslanika. Weygand bo zatiral revolto v Afriki Marfffl Petain premešal svoj kabinet Vlchy, Francija, 7. sept. — Maršal Henri Petain, načelnik francoske države, Je udaril po Veliki Britaniji in gibanju za o-svobodltev Francije, katero vodi general Charles de Gaulle, načelnik francoskegu odbora v I»n-donu, * reorganizlranjem svojega kabineta. Petimi Je naznanil, da bo general Maxime Weygund, obrambni minister, poslan v A-frlko, kjer bo skušal tatreti revolto v francoskih kolonijah, katero so podžgali pristaši generala De Gaulle in Anglija. Weygand, ki je bil imenovan za vrhovnega povaljnika francoske oborožene sile potem, ko so Hitlerjeve srmsde udrle v Belgijo in Holandijo, Je bil rszrešen dolžnosti kot obrsmbni minister. Odpotoval bo v Afriko, kjer bo storil vse, ds zstr« revolto v Chs-du, Kongu, zspsdni Afriki Jn drugih friinčoskih kolonljsh, ki .so se uprle Petsinovl vlsdi in se Izrekle cs nsdaljevsrtje vojne proti Nemčiji in Italiji ns strs-ni Velike Britanije. ' Iz Petainovega kabineta so bili potisnjeni Krancois Pietri, minister komunikacij, notranji Minister Adrien Munjuet in Jean Ybarn*garay, minister za mladino In dsužtne. Pierre l*Val, podpredsednik vlade, je obdržal svojo (mizic i jo, prav tako zunanji minister Baudouin, finančni minister Houthilier in Justični minister Al ibert. J.'ozkiJo obrambnega ministra Je doliil tfonsral BIVSllRALJ KAROL DOSPEL v Švico Spopadi med ogrskimi in rumunskimi četami GARDISTI PROSLA-VLJAJO ZMAGO BERNE, ŠVICA, 8. sept.— Bi vil rumunskl kralj Ksrol, ki je zadnji petek pobegnil is dežele, je danes dospel v Švico. Tu poročajo, da se bo nsstaitll v Lu-ganu, letovličnem mestu. Kako dolgo bo ostal v ftvlci, ni znano. Bukarešta, Itumunija, 7. aept. — Kralj Karol, ki se je moral podati svojim sovražnikom, js sa-pustil deželo. Z njim je odšla v izgnanstvo tudi Magdu Lupeaeu, njegova stsra Ijubicu. Karolov sin Mihael je bil proglašen sa kralja, toda on je vladar le po I-menu. Oblast je v rokah diktatorja Iona Antonescu. Karol b^v prejemal od Rumunlje letno p<» kojnino okrog $60,000. telesna garda, ki je pognsV Karola s prestola, proslavlja zmago. V Bukarešti in drugih ru-munskih mestih so se vršile Velike demonstracije, ko je bilo objavljeno naznanilo, da se je Karol odpovedal prestolu in sapu-stil detelo. Cluj, HedniogrsSks, 7. sept. — Spopadi med rumunskimi četami, ki odhajajo iz ševerne Sed-mograške, ln ogrsko okupacijsko armado, so bili omenjeni v uradnem poročilu. Olivni ekse-kutivnl urednik v tem mestu Je dejal, da je bilo več vojakov u-bilih in ranjenih v spopadih. Polkovnik Htrat, organizator "smrtne legije", ki se odločils za boj proti Madlžarom, js isjsvil, da se čez 4000 rumunskih vojakov še vedno nahaja v Sacuenu in da so se uprli ukazu vlade naj zapuste mesto. V Sighetu je bilo najmanj 150 oseb ubitih v spopadih med rumunskimi in ogrs-kimf kmeti. V južni Sedmograški, ki je še rumunska posest, so razkačeni prebivalci udrli v nemške In o-grške trgovine in napadli Nemce in Madžare v Aradu, Timisoarn in drugih krajih. Delavci v neki ogrski tovarni v CkjJu so posts-vlli oboroženo strsžo potem, ko se jih rumunski vojski pognsll iz tovarne. Ogrsks vojaška okupacija severne Sedmograške se Je pričels v četrtek, ko so Madžari razolie-sili ogrske zastave na obronkih Ksrpstskegu gorovja. Prvo grupo 2000 vojakov Je vodil v Bed-mograško regent Horthy, Spopad med stavkarji in policijo i New York, 7. sept. — Dvajset osel) je bilo ranjenih, ko Je (siliciju navalila na, stavkarje, ki so l pikctirali tovarno Triangle Con-duit a Cabls (ki. v Glsndslu, '^ueens. To Je bils žs drugs bitka mod policijo in piketi, odksr je unija električsrjev oklicala stavko. Policaji so napadli pike-te, ko so slednji skušali ustsviti tovorne svte, ki so vozili blsgo iz tovsrne. Štirje stsvksrjl so bili aretirani, Prevaialci mleka dobili pogodbo Chfrago, 7. sojpt, — Noti kon-traktni fs>goJif katere Je sestavil posubni arbitražni fidbor treh članov, določajo tedensko plačo $43.74 za prevažale« ml«*kft> In 54 ur dela v tednu. Pogodlis sto. pl takoj v veljavo In krije 44PHI članov unije. H tem J« bil dolg spor mad unijo prevažalcev mle ka in organizacijo Assoriaterf Milk Dealsrs zaključen. Politična zmeda narašča v Mehiki Vojaške čete zastra-žile ceste in letaliiča Mežico Clty, 7. sept. — Administracija predsednika Cardenasa je storila korake, da prepreči krvave fsgrede In demonstracije kot posledica agitacije pristašev generala Juana Almazana, ki trdijo, da js bil on izvoljen za predsednika Mehike pri julijskih volitvah. 1 Deklaracija Angela Trechuela, da bodo AlmazanoVl pristaši o-•vojili oblast s orošjem, če bo treba, je bila preklicana po Al-masanovl stranki, Trechuelo je dejal, da je član eksekutlvnegu odbora, zdaj pa Je Emilio Made-ro, vodja ts stranke, izjavil, da ga sploh ne pozris In da ni nikdar slišal o njem. « Vojaške Čete so zastražile vse ceste in letališča ln pašno zasleduje aktivnosti Almazanovth pristašev. Vojaške possdke v severni Mehiki, kjer kima Almazan ^jnajveč pristašev, so bile ojačgne. Graciano Sanchez, vodja mehiške kmetske stranke, ki ima 3,-000,000 članov, Je naznanil, da bo SO,000 članov (»ograbllo za orožje, da podpre Cardenasovo administracijo v boju proti Almaza-novim pristašem. Administracija je v volilni kampanji podpirala generala Manuela Camacha kot predaedniškega kandidata revolucionarne (vladne)' stran-ke. Politična situacija je akutna in možnost rs volte nI izključena, Nevarnost si js povsčala, ko je Almazanov "kongrei", edini legslni kongres mahišksgu ljudstvu po isjsvl generalovih pristašev, razlssll, da je bil Almazan Izvoljen za predsednika pri Julijskih Volitvah in da bo Almazan položil prisego kot predsednik Mehike^O. novembra, AlnuK zan je že izjavil, da bo moral (!ardenas prevzeti odgovornost za |K>sledice, če bo prlznsl Camacha za svojega naslednika. Haltlmors, M., 7. sept. — General Juan Almszan, kl Je dospel sem, nI hotel komentirstl poročil o nemirih In Izgredih v Ms-hkki, V rstgovoru z rw|K>rterJI Je dejsl, ds edini vir informscij o situscijl v Mehiki so vesti, ki so jih objavili ameriški časopisi. | . , ar" Naciji stavili . zahteve Franciji H Petainova vlada v zagati Wa*hington, D. C., 7. sept. — Cez polovico konj, mul in govs-je živine v neokupirani Franciji zahtevajo naciji od Petainovs vlade v Vychyju. I>oslsJ niso naciji izkoriščali bogastva nezass-dene cone v velikem oliiM-gu, toda sedanje zahteve ,.