TA TEDEN / TA TEDEN
Pivi na Balkanu
ali zadnji v Evropi?
Slovenci smo, kot otroci, nadvse ponosni, če nas kdo iz Evrope
pohvali in zadnje dni smo lahko bili kar nekajkrat ponosni.
Doživeli smo celo pohvalne napovedi, da bomo leta 200S ob sedan-
ji stopnji razsoja dosegli povprečni evropski standard. Kar
vzhičeni smo na mejah, kjer nas v Evropo spuščajo po posebnem,
"slovenskem pasu". Srečni smo, ker smo se dokončno otresli Balka-
na in ker je Evropa že razširila roke, da bi nas v bližnji prihodnosti
objela kot svoje.
Ob velikih upih, ki jim imamo ob bližnjem enakopravnem
druženju z evropskimi narodi, pa kar pozabimo, da je Evropa
znotraj sebe eno samo veliko tekmovališče za ekonomsko, kulturno
in ne nazadnje tudi politično prevlado. Prej prvi na Balkanu,
danes zadnji v Evropi - katera od vlog nam bo bolj pisana na
kožo? Nikakor ne gre za to, da bi neodločno mencali pred vrati na-
prednejšega sveta in se težko odločali, vstopiti ali ne. Pred do-
končnim DA za skupno življenje v združeni Evropi se moramo sa-
mokritično pogledati v ogledalo, urediti svoj videz in s sebe otresti
prah navad in razvad, ki v sodobno demokracijo ne sodijo.
Slovenci si komaj pridobljeno demokracijo predstavljamo v obli-
ki brezmejne razpuščenosti, ko lahko v svoji državi počnemo prav
vse, ne glede na to, da s tem motimo in ogrožamo druge. V naši
predstavi demokracije naj pač vsak poskrbi zase in se varuje pred
nami. Tako si bo sam kriv tisti, ki bo stopil na razbito steklenico, ki
smo jo mi v sinočnji pijani objestnosti razbili na plaži. Sam si bo
kriv tisti, ki bo padel na bananinem olupku, odvrženem na
pločniku. Zakaj vednar ljudje ne gledajo in stopijo prav v iztrebek
našega psa na ulici ali v parku?! Kaj moremo, če so ljudje tako
malenkostni, da jih moti cigaretni dim, ki jim ga puhamo pod nos,
in če jih živcirajo cigaretni ogorki, kijih ugašamo na pločniku, na
steni ali v vlažni travi ob cesti. In kaj koga briga, tudi policaja ne,
če se pijani opotekamo po cesti, saj vendar ogrožamo sebe. Koga
vendar moti naše napačno parkiranje ali divjanje po cesti, saj je
avto samo naš...
Zunaj svojih meja znamo biti Slovenci drugačni. Upoštevamo
prometne predpise, zapnemo si varnostni pas, na vsakem koraku
smo obzirni do drugih. V Evropi, pa tudi v južni sosedi ni šale.
Vsak prekršek, naj bo prometne ali druge narave, nam temeljito
sprazni žep. S kaznovanjem še žival spreobrneš Nas bo torej mo-
rala Evropa nekaj časa V ___
bičati, da bomo tudi mi	°
postali Evropejci?	(J
LESKOVEC / aktiv žensk pripravil prvi kmečki praznik
Haloze skozi tradicijo
in ure/eno podeželje
Najlepše urejen dom v
občini Videm imata Marija
in Zvonko Korpič iz Dra-
vcev, na drugem mestu je
Vindišev dom v Mali Varni-
ci in tretjo najlepšo hišo z
urejenim okoljem ima
družina Zagoranski v Lan-
covi vasi, so razglasili na
prvem kmečkem prazniku
konec tedna v Leskovcu.
Nežka Krajnc iz Strmca je
prejela priznanje za hiško v
Halozah, saj lepo skrbi za oh-
ranjanje	arhitekturne
dediščine, po mnenju komi-
sije pa imata Marija in Franc
Cafuta v Popovcih 24 a naj-
lepše urejen dom in okolico s
cvetjem in zelenjem.
Več o kmečkem prazniku
na 6. strani.
Korpičeva domačija v
Dravcih
2
četrtek, 22. avgust 1996 - TEDHI|(
MOŠKANJCI / 8. tabor slovenske uudske stranke
Mnoitinost,
glasba In veselfe
SLOVENIJA SE MORA NA VSEH PODROČJIH DELOVANJA OBNAŠATI KOT
DEJANSKO SUVERENA DRŽAVA, POUDARJA MARJAN PODOBNIK
v nedeljo je v Moškanjcih potekal 8. tabor Slovenske ljudske
stranke, ki se ga je udeležilo več kot štirinajst tisoč članov,
simpati/erjev in drugih privržencev te stranke iz vse Sloveni-
je. Organizatorji pravijo, da je bil najmnožičnejši doslej.
Bilo je tudi precej tujih gostov ter tujih veleposlanikov, ki so
Najprej sta potekali maši v ro-
marski cerkvi na Ptujski Gori in
v farni cerkvi v Gorišnici. Na
prireditvenem prostoru na
športnem letališču v Moškanjcih
se je s svojim koncertom
predstavil znani ansambel Lo-
jzeta Slaka. Zaradi slabega vre-
mena so se padalci in balonarji
spustili v zrak v popoldanskem
času. Osrednji kultumo-poli-
tični program se je pričel s pre-
dajo zastave Slovenske ljudske
stranke, ki jo je predal padalec
Aerokluba Ptuj Aleksander Čuš.
Sledil je pozdravni nagovor
župana gostujoče občine
Gorišnica Slavka Visenjaka.
Marjan Podobnik, predsednik
Slovenske ljudske stranke, je v
svojem govoru poudaril: "Slove-
nija se mora na vseh področjih
delovanja obanašati kot de-
jansko suverena in samostojna
država. To velja tudi ali še po-
sebno, ko gre za pogajanja o
vključevanju Slovenije v
različne politične, gospodarske
in druge povezave. SLS ne pris-
taja in ne bo pristala na spreje-
manje izsiljevalskih pogojev Ita-
lije, ko gre za naše vključevanje v
Evropsko unijo. Ne bomo molče
dovolili, da bi z izvajanjem
'španskega predloga'ne le kršili
68. člen slovenske ustave, ampak
tudi omogočili, da bi vsak, ki je
kdajkoli bival na ozemlju sedan-
je države Slovenije vsaj tri leta,
imel predpravico pri nakupu
slovenskih	nepremičnin,
vključno slovenske zemlje. Ne
bomo dovolili, da bi celo
sovražno nastrojeni posamezni-
ki iz časa fašistične Italije lahko
postali lastniki naše zemlje, saj
bi potrdila o upravičenoti do na-
kupa naše zemlje po španskem
predlogu podeljevala tudi Italija.
SLS ne bo pristala na to, da bi
kdorkoli na kateremkoli delu
Slovenije politično barantal s
slovensko zemljo. Vključevanje
Slovenije v najrazličnejše po-
vezave mora biti trezno, pre-
mišljeno, neprenagljeno in niko-
li na škodo vitalnih slovenskih
nacionalnih interesov," je med
drugim govoril Marjan Po-
dobnik. Dotaknil se je vpršanj
gospodarskega kriminala in dru-
gih aktualnih političnih tem
naše države.
Ker se približuje čas volitev, je
ob koncu svojega razmišljanja
vse nagovoril tudi v tem duhu:
"Naša stranka lahko dejanske
pozitivne spremembe zagotavlja
le, če bo zmagovita stranka teh
volitev in s tem stranka z
odločilno besedo pri programs-
kih in kadrovskih vprašanjih
prihodnje vlade. Imamo ugledne
kandidate za poslance in dovolj
sposobnih in poštenih kandida-
tov tudi za najpomembnejše
vladne in druge državne funkci-
je. V opoziciji smo se kalili in si
nabirali potrebne izkušnje. Zato
gremo na zmago," je končal
strankarski prvak Slovenske
ljudske stranke Marjan Po-
dobnik.
V bogatem kulturnem progra-
mu so nastopili moški oktet iz
Podlehnika, lukarice iz Moškan-
jcev, gledališki igralec Alojz
Matjašič, otroški zbor OS
Gorišnica ter kopjaši in folklor-
na skupina iz Markovcev.
Predstavili so tudi novo kaseto
Za Slovenijo z ljubeznijo, ki so jo
posneli Marjan Podobnik in ne-
kateri znani slovenski pevci. Po-
merili so se tudi v kmečkih
igrah, kjer je prepričljivo zmaga-
la ekipa od Svetega Jurija. Zani-
miva in razburljiva je bila tudi
nogometna tekma, v kateri so se
pomerile državne prvakinje
ženskega nogometnega kluba
Ilirija in politiki SLS.
Sledilo je družabno srečaje z
ansamblom Čuki.
M. Slodnjak
Predsednik SLS, Marjan Podobnik je v nedeljskem go-
voru med drugim dejal: "Naša stranka bo vztrajala pri
zahtevi, da se odgovorne institucije slovenske države
odločno spopadejo s tisto dobesedno sramoto, ki se
imenuje gospodarski kriminal."
Med več kmečkimi igrami je bila tudi košnja, grabljenje
trave in sestava kopice.
OD TOD IN TAM
SLOV. BISTRICA #
Rejenci bodo
letovali ob morju
v času od 19. do 26. av-
gusta bodo v Domu centra za
socialno delo iz Slovenj Gra-
dca v Fiesi pri Piranu letos
prvič letovali tudi otroci, re-
jenci z območja občine Slov.