|m» udarile Petai nov režim na najbolj občutnem mestu 1n t>i v čusu, ko so trudi, da dobi oporo pri frsneo-*kih kmetih zs svoje reskcijo-nsrne reforme. Vladu maršala Petai na Je v škrlficih in ne isi mogla pojasnl*-ti kmetom, zaksj hočejo Nemci upleniti podeželje Isigsstvs, da Nemčija napolni svoja skladišča čeprav se Je Frsm-ija brez|*>- PETAINODREDIL ARETACIJO BIVŠIH MINISTROV Proces pred francoskim vrhovnim sodiščem KONCESIJE KATOLIŠKI CERKVI VICHY, FRANCIJA. 8. sspl. —Trljs glavni vodltsljt Francije —gsnorsl Maurice Gamslln, vrhovni povsljnik francoske oborožene si Is, Kdouard Daladlor in Paul Rsynaud, bivša prsmierja— so bili aretirani na ukas Pttaino-vs vlade. Val so bili po aretaciji odvedeni v Chstesu Chaseron. Daladler je Ml premier, ko js Francija napovedala vojno Nemčiji, Rsynaud pa Js prsvssl vodstvo vlade posnsje. . . Klom, Francija, 7. sm>t__Petainova vlada je odredila takojšnjo aretacijo Pierra Cota in U Chamibra, ki sta obtošena kot bivša letalska ministra, da sta l>ognala neprHsravljsno Francijo v vojno s Nemčijo. Bila sta prva ismed oseb, proti katerim Je lila odrejena direktna akcija, odkar se Je pričel* preiskava s namenom, da doiens, kdo js od-uovoren za poraz Francije. E-dsuard Daladler, Paul Rsynaud in I^eon Blum, bivši prsmisrjl, ki so bili v Časopisju vsčikrat o-menjshl kot krivci, šs niso bili obtoženi. Cot Je bil letalski ministsr v Blumovem ksblnetu, Ohamlbre pa v Daladierjevem. Druga poročila ss glase, da Js bil Cot kritislrsn zaradi zavlačevanja produkcije bojnih letal/Ca Chsmbru ps očitajo, da je skrival šibkost Ittsir sks sile pred imrlsmsntom. Francija je imela le nekaj sto vojai-šklh letal ob izbruhu vojns. New York, 7, .s«pt. — Pisrrs Cot Je v komentsrju odredbe Petai nove vlsde glede srstsoljs Is-Javil, da ta vlada potrebuje grešne kozle, da zvrne krivdo nanje. "Ves «vat vs, da obrsvna-va, kl ss vrši pred frsneoskim vrhovnih sodiščsm, nI Isgslna," js dejsl Cot. MVlsda Iščs grešne kozle med onJmi, kl so bili proti Hitlerju. L. 1938, v čssu mona-kovske krize, me js Hitlsr več-krst nupudel V svpjlh govorih. Sedaj se hoče maščevati. Čutim ss (sičaščenega ^odrsdlio glede moje uretscljs tuko kot Francoz in kot osebs, ki vsrujs v svo-vodo." Cot Je dejsl, ds Je bil Ls Cham. bre, čigar aretacija Js bils odre-Jens, v Wsshlngtonu zudnji teden, t lato. - towwto* "JL**- MM.I u. U.lud »»> »■4 Ca »a to t*M r«r paer. ChU«o au4 Otone ft.M (erato* H H par raar. ^ ^ Cm ectoae« pa 4aseaen».-B«k«pW toptoar to MH^Mk itoeker m *nUM> liurama *mMm (»rti«*, pe- r«U. drmala, paaeil «4> aa »rn«io potil jetolto to » alutoju. to to »rttoiu petletne. - _ J_ ASvartiafa* r»Ua oe- aer«*m«ot Meanatrlpto «f «ue»»unl-Mttoa«, »»T uuaolkcltad trticwui m« k« raturnad. OUe ■M»ua«ripU, auch M Meri«, plan, po«M. »U., viU k« raturned le aa»dar oni/ wkm »acompanlad by e)M«>H< m4 »»»ud PBOSVETA HIT4I S* Ueedala Ara.. Cklaa#a. Panslovanska romantika Za časa svetovne vojne ko naseljenci v Ameriki na vae načine gradili na papirju nove J državne oblike v Evropi, ki so večinoma ostale z ha papirju. Imigranti v Ameriki ao obračali, % toda ljudje v atarem kraju ao obrnili — niao c se zmenili za naa. j To pa ni izučilo naseljencev tukaj in danes, ko je v Evropi nova vojna — in vsa drugačna! — spet rišejo na papirju take in take držav- M ne komplekse »aEvropskem kontinentu,, in to j delajo jako zanosno in resno, kakor da bo sta- J ( ri svet splaval po vodi, če se ne bo oziral na ojihove idaje in načrte. Pred tedni smo z zanimanjem čltali obširen r spis o vseslovanski držOvi/ ki je aevedu zgra- ] jena okoli Ruaije in se naslanja na oboroženo ( silo Rani je. Ta panslovanska država je med i tam Že dobila ime Slavij a. i Pravimo, da smo čitali spis z zanimanjem in ne brez vzroka. Zanimivo v tem spisu je i to, ker pisec omenja razne politične podrobnosti, razne kulturne podrobnosti, razna verska nesoglasja in celo poudarja, da mu je vseeno, + če je panslovanska država republika, monar- < hija ali totalitarna diktatura, samo da je pan- i slovanska država — niti z eno besedico pa ne 1 omenja ekonomskih in socialnih problemov! i Moderno gospodarstvo, ki je GLAVNI pogoj 1 obstanka te ali one države, je pri ameriškem graditelju v^eslovanske države v Evropi tak-ina malenkost, da je ni vredno omeniti. In to Je zanimivo L Avtor riše svojo Slavijo kot kompaktno državo vseh Slovanov od Arhangelska na aeve-ru do Carigrada na jugu, od Trsta itv Gdanska na zapadu do Vladivostoka na DaIJnem£vzho-du. Da so na tem velikem kompleksu Jemlje tudi narodi, ki niso Slovani — na primer Madžari, Rumuni, Litvinci, Nemci in drugi v E-vropi in veliko večjo skupine narodov v Aziji — to avtorja nič ne moti. Država je kljub temu alovanska, vsoalovanska! . . Zdi se, da si avtor Slavije dosti ne beli glave glede teh ljudstev, ki štejejo debele milijone; zdi se, da je avtor istih misli kot je neki odličen Hrvat v Chlcagu, s katerim smo se pred tedni razgovarjali o ideji panslovanske drža« •ve, za katero je pokazal precej navdušenja. Ko je pa bil VpraAan, kaj bo panslovanska država naredili z milijoni ngslovanskih ljudi, -vsled katerih je kontinuiteta takšne države nemogoča, je malomarno skomignil in odgovoril suhoparno: Morali bodo izginiti! Slovani jih bodo morali pogoltniti!----_ S tega stališča je stvar prepuičena bestial-ncmu naturnemu zakonu ohranitve najmočnejših, ki se najlepše izraža v rečenlch velike ribe žro male ribice! Med divjaki in Imrbari je to nekaj običajnega, ampak civilizirani Slovani, kolikor koli je že civiliziranih, se ne l>t smeli zgražati nad germanskim hitlerizmom in italijanskim faAizmom, če bi .nami pristali na njihov proceH uničevanja drugih narodnosti. Zagovornik panslavizma med ameriškimi Slovenci je znani leadvillski župnik Jurij Trunk in v tem oziru.j njim slmpatlzlra cleve-landska Km»kopray,nost. Sicer nI važno, kdo danes ne zagovarja staro idejo panslavizma, kakor ni važno, če ^ še kdo ogreva za nacio- - nalne države sploh, čeprav tttticr dane« zida ""svojo" Evropo |h» nadutem programu, da mora njegov "Herrenvolk" dopiinirati vso Vl. ^ « r.