Bistrica. Skupno bo letovalo
36 otrok v starosti od 6 do 22
let. Letovanje jim je omogočil
Center za socialno delo Slov.
Bistrica ob finančni pomoči
Društva prijateljev mladine,
delovnih organizacij in posa-
meznih sponzorjev z
območja občine Slov. Bisth-
ca.
Pod vodstvom diplomirane
socialne delavke Janje Sajko
bodo bivanje ob morju ob
kopanju izkoristili tudi za
uresničevanje razvedrilnega
in tudi izobraževalnega
programa.
Viktor Horvtft
DUPLEK # Občina
se povezuje
Nova občina Duplek,
ptujska soseda, se vse bolj
odpira navzven in razvija
ustvarjalno sodelovanje s
številnimi mesti in občinami v
domovini in tujini. Že leta
1992 so začeli sodelovati s
športniki iz mesta Gohr v
nemški deželi Westfaliji. To
sodelovanje se je lepo uvel-
javilo in je kmalu preraslo
običajne krajevne okvire. Po
ustanovitvi občine v Dupleku
pa sta začeli sodelovati še
obe občini, Duplek in Gohr.
Prejšnji teden so predstavni-
ki mesta Gohr na čelu z
županom WiHijem Gusgenom
obiskali Duplek. Pogovarjali
so se s tamkajšnjim župQ.
nom Janezom Ribičem in se
dogovorili, da bodo sodelo-
vanje okrepili. Občina Gohr
je prispevala 3000 DEM zq
obnovo vaške kapele sredi
Dupleka, ob obisku pa je
vodstvu občine izročila
piščal starih orgel in pokal
kot simbolj sodelovanja na
športnem in kulturnem
področju. V prihodnje bodo
sodelovali še na gospodars-
kem in drugih podrocjihi
MT
Župan Gohra Wiin Gusgen (drugi z teve) ob dup-
leškem županu Janezu Ribiču, ki je prejel piščaf sta-
rih orgel
DESTRNIK-TRNOVSKA VAS / z 1 8. seje občinskega sveta
IZVOLILI PREDSEDNIKA SVETA • BO BOJ PROTI DIVJIM ODLAGALIŠČEM
USPEL? # OBČINA BO POISKALA KOMUNALNEGA NADZORNIKA •
ODOBRENIH 32 MILIJONOV POSOJILA KS SV. ANDRAŽ IN TRNOVSKA VAS
v petek, 16. avgusta, so se na 18. redni seji sestali svetniki
občinskega sveta občine Destrnik - Trnovska vas.
Pri pobudah in vprašanjih
svetnikov je Miran Arnuga po-
vedal, da ima občinski svet nele-
gitimnega predsednika, saj je se-
danji bil izvoljen samo za 6 me-
secev, in predlagal, da Venčesla-
va Krambergerja potrdijo za
predsednika občinskega sveta.
To so svetniki tudi soglasno sto-
rili.
Svetniki so obravnavali in
sprejeli odlok o ravnanju s ko-
munalnimi odpadki na območju
občine Destrnik - Trnovska vas
po hitrem postopku. S tem naj bi
tudi rešili problem divjih odla-
gališč, ki jih je v tej občini evi-
dentiranih 64. Občinska uprava
še vedno zbira podatke o divjih
odlagališčih in tudi naproša
občane, da prijavijo morebitna
divja odlagališča odpadkov.
Po hitrem postopku so sprejeli
odlok o gospodarjenju z javnimi
potmi, ki določa način gospodar-
jenja z njimi. Sprejete odloke je
potrebno tudi izvajati, zato so
svetniki naložili občinski upra
vi, da poišče komunalnega
nadzornika, ki bo skrbel za izva-
janje odlokov. K odloku o gos-
podarjenju z javnimi potmi je
občinski svet sprejel uredbo, s
katero je naložil lastnikom par-
cel ob krajevnih cestah, da kosijo
travo dvakrat letno.
Potrdili so tudi predlog odbo-
ra za urejanje prostora in varstvo
okolja o razdelitvi 250.000 tolar-
jev, in sicer krajevni skupnosti
Trnovska vas 150.000 tolarjev za
sanacijo divjega odlagališča. Tu-
rističnemu društvu Vitomarc
50.000 tolarjev za izvedeno akci-
jo čiščenja okolja in Ttiris-
tičnemu društvu Destrnil^
50.000 tolarjev za urejanje okol-
Odobrili so najetje kredita K-
Sv. Andraž in KS Trnovska va>
v skupni višini 32 milijonov to-
larjev.
Sklepa o določitvi javne infr^
strukture na področju kultuf'
niso sprejeli, ker so svetniki u?""
tovili, da v tej občini ni takšni
objektov.
Sprejeli so tudi sklep za pril'
vo projetkov na razpise projek''
celostnega razvoja podeželja ^
obnove vasi. Na predlog odbo""-
za požarno varnost in zašc'^'
pred naravnimi in drugimi n^-
rečami so potrdili razdeli'^
sredstev za požarno varnost -
redno dejavnost in za inv^^''
cijske odhodke.
Območni zvezi društva up^'"'.
jencev so odobrili dotacijo
srečanje upokojencev v Lov''^'^^
cu v višini 50.000 tolarjev. P^'^
dili so tudi izplačilo sejnin '
občinsko gasilsko poveljst^'"
višini sejnine za odbor. .
Z. Šolo'«"'
^00NIK - Četrtek, 22. avgust 1996
3
v SOBOTO PRiCITEK RUDGOliSKEGA SEJMA
f Gornji Radgoni potekajo zadnje priprave pred sobotno otvorit-
vijo že 34. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejmo. Slovesna
otvoritev bo ob 10.uri, ko pričakujejo v Gornji Radgoni veliko obis-
j^ovclcev in gostov iz domovine in tujine. Organizatorji so namreč
prejeli prijave za sodelovanje iz 30 držav. Sejem bo odprl predsednik
slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, odprt pa bo do 1 .septembra.
MT
MUDI USTVARJALCI V OKTOiRU
festival mlade ustvarjalnosti, ki ga je Zveza kulturnih organizacij
Ptuj načrtovala v začetku julija, bo v začetku oktobra. Vzrok za
prestavitev festivala je bilo pomanjkanje denarja, sedaj pa je ZKO
: prejela od občine in od ministrstva za kulturo zagotovilo, da bosta
: nakazala za organizacijo festivala potreben denar.
MZ
SE Bi ilJiČii iiŠil iiPIC II iCifi
fa hotel Agata v Črnem lesu pred Lenartom je spet več zanimanja.
V ponedeljek so si ga ogledali poslovneži iz sosednje Avstrije, ki
se že dalj časa zanimajo za nakup in ureditev. Skupaj s predstavni-
kom gradbenega podjetja Grosuplje, ki je lastnik hotela Agata, so si
ogledali objekt in okolico ter ugotovili, da bi ga z nekaterimi
; rnonjšimi posegi kaj kmalu lahko usposobili. Namesto klasične ho-
^ telske ponudbe naj bi uredili objekt za preživljanje prostega časa,
diskoteke in vse drugo, kar sodi k tovrstni sodobni ponudbi. O naku-
pu Agate se bodo vnovič pogovarjali konec tedna v Gradcu, ko
bodo načeli tudi višino kupnine in način plačila. Za zdaj je prodajna
cena hotela Agata 2,8 milijona mark. Objekt je solidno grajen, ven-
dar ga počasi že najedo zob časa, zato bi bilo prav, če bi ga čimprej
prodali.
(MT)
siiPiiiii siiiiii ii iiiiT
Pruštvo za boj proti sladkorni bolezni bo organiziralo za svoje
člane v soboto, 7. septembra, izlet na Madžarsko. Cilj
; enodnevnega izleta bo Blatno jezero, ustavili pa se bodo tudi v Len-
^ tiju in nekaterih drugih krajih na Madžarskem. Prijave s plačilom
; (2600 tolarjev) bodo sprejemali v društveni pisarni 28. avgusta in 4.
septembra od 8. do 1 0. ure ter vsak dan v diabetološki ambulanti.
MZ
liiiiSii Piiliii ¥ POiiifi
^ i|ia dornavskem polju je bilo nekoč veliko pridelovalcev čebule.
i*Tamkajšnje turistično-etnografsko društvo pripravlja v nedeljo ob
: 14. uri na šolskem igrišču Lukarski praznik. Na njem bodo predstavili
stare običaje, prodajo čebule na stari način in vse, kar je povezano
s to žlahtno kulturo. Napovedujejo tudi bogato kulinarično razstavo
: dobrot, ki jih bodo pripravile tamkajšnje gospodinje. Ob koncu pri-
; reditve boste lahko vse dobrote tudi brezplačno okušali.
MS
Tiiisfi $1 PiiiUiJi
1 t tednu od 12. do 19. avgusta je v Ptuju in okolici prenočevalo
1 » 736 gostov, od tega 326 tujih in 41 O domačih. Pokrajinski muze|
! |ih |e obiskalo 2405, informacije pa jih je v Turistično informativnem
I centru iskalo 493.
I.k.
TO SOBOTO ii PTOJSii T¥
I Tinček Ivanuša nam je za to soboto ob 21. uri (ponovitev v nedeljo
: " ob 10.uri) pripravil reportažo z otvoritve Mercatorjeve samopos-
trežne trgovine v Ormožu, 8. tabora Slovenske ljudske stranke v
Moškanjcih, z lukarskega praznika v Dornavi, razstave na ulicah Ptu-
obiskal je Atomske toplice, se ustavil no glasbenem večeru pred
ptujskim gledališčem in pripravil poročilo z mednarodne karting dir-
kevHajdošah.
Govori SE ...
so lovci pod zvonikom
„ ^^te Barbare čedalje bolj
Vendar samo zato,
^^ čedalje več zadržujejo
® ^'i^ojem lepo urejenem trap
DA imajo nekateri policaji
kar šestmesečni dopust. Tisti
ležeči na Prešernovi se je
namreč po pol leta vrnil na
svoje mesto in sedaj čil, spočit
in porjavel znova leži ter
vestno opravlja svojo nalogo.
... DA sta manj vestno svojo
nalogo opravljala policaja
nasproti ptujske gumi trgovi-
ne. Otročiček, ki se je v igri-
vosti zapodil iz trgovine, bi
lahko prišel pod kolesa
drvečega avtomobila v pro-
metnmo zaprtem delu mesta.
Pa policaja nista okregala di-
vjega voznika, sta pa pre-
strašeni mamici povedala, da
pogrebni zavod še dela.
PTUJ / dejavnosti za mlade

že tretje leto deluje na Ptuju javni zavod Center interesnih de-
javnosti. V njegovem ustanovitvenem aktu piše, da je usta-
novljen za organiziranje interesnih in počitniških dejavnosti
mladih, nudenje administrativne in tehnične pomoči društvom
in za druge podobne aktivnosti, ki bodo omogočile mladim, da
bodo svoj prosti čas s pridom izkoristili. Ali je Center interesnih
dejavnosti v dobrih dveh letih izpolnil svoje poslanstvo?
Direktor javnega zavoda Jure
Šarman bi moral biti čarodej, da
bi lahko izpolnil to, kar mu je
občina naložila z ustanovitve-
nim aktom, saj mu manjka nekaj
osnovnih pogojev za delo.
"Zavod, to sem jaz," je Jure Šar-
man na kratko razložil svoj
položaj. Je namreč edini zaposle-
ni v zavodu, delal naj bi vse - od
pravih direktorskih poslov, stro-
kovnega vodenja dejavnosti za
mlade, bil naj bi animator mla-
dih, soorganizator Idriarta, izda-
jatelj informacij za mlade, vodja
mladinskega kluba, celo hišnik,
če je potrebno. "Že v letu 1994
sem na zahtevo občine napravil
sistemizacijo delovnih mest, v
kateri ugotavljam, da bi zavod za
uresničitev svojih nalog nujno
potreboval strokovnega sodela-
vca in administrativnega dela-
vca, ki bi vodil zavod po admi-
nistrativni in finančni plati. Se-
daj namreč vodi finančno službo
zavoda ustanovitelj sam, kar
onemogoča ažuren pregled stan-
ja finančnih sredstev in omo-
goča manipuliranje z denarjem
na računu," meni Jure Šarman.
Zavod bo v letošnjem letu iz
kulturnega dela občinskega pro-
računa prejel 9,7 milijona tolar-
jev, vendar je kar 4,5 milijona to-
larjev namenjenih delovanju
Društva umetnikov in ustvarjal-
cev, Komune interesnih de-
javnosti in Društva mladih, za
dejavnosti CID-a pa le 2,7 mili-
jona. V ta znesek je vključeno so-
delovanje z Idriartom, izdaja
mladinske	informativne
brošure, organizacija nara-
voslovnih in ekoloških taborov,
pustovanje za otroke ter organi-
zacija pomladne vetrnice, je-
senskega živžava in otroškega
parlamenta, kar je CID organizi-
ral skupaj z nosilcem akcije.
Društvom prijateljev mladine.
"Menim, da bi morali za pro-
jekte naslednjega leta objaviti
razpis za mladinske programe,
na katerega bi se prijavila
društva. Posebna strokovna ko-
misija pri CID-u bi odločila, ka-
teri programi so dovolj dobri za
otroke in mladino, da so lahko
pokriti iz občinskega proračuna.
Le tako bi CID lahko izpeljeval
koordinacijo med društvi. Bolje
bi bilo, da bi se CID financiral iz
občinskih šolskih sredstev in
nasploh sodil pod šolstvo, saj bi
lahko bil v tem primeru sofinan-
cer CID-a Urad za mladino, ki
deluje v okviru republiškega Mi-
nistrstva za šolstvo."
Že sedaj je na računu zavoda
10 milijonov republiškega de-
narja, ki je namenjen za razvoj
kluba mladih in ga ptujski CID
lahko uporabi le, če bo mu
občina zagotovila primerne
prostore. In prostori so naslednji
problem Centra interesnih de-
javnosti. Pisarna in vse, kar se je
v dobrih dveh letih nabralo v za-
vodu, je stisnjeno na pičlih 30
kvadratnih metrih v Narodnem
domu, prav tako pa naj bi CID
uporabljal dvorano v Dravski
ulici. Za oba prostora plačuje za-
vod najemnino drugima dvema
zavodoma. Zvezi kulturnih or-
ganizacij in Športnemu zavodu.
Ker sta prostora na različnih lo-
kacijah in neopremljena, sta po
oceni Jureta Šarmana neustrez-
na za dejavnosti, ki naj bi jih za-
vod opravljal. "Če ne bo zavod v
letošnjem letu pridobil prosto-
rov, bo izgubljen ta republiški
denar, klub mladih ne bo usta-
novljen in javni zavod ne bo mo-
gel opravljati del, zaradi katerih
je bil ustanovljen. Načrtujem, da
bi se zavod ukvarjal seveda z na-
logami, zaradi katerih je usta-
novljen, poleg tega bi se spopri-
jel še z mladinskim turizmom,
popotništvom in razvojem mla-
dinskih prenočišč na Ptuju. Se-
veda bo vse to možno le, če bo
Ptuj rešil prostorske in kadrovs-
ke primanjkljaje. Zavod, v kate-
rem sem sam, ne more napraviti
tega, kar od njega mesto
pričakuje."
Milena Zupanič
Jure Šarman, direktor javne-
ga zavoda Center interesnih
dejavnosti
ctiii/strokovneslužbezko preseuene
Narodni dom ^
delno obnovljen
strokovne službe Zveze kulturnih organizacij
Pt«i, ki povezujejo vsa društva nekdanje ptujske
obilne, delujejo odslej v Narodnem domu in ne
več v stavbi ob gledališču. S tem se je pričela
uresničevati zamisel občine o preselitvi celotne
društvene kulturne dejavnosti v stavbo Na-
rodnega doma in jo s tem oživiti. Narodni dom v
ta namen že dlje časa obnavljajo.
Zarodi lesne gobe, potreb
Ijvbitelfske kutfarne dejavnosti
m mtonovifve gledališča na
Ptuju so pričeli lani s sredstvi
občinskega proračuna Na-
rodni dom obnavljati. Sanirali
so prostore desno od avle
(nekdanji prostori Radio-
: Tednika in mala dvorana nad
njimi}^ kar je stalo 13 milijo-
nov tolarjev, vendar s tem
obnova Narodnega doma še
zdaleč ni končana. "Potrebno
se bo zelo hitro odločiti za
obnovo celotne stavbe, saj
gradbeniki menijo, da je tudi
druge dete najeda lesna
goba. Že v prvi fazi pa je nu-
jno obnoviti sanitanje in pre-
seliti kurilnico," je dejala Bran-
ka Bezeljak Glazer, strokovna
sodelavka ZKO.
V Narodnem domu ima še
naprej sedež DPD Svoboda
Ptuj, ki si deli sedaj prostore z
Zvezo kulturnih organizacij. V
teku tedna se po podatkih
Branke Bezeljak Giazer zvrsti
na vajah v Narodnem domu
več kot 300 članov DPD Svo-
bodo in . drugih, v dvoranah
pa so tadii:razne druge prire-
ditve. Vso pozornost namen-
jajo mali dvorani, ki je pre-
novljena in tehnično
opremljena tako, do omo-
goča snemanja. Primerna je
tudi za seje^ posvete, sernJ-
nor/e m vaje različnih skupin.
V naslednjem letu noj bi jo
opremili še s primernimi stoli,
pohištvom in zavesami.
Preselitev strokovnih služb
ZKO pa je začasno utesnila
nekatero društva DPD Svobo*
da. Ta prostorsko stiska bo
dokončno odpravljeno šele z
izselitvijo Centra interesnih
dejavnosti in reševalne posta-
je, ki gostujeta v prostorih Na-
rodnega doma.
MZ
DPD Svoboda Ptuj in Zveza kulturnih
organizacij imata sedaj sedež skcupaj,
in sicer v Narodnem domu na Vošnja-
icovi 5. Poiciičete jiii iaiiko na tele-
fonski številki 771-494 in 772-491.
4
četrtek, 22. avgust 1996 ■ TED|||||
Potep med haloškimi klopott^i
Dogovorile smo se, da v dežju
ne bomo šle na pot. Na Ptuju tis-
to jutro sledov nočnih neviht ni
bilo več opaziti in z občutkom, da
je vse v najlepšem redu, sem se
peljala proti Leskovcu. Haloški
griči pa so se kopali v meglicah,
ki so se vse bolj in bolj spremin-
jale v oblake. Ti so rasli iz
gozdov, vinogradov, travnikov in
ovijali pobočja Belavška, Trdo-
bojcev in drugih zaselkov nad
Leskovcem. Prekrasen pogled.
Ves čas sem se bala, da bo
pričelo ponovno deževati in bo
naša ekspedicija, ki naj bi pois-
kala in ocenila klopotce v kra-
jevni skupnosti Leskovec,
odpadla. Težave pa so se skrivale
tam, kjer jih sploh nisem
pričakovala.