---- Kvro|»o. s Tudi ni \aŽno, kaj praVi omenjeni Hrvat, niti ono, kaj piše župnik Trunk, ki — na pod-lagi ponatis« v Enakopravnosti z dne 9. *vg. t. I. — ne soglaša s "|>ogoltnenjem", temveč veruje v miren ra/yoj drugih narodov v slovanski državi, zraven pa še verjame, da bi "mirni in nenasilni panslavizem pobil okrutni germa-. nisem za vedno na tla." Blagor mu. kdor tako f veruje! > (Dovoljujemo, si pa majhno pripombo: ča ae bodo debeli milijoni Nemcev, Madžarov, Kumuncev* Litvinov in ostalih Haltiča-nov, dalje Kavkažanov, Cerkeiov, Turkoma-nov in drugih "180 narodov" v Rusiji mirno razvijali v telesu ia na telesu Slavije. ali bo to potem Ae slovanska država?) Važno ni tudi to, da bi Rusija prej alt alej pogoltnila vae ostale Slovane, kakor"»»i važno niti glavno dejstvo; da tiste Rusije, o kateri . (Dalj« ▼ sadnji koloni.) » S pota V mojem zadnjem dopisu v Prosveti sem omenil, da 8-u je zastopal državni toži-Tendovkk —zagovarjal 46-j France Kavčič, bivši tr--vj potnik in kuhar iz Des-ia pri Cezanjevcih v Prek-£ zaradi roparskega napaki ga je dne 20. maja izvr-'M zlatarja in, draguljarja ivika Cerneta v Wolfovi ulici, ijodba o tem roparskem na-Z ki je bil izvršen v izredno licionalnih okolščinah, je Či-našega lista v glavnih vih znana. Ko je lastnik zlate Ludvik Cerne dpoldne zali lokal, je pristopil k n<*mu wk srednjih let in mu izrabijo, da si kupi dragocen po- li prstan, a nenavadno ur6'Ua je edini, plačal kmet Ivan ppi prihoda je opravičil a ,, da hiti na vlak. Zlatar ga skozi vežo povedel v lokal, i pa je neznanec naperil re-Kr nanj, ga zvezal in mu ocL i 217 zlatih, Rebrnih ia dru-dragocenih predmetov v ipnt vrednosti 180,000 din. roparski napad je v naši kri-nlni kroniki v resnici dogo-brez primere, in deprav je gee danes izreklo svojo bese-ostaja za kriminalista in psi-ifa še zmerom odprt pro-i i ' ." tatice Kavčič je namreč svoj irski napad izvršil z najpre-vtejsim orožjem — z navad-strašilno pištolo, ki jo je bil o prej kupil pri Sevčiku za ij kovačev. Kakor se je zarja! pred senatom, sploh ni namena izvršiti ropasrki •d v pravem pomenu besede, el je zlatarjev opoldanskem t, ko je največ ljudi na uil-napasti samo zato, da vzbudijo in da si na ta način m — bil je brez vsakega uika — v varno zavetje jet-lih zidov. A ko je videl, da tr brez odpora kvitira nje-napad — v draguljarni mu tvezal roke in ga posadil v - je v njem zrasel pohlep. nI si je dragocenosti, koli-jih je dosegel, pobral iz bla-8200 din gotovine in vse paj odnesel k hišniku v Joze-> na Poljanski cesti, pri ka-!»je imel shranjen svoj kov- jefovemu zagovoru pa v do-" meri nasprotujejo nekate-»olšeine, v katerih je bil iz-® zločin. Kavčič je namreč 0 pred napadom kupil v Ti- prodajalni polo zavojne-Japirja, v katerega je pri "fto zavij svoj plen. — Dr-tožilec je Kavčiča obtožil Jrtega zločina po 8 326 ka-zakonika. Pri zasliše-N «o prišle na dan razne za-v<*ti, ki pričajo o tem, ka-™ naši izgubljenci in zlo-fro opravljenem roparskem K« Je Kavčič odšel v Gunc-B®*Jel ^ho sobico in dan za M vnemo prebiral časopise, kuk" je policija vze-W »nanje njegov zločin. Ta-* !i|l maj in Kavčič je vsak rJ»hajal k šmarnicam v St. »o Kn sodniki vprašali, 'JJ hodil v cerkev, je odgo- 1 Ja ima to navado te it skih le t. G? '"I napravil nedolfc-it njegov kazenski , 'gp4 14. v Ljubljano, se je vozil te dni 36 letni Janea Potrpin iz St Jurija pod Kumom, ki se je z dopusta vračal v Ljubljano. Z^adi silne vročine j« sedel kar na stopnice vagona. Ko je zapustil vlak jevni-Ško postajo, j« menda Potrpina prijeti zaspanec. Nekaj minut kasneje je dospel vlak do Slapnice io prav na tem ovinku je prihrumela ia ljubljanske smeri po-poldansju |«zerva. Na stopnicah dremajočega Potrpina je nenaden šum, ki ga je izzval prihajajoči vlak, tako' omotil, da ga je potegnilo s stopnic drvečega vlaka. Vlakovodja reierve je opazil, kako je nesrečnik padel in se ta kotalil pod kolesje njegovega vlaka. Ko ae je Mak ustavil na postaji v Lasah, so o nesrečnem dogodku obvestili službujočega prometnika. Ta je poslal progovne delavce v Slapnico, kjer so našli nesrečnega popotnika vsesa v krvi. Bil je nezavesten in pokrit z ranami. Nogo mu je v kolku domala odbilo in ha glavi je z:jala globoka rana. Nesrečnika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je izdihnil, ______-> Smrt mladega poaestnUui pod vlakom. V soteski v Penku blizu Šoštanja se je pripetila huda nesreča. Dne 5. jul. so vozili les iz Lokovice trije' vozniki. Z na-tovorjenimi vozovi .so privozilt do Penka, kjer cesta v bližini Leskpška zapušča gozd in se po majhnem klancu spušča preko železnice in zavija nazaj proti Šoštanju. Prvi je vozil 32 letni posestnik Martin Stropnik iz To-polšice, za njim pa v krajših presledkih posestnika Jurjevec iz Skorna in Terč$ Florijana. v tem času je privozil iz Šoštanja tovorni vlak Jurjevec je baš zapustil s .svojim vozom gozd, ko je zaslišal s proge krik in rezgetanje konj. V naslednjem trenutku pa je že videl razburljiv prizor: lokomotiva je potegnila pod kolesje Stropnika. Njega in voz je vlak vlekfet nato še kakih 160 korakov dalje po j>rogi. Levi konj je v zadnjim trenutku raztrgal vprego in zbežal, desnemu pa je kolesje polomilo vse noge. Ko se je vla% ustavil^ so železniški uslužbenci takoj priskočili k ponesrečenemu Stropniku. Ko je prihitel iz Šoštanja zdravnik dr. Korun, jo bil Stropnik že mrtev. Pokojnik zapušča ženo in štiri otročiče. 4 WiUi ftUlau. N. Y. ADr, govori na konvenciji newyor*ke delavske federacije v Niagaru Angleška mornarica ščiti Severno Ameriko Toronto, Kanada, 6. sept. — "Kanadčani morajo vedeti, da britska bojna mornarica in letalska sila ščitita Severno Ameriko," je dejal poslanec H. B. Hanson v svpi^m govoru, v katerem je tudi omenil razgovore o skupni obrambi Združenih držav in Kanade. On je ižrazil tudi upanje, "da se naši prijatelji na jugu zavedajo tega dejstva. Ako 1)0 Velika Britanije zmagala^ tej vojni, bo problem obrambe^ Kanade in Združenih držav rešen." Drugače je rekel — Ali je rekel, da me je že poznal, ko sem bila še majhna deklica? — Ne, toga prav za prav nI rekel. „ — Saj si mi pripovedov*al tako. ' — Ti si me napak razumela. On ml je rekel, da te je poznal, ko je bil še majhen deček. Mi in naši otroci (Ta je nadaljnji Članek FLIS-Common Councila, ki razpravlja o-nekateri h problemih med starši in otroki. Aiko imate kaj dodati ali vprašati v tem pogledu, pišite na FLIS, 222 Fourth Ave., New York City, po mogočnosti v angleščini.) Prijateljt iiaAih (k rok Med pismi» ki smo jih prejeli od čitateljev teh člankov, je sledeče posebno zanimivo in morda tipično za probleme, ki jih mnogo roditeljev ima s svojimi otroki. "Imam hčer, ki je 23 let ..stara. Dovršila je srednjo šolo pred mnogimi leti in je Šla delat. Ko je bila mlajša, je bjls ubogljiva in je vse naredila, kar sem ji rekla. Odkar pa je začela delati, je postala čim dalj bolj neodvisna in končno prišla do tega, da se sploh ne zmeni zame. Ni tukaj drugih mladih ljudi naše narodnosti in njeni prijatelji in prijateljice so seveda drugih narodnosti. Sodaj..občuje z nekim fantom, ki ga pozna že dve leti, in toliko njen oče 'kolikor jaz sva protivna temu, Midva hočeva, naj se omoti s kakim mladeničem naše krvi, ona pa ugovarja, da se sploh ne mara poročiti, Vendarle se še vedno shaja z onim fantom in jaz ne znam, kaj *bL napravila, da se temu stori konec. Zasačila sem jo v laži, češ da je šla na obisk k prijateljici, dočim je bila zunaj z njim. Na moje očitke odgovarja, da ni nič hudega v tem, da se hoče le majce zabavati in da druga dekleta delajo Isto. Oče godrnja in olteva mene, zakaj jo puščam ven. Jaz si prizadevam na vse načine, da jo brzdam, pa nič ne pomaga In midve se vedno kregava. Ne znam, kaj bi storila in bi bila hvaležna za Vaš nasvet." Da ta mati želi, da bi se hči omožila s človekom njeme narodnosti, je povsem naravno. Ko smo mi zrastli z nekimi nazori in stališči, navadno verujemo, da so ti najboljši. Možnost, da bi se hči omožila z nekom, ki spada k skupini z drugimi nazori in gledišči, nas prestraši in nekako čutimo, kot da bi se delala krivica nitfi skupini. Lahko je sicer imeti sočutje in razumevanje z občutki te matere, ali treba Je gledati na stvar tudi s stališča hčerke. Živi v manjši naselbini, kjer ni oči vidno mnogo ljudi njene na- rodnosti. Kakor je povsem naravno z vsakim normalnim dekletom, hoče .Iti ven in zabavati se. Ko ji starši stavijo zapreke, je postavljena pred alternativo, ali da jih uboga ali da se zop^rstavi. Mnogo Heodv4stWh deklet je storilo slednjo in po* sledioe doma so bile neprijetne. Starši večinoma smatrajo kot svojo naravno obveznost, da preskrbujejo svoje otroke s hrano, oblačilom, zavetjem In šolanjem, ali marsikdaj so ne zavedajo, da imajo otroci enako nujno potrebo za prijateljstvo in zabavo. Naavetovali -bi*4o-rej, naj se ti starši pobrigajo, da najdejo primerne prijatelje obeh spolov svoje lastne narod--sedo: nosti. Ako to ni mogoče, tedaj ni prav, da branijo Hčerki, da se gre zejbaVat z nekom drugim. Mnogokrat ,se zgodi, da oho, kar ti starši hočejo doseči, je bresuspešno. Pismo kaže, da so poskusili brez uapeha. In ker itak ne bodo nikdar uspeli, ali ni boljše udati se in sprejeti položaj, kakršen je? Ni rmno tako lahko spremeniti svoje stališče, modro pa je na vsak način. . Pa še druga, stvar je vmes. Združene države so narod mnogih narodnosti. dobro ostati ozkosrčno v svoji skupini, marveč je treba gledati tudi dobro v drugih skupinah, s katerimi moramo sodelovati za nadaljnji raizvoj Amerike. Mlati bo ravnala prav, ako se ne protlvl, da se njeni otroci mešajo z Judmi drugih narodnosti. To je zadnji Članek te vrste o raznih problemih, ki nastaja-o med starši, vzgojenimi v eni deželi, in otroki, ki so se tukaj rodili. Upamo, da so nekaterim judem koristili, PLI8-—f/ommon Councl). HUMOR Zdravniški nnavet Slavnemu nemškemu zdravniku Rudolfu ViirhoNMi (1821-1902) je nekoč neki znanec po. tožil syoje gorje. Dejal je, da trpi grozovito bolečine, Vprašal ga je, kkj naj stori, da mu bo odleglo. Zal pa ni naletel na pravega, kajti Virchow ni trpel, da bi ga kdo spraševal za* nasvete isven njegovih ordinacijakih ur. Znanec mu je |>a poleg tega Še na dolgo in široko popisal svoje bolečine: "Ne morem ne stati, ne sedeti, ne ležati . . ." Vlrohow mu j« Pa segel v be- Sle; Člani eni je United Whole*ale ftofttfing Bros. v Ne« Vorku L Prej je pričelat>o oklicu eUvke. i Jivii newyoriki župan imenovan za poeredovdlca New York, 7. sept. — Župan La Guardia je imenoval Jamesa J. VValkerja, bivšega župana, za N>smlovalca moli organiziranimi oblačilnimi delavci in delodajalci. VValkerJeva plača bo <20,000 na eto. David Dubinaky, predsednik unije International l^adies Carment Workers, ju dejal, da Je njegova organizacija zadovoljna z imenovanjem VValkerja na to pozicijo. Izseljevanje Nemcev iz Beearabije Berlin, 7. sopt."