Z Ido Vindiš Belšak, predsedni-
co aktiva žensk v Leskovcu, in
Kristino Orlač, ki prav tako veli-
ko dela v aktivu žensk, smo se na-
jprej odpeljale po izvedenca za klo-
potce, mizarskega mojstra Franca
Kozela. Tako je bila komisija za
ocenjevanje klopotcev popolna in
povzpeli smo se na prvi obronek
nad Leskovcem. Tu nas je čakal
velikanski klopotec, ki smo ga že
od daleč videli. Kje vse so zapeli
klopotci na lovrenčevo? To je bilo
vprašanje, ki je vodilo komisijo po
bregovih nad Leskovcem. Dan
svetega Lovrenca, 10. avgust, je
namreč tisti dan, ko se po izročilu
v Halozah stavijo klopotci. Rane
sorte grozdja so že za zobati in
zadnji čas je, da glasni klopotajoči
velikani naženejo ptiče.
DA LE ODGANJA
PTIČE...
Ugotovili smo, da se vsi les-
kovški vinogradniki tega dneva ne
držijo več, saj so nam pri nekaterih
domačijah razložili, da imajo ene-
ga, dva ali celo tri klopotce
pripravljene, vendar jih namerava-
jo postaviti šele v naslednjih dneh.
Kljub temu končni izkupiček ni
bil od muh. Samo na območju kra-
jevne skupnosti Leskovec je bilo
tri dni po lovrenčevem postavlje-
nih 21 klopotcev! Predstavljajte si
pesem, ki jo veter dneve in dneve
izvablja iz vseh skupaj. Haložani
pravijo, da ni milejše melodije in
ne lepšega časa, kot so dnevi, ko
pojejo klopotci.
Prvi klopotec, pri katerem smo
se ustavili, pa ni hotel zapeti. Bil je
namreč 'zabremzan', kot pravijo
domačini. Lastnik ga je privezal,
najbrž zato, da ga ne bi premočan
veter zlomil. V zadnjem času se je
v Halozah in drugod pojavilo kar
nekaj klopotcev velikanov, vendar
ti ne služijo povsem svojemu na-
menu, saj so večino časa privezani.
Pa tudi nevarni so, saj se veter lah-
ko tako upre v njihova peresa, da
odtrga celoten klopotec. Da se je to
prav lani zgodilo, nam je pripove-
dovala gospodinja v Gradišču.
Kako velik naj bo torej klopo-
tec?
Bojda od nekdaj velja, da mora
biti klopotec tako velik, da ga lah-
ko en moški nese na ramenu in ga
pričvrsti na drog. To je namreč
težko in zahtevno opravilo, ki zah-
teva nekaj metrov nad tlemi veliko
spretnosti. Mimogrede: klopotec
mora biti nasajen tako, da je
obrnjen nekoliko proti zemlji. Ko
se upre vanj veter, pa ga dvigne in
klopotec poje, obrnjen v veter.
HALOŠKI KLOPOTEC
POVSEM DRUGAČEN OD
SLOVENSKOGORIŠKEGA
Leskovška komisija je ocenjeva-
la, koliko so klopotci podobni
tipičnemu haloškemu klopotcu:
ah so postavljeni na pravem mes-
tu, ali so izdelani v skladu s tradi-
cijo haloških klopotcev in seveda,
kateri ima najlepši glas.
Katero je torej pravo mesto za
postavitev klopotca? Klopotci naj
bi preganjali ptiče, zato so bili
vedno postavljeni ob ali v vinogra-
du, in to na mestu, kjer je najpo-
gosteje pihal veter. Večina pos-
tavljenih klopotcev na hribih oko-
li Leskovca je temu kriteriju us-
trezala. Res pa je, da smo našli tudi
klopotec na vrtu, pa takega sredi
pobočja, našli smo tudi klopotec,
ki je varoval brajde, enega pa celo
ob koruzi. Klopotci so postavljeni
tudi ob hišah v dolini, kar priča, da
postaja klopotec ne le potreba, pač
pa vse bolj tudi simbol Haloz in
Haložanov. Ljudje se namreč seli-
jo s hribov v dolino, z njimi pa
tudi klopotci.
Kako je izdelan haloški klopo-
tec?
Tisti, ki se ozirate po z vinsko
trto obraslih gričih, ste gotovo
opazili veliko razliko med slo-
venskogoriškimi in haloškimi klo-
potci. Prvi imajo štiri, drugi pa
šest peres. Ker so tudi bati
nameščeni povsem različno, se slo-
venskogoriški klopotci oglašajo
čisto drugače kot haloški. Pogle-
jmo torej pobliže haloški klopotec:
tri peresa ali šest krakov je vpetih v
križ in nasajenih na vreteno, ta pa
je skupaj z 'bateki' ('obaci' ali
'macleki') položen v stol; sestavni
deli so še deska, ki se proti koncu
oža, rep klopotca, ki omogoča klo-
potcu obračanje po vetru, in seve-
da 'štanga' ali drog s klini za
plezanje do klopotca.
VČASIH SO DESKO
NAMAKALI V GNOJNICI
Večina leskovških klopotcev ni
imela klinov. Domačini pravijo,
da zato, ker je klopotec lažje ukras-
ti, če ima kline. Ali klopotce kra-
dejo? Seveda, so nam povedali, in
tako smo slišali zgodbe o kar treh
ukradenih klopotcih v zadnjih le-
tih.
Ni vseeno, iz kakšnega lesa so iz-
delani posamezni deli klopotca.
Peresa morajo biti iz smrekovega
ali lipovega lesa, bati iz gabra, iz-
delani pa okroglo, nikakor štiri- ali
osemkotno. Stol je iz bukve ali je-
sena, drog pa iz akacije ali kostan-
ja. Najpomembnejša je deska, saj
po njej tolčejo bati in je od nje od-
visen zvok. Kot je dejal Franc Ko-
zel, mora biti deska iz javorovega
lesa, ki se je sušil 12 let. Iz drugega
vira sem izvedela še, da so nekoč
desko pred uporabo za leto dni za-
kopali v gnoj, kjer se je prepojila z
amonijakom. Ta jo je utrdil, tako
da je bila tako bolj trpežna in je
menda dajala tudi boljši zvok.
Trpežnost klopotca je seveda
poglavje zase. Les namreč hitro
propada, še posebej, ker je klopo-
tec izpostavljen dežju, vetru in pri-
peki. Danes je najti po Halozah že
veliko prebarvanih klopotcev, saj
nov klopotec ni tako poceni in si
ga vinogradniki želijo ohraniti
čim dlje. Na svojevrsten način je
zaščitil svoj klopotec član komisije
Franc Kozel. Nanj je pričvrstil
strešico, ki varuje pred dežjem vse
dele razen peres. Seveda pa ta po-
sebnost spreminja tradicionalno
podobo klopotca.
NAJVEČ KLOPOTCEV JE
NA BELAVŠKU
Najprej smo obiskali Belavšek.
Domačije in vikendi so raztreseni
vsakih nekaj deset metrov po
pobočju in tako rekoč vsak ima
svoj vinograd. In seveda tudi svoj
klopotec! Belavšek je kraj z na-
jvečjim številom klopotcev v kra-
jevni skupnosti Leskovec, saj smo
našli tam kar 12 klopotcev,
prepričana pa sem, da bi se lahko
zaradi gostote klopotcev Belavšek
uvrstil v sam vrh turistično izsto-
pajočih haloških krajev. Klopotci
so se nadaljevali tudi po Skorišnja-
ku, pobočju, ki se na Belavšek nas-
lanja z zahodne strani. Tu pa je
zmanjkalo asfaltirane ceste.
Vedela sem, da posamezni pre-
deli Haloz niso najprimernejši za
vožnjo z avtomobilom, predvsem
ne pozimi. Ko sem se letos v snegu
prebijala po vrheh nad Podlehni-
kom, sem to dodobra izkusila. Da
pa lahko zabredem v težave sredi
poletja, nisem niti pomislila. Ven-
dar sta nočno deževje in napita
haloška zemlja pokazala roge, in to
že pri prvem vzponu v Skorišnja-
ku. Kljub laporju, ki nudi trdno
oporo, so se kolesa sredi klanca
nemočno zavrtela v prazno in avto
je pričel drseti po pobočju navzdol.
Moji potniki so izskočili in p
zadržali ravno toliko, da nisem
odfrčala kot po toboganu na dno
grebena, pač pa sem tam pristala
malo počasneje. Kristina in Ida sta
ocenili, da potrebujemo pomoč.
Stekli sta k najbližjim hišam in se
kmalu vrnili s tremi domačini
Skupaj so me s težavo zrinili na
vrh klanca, domačini pa so zatrdi-
li, da takšnih vzponov ne bo vec
Veselo, kasneje se je izkazalo, da
tudi lahkomiselno, smo se zapelja-
li nekaj sto metrov naprej in se
znašli pred novim vzponom
Zgodba se je ponovila.
Kasneje so mi povedali, da se s
tega predela Skorišnjaka vozi vsa«
dan nekaj ljudi na delo v mesto.
Poleti in pozimi. Bog pomagaj.
VSAKA UŠESA SLIŠIJO
PO SVOJE
Za pesmijo klopotcev smo obis-
kali še Veliko in Malo VarnicO'
Gradišče, Berinjak, Trdobojce-
Strmec in seveda Spodnji
Zgornji Leskovec.