— Člani posebne komisije so odpotovali v Bo-sarabijo in severno Bukovino, katero je morala Rumunija od stopiti sovjetski Rusiji, da nad zirajo i«selj«vanje Nemcev iz o-beh pokrajin. Okrog 126,00« Nemcev živi tamkaj In večina teh bo portlana v vzhodno Prusi Jo in bivše poljske firoVlnce, ka tere je Hitlerjeva armada zasedla. Proetozidaretvo likvidirano na Holandekem Berlin, 7 sept. —»■ Vse prosto zidarske kiže na Holandskem m bile razpuščene, se glasi uradna vest Iz Amsterdama*, katero je objavjla nemška časopisna agentu™ DNB. "Seveda, saj v tem primeru vam oataur samo eno sredstvo: obesite se!" Nekoč sta se Virchow in njegov mladi tovariš Klsch, poznejši profesor za balneologijo (znanost o zdravilnih koj>elih tn kopališčih) v Pragi skupaj Vozila v vlaku. Med vožnjo ga je mladi tovariš spraševal, kaj misli o neumrljlvosti dušo in podobnem, * Virchovv j« nekaj časa premlš-Ijaval, potlej pa odgovoril: "Dragi prijatelj, samo tole vam svetujem: nikoli ne premišljujte o rečeh, ki so zanje človeški možgani dosti premajhni, da bi Jih razumeli I" * — Virch«w jo že kot 2flletini mladi znanstvenik vodil tečaj o patološki anatomiji. Nekoč se Je fm pri nekf znanki udeležil domačega plesa In je svojemu očetu o tem takole pisal: "Pred Hratkim *«m bil na plesu pri gospe C. Plesal sem s neko rftlado damo, ki so mi jo pravkar predstavili. V odmoru me Je vprašala: 'AH sem prav slišala vaše Ime? Ali st« vi dr. Virchovv?' Ko s«m JI potrdil, je spet vprašala: 'V I r c h o w t Začuden sem JI tudi to vprašanje potrdil. Potlej Je pa dejala: 'Potlej Je zanesljivo vaš oče vodil tučaj o patološki unato-mijrr $ ^ V šoli Katehet: "No, Neto, kako dolgo sta ostala Adam lil Eva v raju?" - Nežlca: "Do Jeseni!" KttUihet: "Kako pa prideš na to?" Nežlca: "Saj prej niso Jabolka zrela , , ." u. Glasovi iz naselbin (Nadsljsvsnjt i 2. strani.) kot lo, da ju nosi le nad -!0 let, koliko časa so jo imeli predniki, pa ne ve. Po par tedenskih skoraj mrzlih, deževnih in meglenih dneh smo v Minnesotl zopet dobili le- __ I h) vc»me in je kot pomladi. Cveteli ja pričalo razno pomladansko grmičevje |h>1uk dozorelih ju god. Tmli zlatorumeni regrad lepo cvete In po vsem so pasejo l>u če lice. So vedno je živahno ~ vrvenje s tako ivanimi turisti. " Pa tudi ni čudno, ker v Minite-soti sta september in oktober skoraj najlepša meseca v letu, Okrog sebe imam vedno raznp : obiskovalce lil mnogi nti tudi pišejo. Te dni se je oglasil pisatelj L. Adamič s soprogo s div-negu zapadu. Pravi, da ne ve, če bo mogel izMiiiii daitf obljube, da me |h> povratku od TihegC morja obišče, ker je dobil glas fs VVashingtoiul, naj se ustavi y Texasu po uradnih državnih za-, devah. Obenem tudi zbira mu-terial sa literaturo. Drugih novic nI posebnih, ker zadnje Čase sem bolj doma, kot bi rekel, tako v vročih in tudi prej v meglenih in skoraj mrzlih dneh. Te dni Je potrkal na vrata v hotelu, kjer živim, mrliški oglednik. Prinesel mi J« rojstni Ust in državljanski papir Andra 1/opaca, da sem mu rastolmačit vsebino. Omenjeni rojak, aH kot pravijo Hrvatje "iemljak", J« nagloma umrl, Is neumnega vzroka je storil samomor. RoJan je bil leta 1888. v farl sv. Jurija na Liki, Hrvatska. V žepu jo imel 124 in več drugega. Tako se izgubljamo po Širnem svetu, Doma se slovanski narod na debelo pobija ali zatira, tukaj i« Izumiramo . , , Svojo zbirki sem moral tai časno pri miru pustiti vsled precej omajatpga zdravja. Sedaj, ko se dnevi ohladijo, zopet prlČ-nem v red spravljati, ker tukaj Imam zlasti za ilmo primeren, zračen In topel prostor. Matija Pogorele; St imrtno i> »Mrli Jr Ml »Ur HH Ifeau > MJ I« Ihana pri l*»a.4alali na ti*r—b aka«. Jas«*lavl)a, k««" I* nrl*al * Amflk« km )• Ul »Ur XI I* 1 Na i»m »*-4n *auJall»» naJprUrtnai« taktiKU tSMh ki »U v i.h brldktk «rak MU nam » M»mIw4l»l |n»k»J«lka. ali nam. »UJTT v~m. ki na« »Mikali In na« iMatill. J»rl«r*n« kv«la rmm, ki «U Saro* ali sa mak« 1« ki »krMlIl s krasnimi v»arl In rvHlIraml nja-gttf mriaakkl «nl»r Nadall« k»«la ki prlka|«ll k rakvl » Mikali truplu imku|nlka In a* ihmIovIH ad a|«ga v «ad«|l |»»s4ra«. SAallrpSa hvala f. ftw|wilka Kd»ar«la sa otK«*!!*«* okrad«. Hvala Ittrft |»«,*rrlH»ika l^ut. Z^rMu, ki laka M«w »kra«ll mruaikl udar. Im aam Ml ««rsUal r »rlilu. fmm* Ia lak» »irrala« »«. ni «|*rr«<»d. Xak*al|Hi#m« aa taMB, ki aU aa udiimMl m*«raka. U »U dail «k priliki «»«!• a» i»m»MU aa raspola«« v »^»»»dM aa mir*-dvar Ia kuAftHT »a#m. ki al« a* »k lam laau kak» dracal« »iHtmnlll n»-k»|ntka aH aa«. IMdt »»■ *ka|»a} a«|l»M« kvtU _ TrM p*. dr««l In «#». «allm»i |n»/I»«| mtrarf^ ««rtdiadal «mrrl*kt «rml|l U\m\«H m>l«H: MAKY PIN.A« MNIK, a^raga; H i'I'V K, «*Ni KM%NMtn. Ml * C kU«f. III. POGACHNIK Hreča r nearečl "Pomisli. Lipe, včeraj bi moral naš bivši |Kwlnaj<*mnik o žnnfti, |ni ga je med vožnjo k po roki zad«la kapr "Da, da. Nekateri ljudje imajo še poslednji trenutek.srečo." • i. _ HOLLYWOODSKA ZVEZDA ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE PROSVETA mh Spisal E. Stilgebauer. "Čaj h strupom?" so vprašali poslušalci. -"Da. Na nočni mizici so našli čajno skodelico, ki jo je Thorn pred smrtjo izpraznil in v kateri je ostalo nekaj čaja." 7 . ± "In?" "Kemična unaliza je pokazala, da je bi) v čaju strup. Kitty Brovver jfi bila nato aretirana. Dekle je trdilo, da je šlo v posteljo ob devetih zvečer in da ničesar ne ve. Njen gospodar je imel navado, pripraviti svoj č§j sam, ker je bil preskop, da bi ji prepustil čajno posodo. Ljudje so dekletu verjeli . . . dokler se ni našla igla." "Kje pa?" "Med čajem v čajni posodi. Dekle jo je i-melo zatanknjeno Vavoji bluzi, ko ji je padla v čaj, ko mu je primešala strupa." "Kako so mogli to dognati?" "Luknjice od igle v njeni bluzi so jo izdale • • -'L f. . , Zdaj te je oglasila Mabel Moon: "Zelo zabavno, gospod, ampak kdo more reči z gotovostjo, da ta igla ni padla med čajno listje poprej? 'Na taki podlagi pač ne more sloneti nobena sodba in ne more zadostovati nobeni poroti za smrtni pravdorek." Taylor je pogledal igralko naravnost v oči ter ji odgovoril: .."In vendar je analiza na tej podlagi dokazala baš to. Zgodilo se je takole: Strup, ki je u-moril Thorna, je bil fosfor. Jeklena igla je na ta strup reagirala. Stvar je bila precej komplicirana. Medtem, ko je Kitty Brower pripravljala strupeni čaj za svojega gospodarja, j( je igla padla v pripravljeno tekočino. Dekle^Je to opazilo in dobilo iglo iz strupenega napoja, toda v hipnem razburjanju jo je vrglo v posodo za čaj, namesto da bi si jo zataknilo nazaj v bluzo. To jo je uničilo. Ko so ji predočili ta dejstva, se ni mogla več upirati in je vse priznala." Zdaj se je gospod Tajrlor še opravičil: "Tega slučaja sem se bil domislil, ko sem slišal, da je bila zloba neživih predmetov, zlasti igle predmet vašega pogovora. Upam, da mi boste oprostili, da sem se predrznll priti nepo-vabtjeTr v vašo "družbo ln prekiniti vaš pome-nek." Gospod Taylor se je dvignil izza mize. Heatlin ga je skušal pridržati, toda mož je pojasnil, da ima* več važnih poslovnih opravkov v New Yorku, ki mu ne dovolijo, da bi se nadalje v.ndržnl pri njih. Nato je vsakemu po-sebaj segel v roko ter počasi, nerodne hoje zapustil obednlco hotela "Splendid 1'lage Point." 'J - - T Drugo poglavje Stanovanje, ki ga je najela Mabel Mooij v hotelu "Splendid Plage Point", je obstojalo iz sprejemne sobe, spalnice in kopalnice. V bližini je bila še manjša soba, v kateri je bila na-'" stanjena njena služkinja Jane, skupaj z majhnim psom, papigo in mačko, ki so predstav-lju|g spremstvo filmske kraljice iz Hollywooda. Soba za "kraljičino spremstvo" je bila s posebnimi vrati zvezana s kraljičinim stanovanjem. Ko je Mabel Moon vstopila, kažoč znake neprikritega razburjenja, so bila ta vrata odprta, luči prižgane in Jane je pokorno čakala povelja "njenega veličanstva." Toda tliva je bila izredno slabe volje. Brez besede se je zlehnila na zofo in zasukala desni, rokav svoje bluze do ramena. To je pomenilo, da mora Jane pripraviti morfijsko brizgljo. Lepa roka igrulke, čije belina se je ostro odražala od temne žametne blazine, je v mehki Prevedel Ivan JonUt svetlobi zasenčene električne svetilke spominjala na Astorino roko. Jane si je dala opravka pri mizi. Najprej je vzela iz zelene usnjate škatlice brizgljo iz trdega gumija in opremljeno s Stekleno cevko. Mabel Moon je napol zatisnila oči. Pod njenimi dolgimi svilnatimi trepalnicami Je motno poblestevalo koprnjenje po strupu, ki je prinašal olajšanje. __ ^ . ... ..' Služkinja je vzela kozarec za zdravilaf v katerega je odmerila potrebno količino kristalno čistega omamila, ki je po Mabelinem naročilu dnevno naraščala. Mabel je zatisnila veke. Nato je čakata*. Srce ji je pri tem divje bilo. Pred njenimi očmi je spet vstala strašn^ slika iz njene razboijene domišljije. Skozi njene uboge možgane je spet vrtalo boleče vprašanje, na katero ni vedela odgovora, na katero bi se težko našel odgovor v odmerjenem času. Ko je zapustila obednico ter se napotila v svoje stanovanje, se je nameravala poslužiti dvigala, kakor navadno. Toda dvigalo se je bilo nekaj pokvarilo in začasno ni vozilo. Ker se ji ni ljubilo čakati, se je Mabel odločila, rabiti stopnice. Njeno stanovanje je bilo v drugem nadstropju. _ ---------- - Na prvem ovinku stopnic pa ji je bil nenadoma zastal dih in obšla jo je emrtna groza. Tako se je bila prestrašila, da ni mogla izpustiti ene besedice. Po stopnicah ji je prišel naproti neki gospod, jo vljudno pozdravil ter z začudenim pogledom, ki je veljal nji, odšel nazdol. Mabel je spozna— la v njem Taylorja iz Milwaukeeja, ki ji je, pred nekaj trenutki pravil zgodbo o igti, ki je izdala morilko Kitty Brower. A Strašno, kako je bila prestrašena! Niti "dober večer" ni mogla spraviti iz grla I In ko je odšel mimo nje, ni imela dovolj moči, da bi se ozrla za tem obsovraženim možem, čigar vljudni pozdrav se ji je videl tako ironičen. ' Mabel se je sesedla na stol, ki je stal tam ter skušala priti k sebi. Le odkod je prišel ta Tay-lor? se je vpraševala. Ali je njo zasledoval? Ali si je ogledal lego njenega stanovanja, da se bo lahko vtihotapil k nji sredi noči? Zakaj ni ostal v obednici, pri Heatlinu in ostalih dveh? In kje se je bil vzel tako nepndoma? Zakaj jo je moral srečati sredi stopnic? Ali pa je morda onansgolj videhr privid, strahove? Mimo je prišla hotelska hišna M#ry. Mabel se je opogumila in jo vprašala: "AH ni bil gospod, ki je šel pravkar po stopnicah navzdol, gospod Taylor iz Milwaukeeja? Ali ste videli gospoda Taylora, Mary?" Hišna jo je debelo pogledala. "Gospod Tay-^ lor iz Milwiaukeeja? Ne, gospodična, on se po obedu še ni vrnil. Gospod, ki ste ga pravkar srečali, je gospod Brand iz Baltimora, ne gospod Taylor iz Milwaukeeja. Milostiva se, je morala zmotiti." In hišna je odhitela po svojih opravkih. Mabel si je s svilenim robcem obrisala rosno čelo. Torej-že vidi strahove! To je vendar jasno. Ta Taylor s svojo zgodbo o izdajalski igli je vsepovsod. Hulucinacije. V gospodu Brandu je videla Taylorja, ker ji ta strašni mož ne da več miru, odkar je bil prisede! v obednici k njihovi mizi! Strahota! Ko je dospela v svoje stanovanje, je oprezno zapahnila vrata. Tu, na zofi se je zdaj počutila varno in srečno, pričakujoč strupa, ki ga je pripravljala za njo njena zvesta Jane in ki je imel v sebi moč^ da je v hipu pomiril razburjene in razbičane živce. (Dalje prihodnjič) Slika kaže razdejanje, ki ga je povzročil vihar v mesto Savannah, Ga. Vsiljivi poljubi Jrt*eph I rman (Akroi*?4)r*» < Preteklo je že več mesecev, odkar je prišel Jože v Milvvaukee, kjer je bilo ob njegovem prihodu nastanjenih že precejšnje število njegovih ožjih rojakov iz Savinjske doline. Jože je bil novinec v mestH in deželi,-saj je baAkar dospel iz stare domovine. o Prve dni jh> prihodu j| JW«' počival, kajti dolga pot čez A-ttantik in ns vlaku ga je doka^ utrudila. Med rojaki se je takoj počutil domačega ln hitro j«< ugotovil, kako neumen je bil, ker se ni te pred leti odločil v Ameriko. Saj je tukaj dokaj prijetno, udobno življenje. Vsakdanja hrana j<> tukaj mnogo boljša kot je v starem kxm)u'nedeljska ali prazniška. Kdo se ne bi torej lailjše počutil med domačini, četudi v tujini, kfjim vsak dsn n*'*a oatsjiu! "I* |»očaraj, fant," ga je smeje posvari) prijatelj. rtCim ln»* pričel delati; boš |iač drugače sodil." - « Par*4j»i pozneje je Jože dobil delo v usnjarni. Tam je aret^al svojega najbližjega prijatelja Mačeta, ki jm bil tudi mnliioc. Medsebojno sta tožila, da pač nista nflcdar mislila, da se mora v Ameriki tako težko delati. Primerjala sta si žuljave roke, vsi udi so ju boleli od dela, da sta bila po par dneh dela docela spremenjena. Tolažila sta se s tem, da po par letih si bosta pač prihranila dovolj in nato se vrneta domov. I)o/takrat se bo že kako prefitalo. Nekaj mesecev pozneje se je zgodilo, da je Nace zgubil delo, tako tudi njegov drugi prijatelj Tone. medtem ko je Jože delal naprej. Dan za dnem sta iskala drugo delo, letala sta od tovarne do tovarne. Povsod sta pred vrati o|>azila dolgo vrsto delavcev, o čakali, da pridejo na vrsto v uposlevalnem uradu. Le redko kateri je delo dobil. Nace in Tone sta kmalu zgubila vse upa-rQj|e, da bi kmalu dobila delo, četudi sU bila mlada In zdrava. Odločila sta se. da gresta skupaj v Minnesoto na železno okrožje. Tam je že delal fonetov brat v rudniku in->morda /iobfta delo tudi onadva. *—' ~ — Jože je ostal pri svojem delu. k| |m se je kmalu spremenilo v delo na trotoarju, kjer no vlivali betonske hodnike.