Nisem se še dotaknila ocentc-
vanja klopotčeve pesmi. Izvedene^
za zvok klopotcev te posebne
kovške komisije za klopotce je/"
Franc Kozel, 60-letni mizar, ki ^^
je ukvarjal z vsemi mizarski®
zvrstmi, celo vozove je izdelo^
svoj čas, zadnja leta pa se pon"^",
posveča izdelavi klopotcev. On ^ ^
bi odločil, kateri klopotec najl^P^
poje. Vendar je bila to težka
ga. Zvoki so se namreč kar vrs'
in vsak novi je na neki način P^
magal vse prejšnje. Ker je.
nami še nekaj poletnih dni in V
jesen, predlagam, da greste ^^
dan v Haloze. Pojdite poslušat k
pet klopotcev in sami odločite'
teri najlepše poje.
Milena Zup*"^'
Nekoč so izdelovali klopotce že
zelo mladi fantje, otroci pa so svoje
prve klopotce sestavljali kar iz ko-
ruznice. Bojda so včasih tisti, ki so
hoteli posebej lepo okrasiti klopo-
tec, izrezljali moža in ženo, ki sta
ob primernem vetru plesala na ko-
lesu za stolom. Če še ima kdo
takšen klopotec, naj to sporoči v
uredništvo Tednika in obiskali ga
bomo.
Leskovška komisija je po ocen-
jevanju klopotcev v krajevni skup-
nosti Leskovec med 21 postavlje-
nimi klopotci po posebnih kriteri-
jih izbrala tri najboljše in njiho-
vim lastnikom ob krajevnem praz-
niku podelila priznanja. Prejeli so
jih Janez Cafuta za klopotec na
Skorišnjaku, Štefan Gabrovec za
klopotec na Belavšku in Muo
Bračko za klopotec prav tako na
Belavšku.
Klopotec velikan je videti lep, vendar največji del je-
seni molči. Premočan veter bi takšen klopotec nam-
reč zlomil, zato je v glavnem privezan.
Ta pa ne bo več pel...
Le redko si lahko klopotec ogledamo tako od blizu
kot Franc Kozel, ki si je ogledal vseh 21 klopotcev
na gričih okoli Leskovca. Tipični leskovški bateki
(macleki ali obaci) so okrogli, ne pa osemkotni, kot
jih ima klopotec na fotografiji.
Tričlanska komisija, v kateri so bili Ida Vindiš
Belšak, Kristina Orlač in Franc Kozel, je ocenila 21
klopotcev v krajevni skupnosti Leskovec.
Leskovec
ifCDNIK - Četrtek, 22. avgust 19%
5
piše: TANJA PETROVIČ / z nahrbtnikom po aziji - 16
V tajski džvngli
Poleg "cestnih" kuhinj, ki na-
polnjujejo ulice z vonjem po
dimu in hrani, so tudi pasje tol-
pe ena tipičnih značilnosti
mestnih ulic. Pridružujejo se jim
še templji, ki jih najdete res-
nično na vsakem koraku in vam
zaradi svojega velikega števila
postanejo v nekaj dneh nezani-
mivi. Tudi menihi kmalu ne
vzbujajo več pozornosti.
Pač pa krokodili, ki pomagajo
sooblikovati turistovo predstavo
o Tajski kot o eksotični deželi.
Krokodiljih farm je veliko, še
posebej na severu. Pred nekaj
leti je bila vzreja krokodilov iz-
redno donosen posel. Danes, ko
so se tovrstne farme razrastle kot
gobe po dežju, so zaslužki nižji.
Krokodila lahko prodate celega.
Pravijo, da ni dela krokodilove-
ga telesa, ki ga ne bi bilo moč
vnovčiti. Povrhu vsega so farme
še turistična atrakcija. Ogledate
si lahko krokodilji spektakel, v
katerem dreser tudi poljubi kro-
kodila na smrtonosni gobec.
Lani pa je v času velikih pop-
lav, kakršnih ne pomnijo že od
leta 1983, nekaj sto krokodilom
uspelo zaplavati v svobodo, ki je
prej niti niso poznali, saj so se
rodili v ujetništvu. Farme je
namreč zalila voda in krokodili
so se razbežali po državi ter okla-
li nekaj ljudi (med drugim tudi
farmarjev!). Resna gonja proti
njim se je začela, ko so jih začele
loviti posebej usposobljene eno-
te.
Voda je zalila tudi 70 kilomet-
rov oddaljeno Ayutthayo, staro
prestolnico, v kateri je vladalo
l^sr 133 kraljev v obdobju od
1350 do 1767. Vsi načrti za obisk
so nam dobesedno padli v vodo.
J časopisu smo lahko videli sli-
ko? kako plava človek mimo
l^mpljev. Tudi nacionalni park
Kanchanaburi je bil po kopnem
'ledostopen. Mosta na reki Kwai
^ živo zato nismo videli. Prav
fako tudi ne plavajoče tržnice, ki
tukaj še vredna ogleda. V
^^ngkoku je na njej več turistov
•^ot domačinov, ki zelo(!) zgodaj
^'utraj pričnejo nov dan. Na le-
^^nih čolnih pripeljejo zelenjavo
sadje v Bangkok predvsem
^aio, da zadostijo radovednosti
turistov.
Odločitev, kam se podati, ni
enostavna. Vsaka turistična
^Sencija nam je postregla z dru-
^^čnin^i informacijami. Raz-
galjanje, ali bi se podali na jug
' na sever, se je končalo z zma-
so slednjega, čeprav nismo bili
;^^Pričani, ali smo se odločili
Pravilno.
udobnem avtobusu s klima
ki bi ga bilo iz znanih
Slogov nesmiselno primerjati s
^'skimi, smo preživeli noč do
Chiang Maija, največjega mesta
na severu Tajske, oddaljenega iz
Bangkoka približno 700 kilo-
metrov. Zjutraj so nas turiste
razgrabili predstavniki gostišč
in nam takoj po namestitvi
začeli ponujati tri osnovne
možnosti trekingov v džunglo.
Izbira med samo potjo in tudi
velikim številom turističnih
agencij je bila težka, še posebej
ker so turistične publikacije sva-
rile pred pogostimi zlorabami.
Pred odhodom v "zeleni pekel"
morate namreč pustiti pri agen-
ciji vse, od česar se prej celo po-
tovanje niste ločili (potni list in
denar). Kreditne kartice nikakor
ne smete zaupati neznanim ro-
kam. Po koncu trekinga plastiko
res dobite nazaj, ne pa tudi de-
narja, medtem dvignjenega z
vašega bančnega računa. Moram
pa priznati, da tajska vlada pos-
kuša turista obvarovati neprijet-
nosti. Na zidovih restavracij vi-
sijo opozorilni plakati in enkrat
so nam policaji celo delili listke
z navodili, česa naj se varujemo
in na koga naj se v stiski obrne-
mo. Nam se na srečo ni bilo
potrebno spoznati s častnim slo-
venskim konzulom v Bangkoku.
Džungla se razteza proti meji z
Burmo (s katero so ravno takrat
potekali občasni spopadi) in La-
osom. Plemena, ki smo jih na
poti obiskali (Lisu, Akha, Ka-
ren), ne živijo več čisto od-
maknjeno. Trekingi imajo na
tem območju že 12-letno tradici-
jo. Otroci hodijo danes v šole in
odrasli se poleg narodnih noš
oblečejo tudi v kavbojke. Kljub
temu je treking posebno
doživetje, ki se ga ne boste spo-
minjali samo ob slikah v albu-
mu. Blatne in mokre noge se
vam bodo po prehojeni poti z ve-
seljem odpočile v lesenih kočah
na kolih (ki so me spominjale na
koliščarje Janeza Jalna), za kate-
re so pogosto privezani pujski.
Če ste od (največ) štiriurne
hoje prehudo utrujeni, lahko
razpoloženje izboljšate s pipico
opija, ki vam jo bodo domačini
(kljub strogim kaznim) ponujali
na vsakem koraku. Previdnejši
in bolj načelni se je ne boste pos-
lužili in imeli boste prav. Vodič
nas je opozoril (čeprav je zelo
verjetno, da se lastnega nasveta
sam ni držal), da k opiju dodaja-
jo zdrobljeni aspirin, po katerem
je bilo že mnogim slabo.
Domačini, tako moški, ženske
kot otroci, so velikokrat v
blaženem stanju. Na neki način
jim tega ne gre zameriti, saj je
opij na tem področju prisoten že
dolgo in je tudi sestavni del
življenja plemen. Prebivalci so
zelo prijazni, še posebej če od
njih kupite poceni spominček.
Čar trekinga ni le v zeleni
goščavi, ki vas obkroža, ampak
tudi v ljudeh, pri katerih spite in
jeste. Vodič se trikrat na dan
prelevi v kuharja in vas razveseli
celo z več vrstami jedi, h katerim
obvezno spada riž (da ne pozabi-
te, da ste še vedno v Aziji).
Zadnje jutro pa smo se kljub
vljudnemu povabilu domačinov
k pojedini belih, še živih gosenic
rajši odločili za toast.
Vreme se je tudi tukaj občasno
skisalo, tako da smo se morali
večkrat skriti pred dežjem. Po-
dobno kot v Bangkoku ni nikoli
deževalo več kot uro ali dve.
Zjutraj so nas pred kočo v
zadnji vasi, v kateri smo pre-
nočili, pričakali sloni, simbol
Tajske. Franc, ki se mu je priku-
pil kar prvi, ki se je prizibal na
dvorišče, je kasneje ugotovil, da
je se odločil za najmanjšega (zato
sva bila eno "nadstropje" nižje od
drugih) in povrh še najbolj lene-
ga. Glavna misel mu je bila jesti
rastje ob poti. Dve uri jahanja sta
bili dovolj. Sedež je še manj udo-
ben od tistega v kinu. Zadnjo
plat čutite še bolj, ker se sedež
nenehno pozibava in predstavlja
preizkušnjo za vaše ravnotežje.
Tridnevni treking se je končal
z raftingom na bambusovih spla-
vih, ki je bil na leni rjavi reki na-
jvečje razočaranje sicer zelo raz-
burljivega izleta.
Če se v Bangkoku niste nave-
ličali templjev, se jih boste prav
gotovo v Chiang Maiju. V mestu
in okolici jih lahko naštejete več
kot tristo. Najboljša in najmanj
utrudljiva rešitev je najeti tuk-
tuk (motorno kolo z več sedeži
zadaj) in si ogledati nekaj najpo-
membnejših.
Blizu nočnega bazarja je res-
tavracija na prostem, kjer lahko
zastonj občudujete plesno umet-
nost Tajk. Vsak izmed pred-
stavljenih severnotajskih plesov
je razložen tudi v angleščini.
V okolico mesta se podate ha
obisk farm in delavnic. Spoznali
boste, kako nastaja ročno izdela-
na srebrna posoda in dragocena
svila. Pri delu boste lahko opa-
zovali mojstre, ki poslikavajo
pahljače in dežnike. Vašega
obiska bodo še bolj veseli, če
boste tukaj tudi kaj kupili, čep-
rav lahko dobite enak predmet
na nočnem bazarju občutno ce-
neje. Vtis bosta naredili tudi far-
mi orhidej (Tajsko bi lahko
imenovali tudi dežela orhidej!)
in metuljev. Pred vrnitvijo v
mesto je priporočljiv še skok do
desetih manjših slapov, seveda
če niste že prej videli Niagars-
kih, ker boste drugače preveč
razočarani.
Po našem odhodu je reka Ping
ponovno poplavila Chiang Mai.
Skmmsbh
goii^e
mini
banane
Pri Krampeljevih v Mostju
3a pri Juršincih že deset let
gojijo bananovce. Najprej so
jih imeli v dnevni sobi, a so se
preveč razbohotili, zato so se
odločili, da jih posadijo na
prosto.
Fotoxapis: Ni. Slodniak
6
četrtek, 22. avgust 1996- TEDHllii
LESKOVEC / aktiv žensk pripravil prvi kmečki praznik
Haliae skozi tradkigo m nrejeno poifeieffe
Haloški kraji okrog Leskovca se ponašajo z vinogradništvom in poljedelstvom, tod živi še danes veliko ljudi, med njim pa gre tradicija starih navod
in običajev iz roda v rod. Nekaj teh običajev smo lahko videli tudi v sobotnem popoldnevu prvega kmečka praznika, ki so ga pripravile članice akti.
va žensk ob pomoči gasilcev, prosvetnega društva in osnovne šole.
Bil je to praznik kmečkih iger, obujanja stariti kmečkih opra-
vil in navad, kulinarične razstave, zaključek ocenjevanja naj-
lepših domov v videmski občini, ocenjevanja klopotcev in ob
klopče\i pesmi predstavitev programa tamkajšnjih osnov-
nošolcev.
Ko so se pred šestimi leti
kmečke ženske v Leskovcu prvič
zbrale, še ni bilo slišati, da bodo
kdaj v prihodnjih letih pripravi-
le kmečki praznik, pa se je to mi-
nulo soboto zares zgodilo. Po
stari vaški tradiciji je bil to praz-
nik kmečkih iger, veselja in
dobro obloženih miz. Najspret-
nejši so se pomerili v košnji in
spravilu trave, nošenju vode,
luščenju in prebiranju koruze
ter risanju domačih živali. Tek-
movalo je pet vaških ekip,
sodniške odločitev so bile znane
kmalu po koncu iger, ko so se ve-
seli najboljši tekmovalci iz
Sovič. Sicer pa so se prve tri eki-
pe pozneje posladkale s tortami,
ki so jih spekle domače gospo-
dinje.
Vinogradniki, mlatiči, žanjice,
krompirjevi skaparji, kožuharji
in obiralci hmelja so na kmečki
praznik prišli v povorki. Pove-
dali so, da je tod vinogradništvo
nekoč bilo glavni vir dohodka,
želi in mlatili so bolj malo, zato
pa so morali večkrat k "Polan-
cem" izkopavat krompir, v Sa-
vinjsko dolino pa obirat hmelj.
Bernarda Mere je namreč ena
tistih Haložank, ki se je v
ponedeljek zgodaj zjutraj že se-
demindvajsetič odpravila v
deželo hmelja, kajti hmelj ji je
poleg vinske trte zelo pri srcu.
Tudi v času kožuhanja koruze
je bilo nekdaj v leskovških in
okoliških skednjih veliko zaba-
ve, saj je bil to predvsem praznik
mladih. Vsa ta kmečka opravila
do danes še niso utonila v poza-
bo, kajti v Halozah jih starejši
hranijo za mlajše rodove, na
kmečkem prazniku pa so jih
znali še kako dobro opisati in
predstaviti.
Tamkajšnji osnovnošolci so
poleg pesmi v program vključili
še delček prikaza starih vino-
gradniških običajev, ki so jih le-
tos predstavili tudi na ljubl-
janskem sejmu učil.
GOSPODINJE
PRIPRAVILE POLNE
MIZE DOBROT
Jedi ob delih v vinogradu - od
rezi, kopa in do trgatve - je bil
naslov letošnje kulinarične
razstave, kjer so gospodinje
razstavile mesne, krušne in
sladke dobrote. Pripravile in
spekle so tudi nekaj tistih jedi,
ki so se jih naučile v okviru
zimskega izobraževanja, sladke
in očem vabljive dobrote pa so
ponudile tudi obiskovalcem
kmečkega praznika.
"Brez petja klopotca in ureje-
nih domov bi si tudi haloške
kraje težko predstavljali," je po-
vedala predsednica aktiva žensk
Leskovec Ida Vindiš - Belšak,
"zato smo bile članice aktiva
mnenja, da bi bilo dobro pripra-
viti kakšno tekmovanje z ocenje-
vanjem z namenom, da bi ohran-
jali kulturno in arhitekturno
dediščino naših vasi in imeli čim
lepšo okolico domov. Letos smo
razpis za najlepše urejen dom v
občini Videm objavile ob sode-
lovanju ptujske svetovalne
službe in občine prvič in bile
presenečene, saj smo dobile kar
16 prijav. Posebna komisija je
sredi julija opravila ocenjevanje,
obiskala vse domove in izbrala
tiste, ki so ustrezali merilom
ocenjevanja. Kmečki praznik je
lepa priložnost, da lahko podeli-
mo priznanja trem družinam za
najlepše domove v občini, pove-
mo, kje smo videli najlepše rože
in kdo so tisti, ki skrbijo za oh-
ranjanje arhitekturne dediščine
Haloz."
NAJLEPŠE UREJEN
DOM V DRAVCIH
Milena Kulovec, predsednica
tokratne komisije, je ob podelit-
vi priznanj najboljšim poudari-
la, da je bilo med prijavljenimi
domovi videti, da so se resnično
prijavili tisti, ki jim je urejanje
in skrb za lepo okolico v veselje.
Po njenih besedah izbira na-
jboljših v akciji ni bila lahka, saj
so ocenjevali domala vse: ureje-
nost hiše, red in čistočo okrog
nje, arhitekturo domov, cvetje in
zelenje, ki je tam doma. 'Poleg
pohval je bilo povsod povedanih
tudi nekaj kritik, za katere mis-
lim, da so jih družine dobrohot-
no sprejele. Tipične vaške ure-
ditve po vaseh je opaziti le ma-
lokje, premalo je domačnosti
in krajevnih značilnosti. V pri-
hodnje bi si pri ocenjevanju
želeli več ustvarjalnosti, okrog
domov bi bilo potrebno zasaditi
več avtohtonih rastlin, pa tudi
dvorišča bi morala biti bolj na-
ravna," je še dejala Milena Kulo-
vec. Poleg urejenih domov so se
tokrat v Leskovcu lotili še ocen-
jevanja klopotcev.
V Leskovcu naj bi kmečki
praznik z leti postal tradicija, se-
veda ob pomoči društev in posa-
meznikov v kraju, z njim naj bi
živela tradicija v tem haloškein
koncu videmske občine,
podeželje bi bilo urejeno in pri-
jazno domačinom ter obiskoval-
cem.
Besedilo in posnetki:
Tatfana Mohorko
Na kmečkem prazniku gospodinje niso pozabile
bogato obložiti miz; razstavo si je pogledal tudi vi-
demski župan Franc Kirbiš skupaj z Mileno Kulavec
in svetovalkama za kmečko družino in dopolnilne
dejavnosti na kmetiji.
Pri prebiranju koruznih zrno med fižolovimi je bilo
potrebno imeti dobro oko.
Hmelj sicer v teh krajih ni nikoli rastel, toda
Haložani so ga leta in leta hodili obirat v Savinjsko
dolino.
Nekateri so se na kmečko povorko pripeljali s konjsko vprego.

Tako nekako so nam pripove-
dovali nekateri člani zelene bra-
tovščine iz Središča ob Dravi - iz
lovske družine, ki je ena najsta-
rejših na ptujsko-ormoškem
območju. Lovci so tudi v teh
krajih zaskrbljeni zaradi ne-
razumnega početja posamezni-
kov, ki se do narave in njenih
darov obnašajo skrajno neodgo-
vorno. Primerov za to je več in
lovci pravijo, da bi moralo biti
več sodelovanja med vsemi, ki se
srečujejo v prostoru. Ekosistem
je občutljiva reč, dodajajo in pri-
pominjajo, da sicer razumejo na-
pore za pridelavo hrane, ne razu-
mejo pa enostranskih posegov v
prostor. Takšnih na primer, kot
je na našem posnetku, ko so se
spravili nad nikomur v napoti
živo mejo, ki je hkrati zavetišče
divjim živalim. Ne raste ob poto-
ku ali sredi njiv, stoletja je krasi-
la pokrajino in tudi zdaj ji ne
škoduje. Komu na čast je torej
doživela vandalsko početje?