* ft|j*Ni„ p« »e Je jesen, postalo je mrzlo in kmalu Je sledila zima. Delo na hodnikih Je prenehalo in Jote je tako ostal brez dela in zaslužka. Prizadeval Bi je na vse načine, da si. poišče kakšno drugo delo, a vse zaman. Saj so delavce bolj in bolj odstavljalKvse-povsod. Kaj naj stori? Na misel sta mu prišla njegova dva prijatelja, ki sta pred meseci odrinila v Minnesoto v rudnike. Tone in Nace sta tam takoj dobila delo. Jožeta |>a ta misel, d abi odšel za njima, ni preveč pikala. Saj so ga etarAi že v starem kraju svarili, naj se ne poda v rudnike. Vedel je, da delo v rudnikih ni le naporno in težko, ampak tudi' zelo nevarno. Pri«letel Je vse tovarne, medtem pa so njegovi skromni prihranki polagoma kopneli in prišel je do zaključka, da se mora odločiti. , Mesto Milwaukee ae mu je zelo dopadlo, a to ni pomagalo, tajti njegov obstoj je bil odvisen od dela in zaslužka. Končno se je Jože odločil, dasi silno nerad, d* pdrine Za prijateljema v mrzlo Minnesoto. Tam Jbo gotovo dobil delo, četudi -v rudniku. Nekega dne je Jože pospravil svoje stvari v potni kovčeg. Šel na postajo in se odpeljal proti severu Vlak je hitro sopihal čez wiakon«mske pokrajine in čim se je bližal minnesotskemu me- stu Duluthu ob Visokem jezeru so se pojavjU-efifežni zameti Mraz je pritiskal in vsa znamenja so kazala, da je-vlak Jožeta pripeljal v objem pravcate se verne zime. V Duluthu je Jože presedel na vlak, ki ga je imel odpeljati železno okrožje Messaba Ran-ge. Pred odhodom vlaka si je Jože ogledal mesto Duluth vsaj v glavnem delu. Videle so se hiše, ki soTbile posejane po strmem hribu, kamor so vozili po sebni tramvaji. Na drugi strani se je razprostiralo veliko jezero Superior in tik mesta obširno pristanišče za parnike, ki so pre važali železno rudo in drugi material. Ko je vlak Jožeta odpeljal iz Dulutha, se je že zmračilo in kmalu je nastala noč. Kmalu, o-krog desetih ponoči, je mora zopet presesti na drugi vlak, pri tem pa čakati na postaji prihoda njegovega vlaka. Poleg postaje je bilo okrog le par hišic ki so bile zavite v drevje velikega gozda. Cez dve uri čakanja je prišel vlak in nekako okrog dveh zjutraj je Jožeta pri pel ja Auroro, kamor je bil namenjen. Postajati na postaji ni bilo dovoljeno in v hotel tudi ni mara iti, pa se je Jože odpravil po mestu. Kmalu je opazil skupino rudarjev, ki so*odhajali na delo in vstopili v bližnji salun. Tudi Jože je vstopih1 Tam je poizvedb za kraj naslova, ki ga je imel v žepu in se pomudil v salunu. O-krog -sedmih se je odpravil prijateljima, ki ju je kmalu našel. Potrkal je na vrata njunega stanovanja. Odprla je gospodinja, ki ji je povedal kdo je in kaj hoče. "Le vstopi", je prijazno povabila Jožeta in mu povedala, da sta Tone in Nace že odšla za de lom k rudniku in se kmalu vrneta. Tone in Nace sta se vrnila o-krog desetihv Sledilo je veselo svidenje trojice mladih rojakov Kmalu je pogovor nanesel na delo, glavni predmet vseh delavcev Jože je bil silno razočaran, čim sta mu povedala, da sta še seda. brez dela, odkar sta prišla v Au roro. Zraven pa je malo upanja da se bi delo dobilo, kajti pričeli so odslavijati uposlene rudar je. Jože se bi skgro sesedel ob te. neveseli vestl.VV trenutku je spoznal, da jejprišel z defcja poc kap. Mar bi*3>il ostal tam, kjer je bil, bi bilo vsaj bolj kratko-časno. V velikem mestu je pri jetneje, tu v tej sibirski zimi pa tako pusto, zlasti če je človek brez dela in zaslužke. Dolgo so se razgovorjaji: al; naj čakajo tu ali naj zopet odrinejo za delom drugam, dokler je v žepu še kaj cvenka. Tone je imel naslov prijatelja Tinčeta, ki dela "v rudniku v bližnji na selbini Ely, lekcija št. 30. Morda pa tam dobijo vsi trije delo? "Cemu neki čakata tukaj?" se J* razhudoval Jože. "Zakaj nista že šla tja, da bi poizvedela, saj vendar ni daleč r "Hm." je dejal Tone, "saj še nisva dobro pričela živeti in tudi ne marava, da nsju-bl tako mlada ubilo." '•Gotovo, ker si šele prišel,- je stavil Nace, "HI ni znano, če greš k rudniku Pfdneer na Ely vprašat za delo, da U bo delovodja povedal, da potekaj nekoliko, ali pa da se vrni Cez par ur. pa boš delo dobil." Jožetu ni bilo povsem Jasno, kaj je Nace • tem hotel povedati. . "Delovodja U bp rekel. da počakaj nekoliko, morda bo med tem časom koga v rudniku ubilo, pa boš ti dobil njegovo delo," je trpko dostavil Nave. "Kako pa to veš, če pa Še nisi bil pri tistem rudniku?" je zahteval Jože. , "O, slišal sem to od drugih rudarjev, ki nekaj vedo," je odvrnil Nace. Jože je obmolknil, ni dalje spraševal. Ni mu bilo povsefti jasno, da bi resnično vladale take razmere. "Ali dela v tistem rudniku tudi Tinče?" "Ne vem gotovo, če dela v tistem rudniku," je pojasnil Nace, "vem pa, da dela nekje v tisti okolici, kajti na Elyju je več rudnikov." "Ker sem že tukaj, bom šel tja, da vidim Tinčeta, mojega sošolca, obenem pa se bom prepri-čar glede tamkajšnjega dela. Morda je tam bolj prijazno kot tu," je odločno dejal Jože. - "Le pojdi, midva nimava več dosti grošev za nepotrebno vožnjo, zraven pa naju ne bi veselilo tam delati, tudi če ga bi dobila," sta ugotovila Tone in Nace. Z odločnim "naj bo kar hoče", se je Jože kmalu odpravil proti Elyju, kamor je dospel proti večeru. Ko je korakal od postaje proti naselbini, je kmalu zazve-nela slovenska govorica. Prihajala je od dveh rojakov, ki sta se razgovarjala na cesti. To ga je okorajžilo in odloČil se je, da ju nagovori. Vprašal ju je, kje je naselbina s številko 30. "Samo par milj od tukaj," je odgovoril eden. "Ampak ker je že noč, ti svetujem, da prenočiš tukaj, zjutraj pa se lahko odpelješ tja s kakšnim groceristom, ki peljfc tja grocerijo in druge potrebščine." Jože je odšel z rojakoma v neko gostilno, kjer si je preskrbel prenočišče, nftkar so se vsi trije ražgovarjali o delavskih raz^ merah in prilikah na železnem okrožju. •Naslednje jutro je Jože sedel na kozlu trgovčevega voza, ki se je pomikal v naselbino št. 30. Ni mogel razumeti, čim se je voz bolj pomikal v večje in večje gozdove, kaj vendar je prijatelja za-ne®l° v tisto gozdnato pustinjo. Njemu se še celo na El.vju ni dopadlo, četudi je mnogo lepše. Kmalu je voznik ustavil v mali dolini obdani z griči. Tam je namreč ceste namah zmanjkalo. "Zdaj smo pa že v naselbini," je dejal voznik, ko je hkrati u-s ta vil konja z vozom. Grocerijo je naložil v leseno košaro in odšel z njo v naselbino, Jože pa za njim s svojim kovčegom. Korakala sta po ozki stezi, ki je vodila med debelim igličastim drevjem navkreber. 