Včasih ne bi škodilo več teht-
nejšega premisleka, saj narava ni
od včeraj. Tudi ko gre za ne-
dolžno živo mejo ali grmišče!
M. Toš
Stroj je povsem oklestil živo mejo, ki je tudi vet-
robranski pas
JANEŽOVCI / ob marijinem vnebovzetju
Pri Kokolovih v Janežovcih
ohranjajo tradicijo naših
prednikov in tudi letos so ob
Marijinem vnebovzetju posta-
vili pred svojim bifejem dva
klopotca, imenovana oče in
sin. Ekipi vinogradnikov in
kletarjev sta se pomerili v
hoji s hoduljami, vlečenju
\T\1, sestavljanju vinskega
soda in v malem nogometu.
Ker je bil rezultat neodločen,
sta se za končno zmago po-
merili še v skakanju v vrečah.
Skupno zmago so si priborili
kletarji.
Posebej zanimivo je bilo ses-
tavljanje vinskega soda, ki so ga
dobili v razsutem stanju. Na
srečo jim je pomagal izkušeni so-
dar Herman Pirš. Potrebovali so
kar nekaj časa, še več pa spret-
nosti, da so iz razmetanih hras-
tovih dog dobili vinski sod.
Kljub temu da se je vlilo kot iz
škafa, je sledil družabni del.
Ekipi vinogradnikov in kletarjev med sestavlja nje'"
vinskega soda.
^gONIK - Četrtek, 22. avgust 1996
7
pORNAVA / delovno srečanje slikarjev
IfKMimiMeifi - dSfco Mf^
(lani likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj se pogosto zberejo na delovnih
srečanjih. Enajst članov se je v nedeljo sestalo v Dornavi. Razkropili so se
pO kraju in največ se jih je odločilo za slikanje baročnega dvorca.
Slikarji želijo tako tudi opozo-
j.i[i krajanje na lepoto in značil-
nosti njihove pokrajine, saj ljud-
je zaradi hitrega življenjskega
tempa velikokrat sploh ne opazi-
jo, kaj vse imamo v krajih, kjer
živimo. Vsak trenutek ima tudi
jvojo enkratnost. In tako so v
nedeljo ujeli umetniki trenutek
ytripa tega kraja.
In kako so doživljali Dornavo
nekateri udeleženci nedeljskega
srečanja?
Vlado Znidarič, Videm:
"Mnogokrat sem se vozil skozi
Dornavo in vedno najprej pogle-
dam grad ter drevored, ki vodi
do njega. Zato mi je šlo slikanje
zelo hitro. Dornava je prijeten
kraj."
Anica Zupanič, Ptuj:
Odločila sem se za delo sredi
polj in prav lep je pogled iz tega
konca. Veliko je sočnih barv in v
ozadju se bohotita grad ter kraj.
Vse slike, ki nastanejo na
takšnem delovnem srečanju, so
tudi kulturna dediščina
predvsem mlajšim prebivalcem
kraja."
Cecilija Bernjak, Ptuj: "Tudi
jaz sem si izbrala pogled na
baročni grad in polje, ki se
razprostira pred njim. Rada
imam naravo in ljudi. Dornava
je zelo razgiban kraj, pogrešam
pa stare kmečke hiše. Te so na
žalost podrli, preden smo jih us-
peli poslikati. Upam, da bodo
grad uspeli prej obnoviti in da ga
ne bo doletela enaka usodo, kot
je nekatere druge gradove v naši
okolici."
Rozina Šebetič, Ptuj: "Vedno
znova, ko se pripeljem v to vas
sredi ptujskega polja, najprej
pogledam v smer gradu. Najlepši
mi je pogled po drevoredu. Prej,
ko lipe še niso bile obrezane, mi
je bil drevored lepši, saj so
krošnje delovale bolj polno in
razgibano. Toda tudi ta ureje-
nost dreves je prinesla svoje
prednosti: zdaj se namreč veliko
bolje vidi zgradba gradu."
Franc Simonič, Ptuj: "Odločil
sem se za to stran pogleda na
grad, ki se ne pojavlja prav veli-
kokrat v javnosti. Zelo pogrešam
tiste tipične avtohtone kmečke
hiše. Nova arhitektura se nam-
reč mnogokrat ne vklaplja v
okolje. V Dornavi se zelo čutijo
različni vplivi z zahoda, saj je ve-
liko domačinov bilo na začas-
nem delu v tujini."
Slikarji bodo svoje slike razsta-
vili na prodajni razstavi, ki bo v
nedeljo na Liikarskem prazniku,
in sicer ob 14. uri v avli ta-
mkajšnje osnovne šole.
Tekst in fotografije:
Marija Slodnjak
V Dornavi sta slikali tudi Anica Zupanič (v ospredju)
in Cecilija Bernjak
PTUJ / ljubiteuski slikarji v avgustu
Ulična razstava
ptujskih motivov
s priložnostno razstavo motivov, ki so jih v času Poletnih
kulturnih večerov na ptujskih ulicah naslikali ljubiteljski sli-
karji, člani DPD Svoboda Ptuj, in koncertom Troublemaker-
sov z Vrhnike se je dvotedensko večerno dogajanje na
Prešernovi ulici za letos končalo.
Številni ptujski likovniki so na povabilo Društva umetnikov in
ustvarjalcev Ptuja nekaj popoldnevov in večerov z veseljem
preživeli s platnom, čopiči in barvami na ptujskih ulicah. Njiho-
va dela so ob Prešernovi ulici, kjer so bila razstavljena v petek
popoldan vse do večernih ur, pritegnila mnoge mimoidoče.
Franc Simonič, predsednik likovne sekcije DPD Svoboda, je
povedal, da jim je bila tovrstna oživitev Prešernove ulice in mes-
ta všeč in da si takšnih dogodkov še želijo.
Sicer pa so ptujski ljubiteljski slikarji v avgustu zelo aktivni.
Slikali so že v Zagorcih pri Sakušaku in slike razstavili na praz-
nični dan v občini Juršinci, na praznični veliki šmaren so slikali
v Kančevcih v Prekmurju, to nedeljo pa v Dornavi. Za septem-
ber načrtujejo delo v Zavrču, izkupiček od prodaje teh slik pa
bodo namenili za izgradnjo tamkajšnje šole.
MZ
KREDARICA / ob stoletnici postavitve planinske koče
"Domovina še ni
izgalfljena
Te Cankarjeve besede, zapisane v koči na Kredarici, je z velikim nav-
dušenjem ponovil sedanji triglavski župnik. Zvenele so v tistih časih, ko je
pogumni Aljaž podprl Maistrovo zamisel borcev za severno mejo. Ob tem
so ga mogočno prevzele še Gradnikove besede: "Vse bo padlo, kar bo
strahopetno, vse bo mogoče, kar bo neverjetno." Enako globoko nas
vzpodbujajo te besede danes.
Ni naključje, da sta oba, Aljaž in Maister, iskala duhov-
no podporo pri Slomšku - svetilniku Slovencev. Na-
ustrašni Aljaž je tako pred 100 leti postavil preprosto
hišo na skali, dom Slovencem, ki ga ne veter, ne viharji
časa niso premaknili. Če bi bil strahopeten, ne bi imeli
Triglava in ne samostojne Slovenije.
To hvaležnost mu je hotel po-
sebej izkazati Slovenec, ki ga
premalo cenimo kot velikega,
kot nekoga, ki hoče iz hlapcev
narediti ljudi - Tone Kuntner.
"Nekakšen vrag je v tebi, da nep-
restano v živi ogenj drezaš," so
bili pomenljivi verzi, s katerimi
je ponovno odprl bogato zak-
ladnico očetove poezije njegov
sin Jernej, član Mestnega gleda-
lišča ljubljanskega. Sveto so pa-
dale besede Toneta, ki jih je med
slovenske narodne pesmi, mi-
lozvočno izvajane po citrarju
Plahutniku in kamniških Ko-
lednikih, polagal in pribijal kot
vzdihe čiste resnice. Bil je to
začetek čudovitega literarno-
glasbenega večera, ki je potekal
10. avgusta letos v koči na Kre-
darici.
Nabito polni prostori večino-
mo naključnih gostov - planin-
cev so se po dobri uri programa
izpraznili, kajti vsi smo se odp-
ravili k sveti maši, v kapelico
Marije Snežne, kjer smo skupaj
doživeli lepo bogoslužje. V spo-
min na Jakoba Aljaža in njego-
vo pred 100 leti postavljeno kočo
na Kredarici jo je daroval njegov
tretji naslednik, dovški župnik
Franc Urbanja. Preprost in vsa-
komur dostopen je v nagovoru
poudaril ne samo prisotnim pla-
nincem, temveč vsem Sloven-
cem, pogum Jakoba Aljaža, ki je
izviral le iz zasidranosti v živi
skali, na kateri je gradil Jezusu
Kristusu in ki ga za svojo pri-
hodnost neobhodno potrebujemo.