2e se je pokazala lesena hiša, postavlje-' na iz dokaj težkih, malo obte-sanih debel. Bila je obdana z velikim drevjem, tu in Um pa je iz tal molelo majhno skalovje. Jože je Že med potjo vprašal voznika, če pozna njegovega prijatelja Tinčeta. Zdelo se mu je, da ga pozna, če pa ne, ee ga bo prav lahko našlo v tej hiši. kjer je največ rojakov na hrani. Da, tukaj stanuje," je dejala gospodinja vozniku,*ki jo je ta koj po prihodu vprašal po Tin-četu, "ampak sedaj spi, ker dela ponoči," je pojasnila. Jože je bil oči vid no zadovoljen, da je prišel do prSV^rs cilja. Cim se Je Tinče naepal, sta že bila s J o te to m skupaj, ae ras-govarjala o delu in drugem. Pa kakšen zlodi ju je vendar ssne-sel na ta konec sveta! sta smeje dejala. Jože mu je pojasnil svojo misijo, dvomi pa, če bo lahko oetal v tem zapuščenem kraju, Tinče mu je zaupal, da je v ta kraj zašel le slučajno, a sedaj se je že privadil. "Kaj misliš, ali se bi splačalo vprašati .za delo pri rudniku?" je Jože^ nekam malomarno vprašal Tinčeta. "Ker si že tukaj, poskusi! Ce si že delal v rudniku, ga boš lažje dobil. Rad bi videl, da ostaneš pri meni, bo bolj fcratkoča-sno." "Se nikdar nisem delat v rudniku in mi ni mnogo na tem, da bi kdaj delal v njem, četudi bi rad ostal pri tebi.—Kaj pa delo, ali je nevarno?" je hitro vprašal Jože malo v strahu. "Nevarnost —- seveda je nevarnost povsod, tudi izven rudnika," je poudaril Tinče. "Zlasti je nevarno, če človek ni oprezen in previden. Delam že dve leti v jami, pa me še ni pobilo. Tudi tebe rife bo, če se boš pazil pri delu...... Te besede so Jožeta očividno okorajžile in sklenil je, da poskusi. Naslednje jutro sta oba korakala k rudniku. Rudarji so se baš zbirali pri vzpenjači. da jih odnese pod zemljo v jamo, kjer bodo kopali železno rudo. Z za- nimanjem J^JoIT^In hovo obleko, ki ,e Xt11 rdeča, njih Idobuki^t ,2? . na katerih Z Mu^ svetilke. PrviMe n ^ vodjo in kmalu v P1""™, Ka ono nato pa mu reK* »■ še tisti dan po^j .Jože je bil presenečen ^ ni mislil, da bo delo tak, J dobW. Ali bi delo gJM Končno se je odločil, da L2 Ze prej je poizvedel, Volfo je v rudniku v enem letu J bUo. Ubilo ni nikogar, škodovanih. Ta vest muT 1 upanje, da morda ni tako hu kot sta mu pripovedovala tov, ša Tone in Nace. Vsak začetek je težak, in p dnevi dela v rudniku so bili Jožeta najtežji, prava prelita nja njegove zmogljivosti.' k je manjkalo, da ga ne bi po« dovalo ali celo ubilo. UKa« mu je namreč sveča in v temi zašel v napol zagrajeno odprtij a se je k srci oprijel ogruj^ n( telebnil vanjo. Delo ae mu zdelo zelo nevarno. Saj % vi le skale ob straneh in nad fl* Plaho je gledal nad grozečo ol lico v rudniku, ki je zijal« vi da ga uniči. Zato ni čudno, d& prve dni delal v velikem dvoj dali vzdrži ali ne. Jože se je kljub ne\ariw delu kmalu privadil. Dobil drugi prostor, ki j«-kil sicer i krejši, a se je v njem bolje i služilo, kar je tudi nekaj it< Tudi dolgočasje je polagoma 4 nilo. Mladi fantje, ki so bili d paj na stanovanju, so 8i znali^ praviti obilo zabave ob prog« času. (Dalje prihodnjič.) Ali ste že naročili ProartU Mladinski list svojemu prij ali sorodniku v domovino? edini dar trajne vrednosti, U1 za mal denar lahko pošljete 1 cem v domovino. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA . v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila sa veselice ln shode, vtaitnice, časnike, koji koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstakem, alovaškeo, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ra ■ mr Vsa pojasnila daj« vodstvo ttskanis.- pm «1 Pišite po informacij« na ns«k>t: SNPJ PRINTERY 2657-59 Sa LAWNDALE AVENUE TaL BednreD 4M4 CHICAGO, ILLINOIS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa 11. reda« konvencij« s« lahk« naro« m Ust prišteje eden, dva, tri, štiri aH p«t *lan«T 1» «« druHnt k nini. Liat Proereta atane sa vaa enako, ta «ane ali nrflaM H* •no letno naročnino. Ker pa člani še plafeje pri »"j"" tednik, m jI* to prtitoje k aarotninL Torej aedaj ai »«roka. wa je Uat predrac aa tlane SNPJ. Llet Proereta I« 'M,>"" fotoro je r raakl drnšlnl nekdo, ki bi rad IlUl Hat »«ak d«a letata Proereta Ja: Za Clcero i« Chlrafe je. 1 tednik In...... t tednika [a......... tednike la......... 4 Udalke IS. i....... I tednikov la........ .........staa 17* Ut it« m t» t* Za Zdrnl. državo In Kanado. «S.M 1 tednik In............. 4JI S tadnlka In..«......... S.S0 S tednike In............ 140 4 tednike In. 1JS i tednikov la........... alf ta Evropo Je., Izpolnite apodnjl knpon. prlloilte potrebno raoto denarja Order V piama In al narotHc Proeveto. liat, ki j«J»ša iMtnl«« Pojasnilo-s—VeeleJ kakor hitro katori Uh «ano* ^ m SNPJ, ali - . J...............^T - * * ' ~ . - ■ PROSVETA, SNPJ. SSS7 Bo. Lawndale Ava, Ckkaga. ~ Prllošono pošiljam naročnino as Met Presvet® reete % >"•" n Ime...................................A • • e e e e • t e e s • 9-0 e • e e s s e e 9• e e t ^e • • 9 ^ _ Ustavite tednik In m pripišite k mo|l naročnini -S mojo drnštno: •t ......ČL dm*"* •/............a* ...............•*** ' % .. Ct * ...ČL dra*'« 41 ' [fr dr«*" * d) .....«•«•.,.,,,.,,,,,, r. •••«••• S) ...............».•..•.' K—«! nršavs Nov mmt »trnih % S »ar naro^ik