Ko smo izstopili iz kapele, nas
je vabilo v kočo, saj se je obetal
še zadnji del programa. Z
vrhunsko monodramo Moje
delo je knjiga ljubezni, odpri jo,
domovina je besedila vizionarja
in največjega slovenskega gra-
matika, katerega 120-letnico
rojstva praznujemo letos,
predstavil že omenjeni slovenski
pesnik in dramski igralec Tone
Kuntner. Spoznal sem, da je nje-
govo delo nova knjiga ljubezni,
ki jo odpira šele rojeni domovini
Sloveniji.
Niso vsa dela enakovredna,
niso vsa dela dragocena. Tole je
zagotovo. Želel bi, da ga spozna-
jo vsi Slovenci. Zakaj segamo po
tolikih tujih delih? Zakaj se
zaustavljamo ob nepomembnih
rečeh? Umetniki so med nami
"V nebesih pod Triglavom" so
domovala in odmujejo njihova
srca, ki bijejo za resnico. Zal se je
izkazalo, da so jih prepogosto
prepoznali prepozno, "ko je smrt
že obrisala čelo njihovega potu,"
kot se je izrazil Prešeren. Ne sto-
rimo tudi mi tako.
To je to. To je, kar moramo iz-
vedeti Slovenci - še zmeraj smo
HLAPCI.
Frenk Muzek
Spomini slovenslcega izgnanca na ieto 1941
IV.
Na srečo je bilo tiste dni lepo vreme brez pa-
davin. Ponoči in zjutraj so se nam, Ptujčanom,
priključili še izgnanci iz Maribora in drugih kra-
jev. Ko je dopoldan ustrezna policijska koman-
da začela delati, so nas najprej postrojili po
družinah, sledil je temeljit pregled prtljage, po-
noven popis in neskončno preštevanje. Ko so
ugotovili, da se stanje ujema, so nam prinesli
redko juho iz kislega zelja in kos kruha, dobili
pa smo tudi kruh za na pot. Popoldan so nas
spravili v kolono, ponovno prešteli in nas
močno zastražene odgnali po Meljski cesti na
železniško postajo.
Pločnik ob cesti je bil poln manborskih na-
cistov, ki so nas psovali: "Windische Hunde!
Tschuschen, rausl" in s podobnimi izrazi,
značilnimi za nemške nadljudi. Najbolj vneti so
začeli tudi pljuvati na nas. Takrat pa se je v ko-
loni - najprej dva, trije glasovi, potem pa cel
zbor - dvignila pesem: "Oj, zdaj gremo, oj, zdaj
gremo, nazaj še pridemo!" Stražarji so s
kričanjem in puškinimi kopiti sicer hitro napra-
vili red, vendar nas je teh nekaj taktov pesmi
popolnoma prerodilo. Hrbti so se vzravnali,
oule so postale lažje, glave pa so se ponosno
dvignile. Ne boste nas, prekleti hudiči švabski!
l^ko smo hitro prišli na postajo, kjer so nas že
oakali vagoni - začudo, potniški vagoni.
Po nepopolnih podatkih, s katerimi razpola-
gam, so bili v noči med 12. in 13. julijem 1941
izgnani iz Ptuja in okolice naslednji Slovenci in
Slovenke (po abecednem redu):
^lojz Bajec, učitelj; Albina Berlot, uradnica, z
'^dterjo; Bojan Brenčič, frizerski pomočnik; Ja-
^ez Brglez, organist iz Vidma, z družino; Franc
^ubič, Stražnik, z ženo; Janez dani, inkasant,
z družino; Jernej Cundrič, prodajalec; Kari
Černezel, mizar, z družino; Jože Drofenik, pi-
sarniški pripravnik; Ivanka Fortuna, šivilja;
Jožef Furlan, orožnik, z družino; Milan Geršak,
šolski sluga; Ivan Gorjan, sadni trgovec, z
ženo; Franc Gortner, uradnik, z družino; Jakob
Gostiša, trgovec, z družino; Anton Hlede,
davčni uradnik, z družino; Viktor Hodnik, stro-
jnik, z družino; Barbara Hon/at, natakarica;
Jožef Hrašovec, trgovski nameščenec, z ženo;
Rudolf Jakhel, trgovski nameščenec, z ženo;
Jožef Jakončič, zasebnik, z ženo; Franc
Janžekovič, železničar, z družino; Rozika Jell-
nek, gostilničarka, z družino; Katarina Jeranc,
služkinja; Alojz Jerman, davčni uradnik, z
družino; Frančiška Jezovšek, vdova, z družino;
Katarina Kalan, oskrbnica; Anton Kancler,
sodnik, z družino; Katarina Karlovčec, perica;
Angel Klanšček, pomožni delavec; Vincenc
Korbun, organist iz Ptuja, z družino; Viktor Kor-
par, uradnik, z družino; Andrej Kovač, upokoje-
ni orožnik, z ženo; Ladislav Košir, krojaški
pomočnik; Lovrenc Krajnik, gostilničar, z
družino; Vida Krajšek, knjigovodkinja; Hinko
Kreft, trgovec, z družino; Pavel Križaj, geome-
ter, z družino; Viktorija Kussel, prodajalka; Ma-
rija Lahne, hišna pomočnica; Martin Levanič,
cestni delavec; Ana Lukožič, kuharica; Franc
Lužnik, trgovec, z družino; Tomaž Majer, okra-
jni gozdar, z družino; Franc Majhen, občinski
tajnik iz Vidma; Ana Matijaš, služkinja; Medved
Franc, pletilstvo, z družino; Ivan Mihelič,
orožnik, z družino; Anton Mohorič, upokojeni
orožnik, z družino; Vincenc Narobe, pečarski
vajenec; Dragica Novotni, vdova; Matija Opa-
ra, finančni stražnik, z družino; Valentin Pahor,
pismonoša, z družino; Franc Patemost, pe-
kovski pomočnik, z ženo; Jožef Pečnik,
orožnik, z družino; Franc Petek, poštni uradnik,
z družino; Frančiška Peter, zasebnica, s
hčerko; Feliks Podhovnik, sodni uradnik, z
družino; Rudolf Podkrajšek, davčni inšpektor,
z družino; Ignac Poterč, mizar, z ženo; Marta
Praprotnik, gospodinja, z družino; Matija Puh,
ključavničar iz Trnovcev, z družino; Avgust
Purg, kmet iz Jurovcev, z družino; Jožef Sa-
mec, policaj, z družino; Franc Semrekar, upo-
kojeni cestar; Katarina Smerdu, učiteljica, s
sestro; Marija Smolič, dekla; Ivana Sodja,
služkinja; Jožefina Sok, zasebnica, s sinom;
Anton Stropnik, upokojeni finančni uradnik, z
družino; Janez Supančič, krojač, z družino;
Jožef Sustič, uradnik, z družino; Karel Šala-
mon, uradnik, z družino; Franc Ščavničar,
pečar; Janez Škrinjar, uradnik; Ivan Šorll, fi-
nančni stražnik, z družino; Slava Švahel,
služkinja; Edvard Tomanič, knjigovez, z bra-
tom; Martin Tomše, radiotelegrafist, z družino;
Blaž Travežan, eksekutor, z ženo; Stanislav To-
nejo, strojni inženir, z ženo; Zofija Trepel, vdo-
va; Anton Urbas, finančni stražnik, z družino;
Ivan Vadnjal, šofer, z družino; Leopold Va-
lenčlč, orožnik, z družino; Karolina Vesnaver,
posestnica, z družino; Jožef Vnuk, komisionar,
z družino; Janez Vogrinčič, frizerski pomočnik,
z družino; Ignac Voljč, davčni sluga, z družino;
Terezija Vuga, vdova, z družino; Mihael Za-
vadlal, zasebnik; Mihael Zrimšek, državni
uradnik, z družino.
Skupaj je bilo to noč iz Ptuja in bližnje okoli-
ce izgnanih približno 260 ljudi različne starosti
- od nekajmesečnih dojenčkov do starcev
blizu 80 let. To je bila najobsežnejša čistka
neželenih elementov iz Ptuja in okolice v vsem
obdobju okupacije.
SLAVONSKA POŽEGA
Na mariborski železniški postaji so nas
stražarji razmestili po vagonih in zastražill vrata.
Ven ni smel nihče. Ker sploh nismo vedeli, kaj
bo z nami, so ljudje ugibali vse mogoče.
Nestrpno smo čakali, na kateri konec vlaka
bodo priklopni lokomotivo, saj bo s tem v gro-
bem določena smer prevoza. Ko so lokomoti-
vo končno le priklopili na južni konec vlaka,
smo vedeli: v Nemčijo ne gremo. Ko je vlak v
Zidanem Mostu zavil proti Zagrebu, smo vede-
li: gremo v NDH aH pa v Srbijo. V Zagrebu smo
imeli postanek. Čeprav smo na postajo pripel-
jali že v trdi temi, so nas tam pričakali
predstavniki Rdečega križa s čajem, ki se nam
je vsem prav prilegel. Zagreb je veliko želez-
niško križišče, zato nas je še toliko bolj mučila
radovednost, kam nas vozijo. Najpogumnejši
so poskušali to zvedeti od stražarjev, vendar ni
bilo od njih niti najmanjšega namiga. Zato so v
vsakem vagonu določili nekaj ljudi, ki so se
bolje spoznali v zemljepisu, da spremljajo na-
pise na tablah železniških postaj, skozi katere
smo se peljali. V našem vagonu sem bil med
njimi tudi jaz. Nekaj časa sem bedel, ko pa
sem ugotovil, da se trdno držimo smeri proti
Slavonskemu Brodu, me je premagal spanec.
Proti jutru nas je zbudilo tresenje in šklopotan-
je vagonov. Vlak so prestavljali na drugo pro-
go. Pogledam ven In vidim napis Kapela.
Nihče ni vedel, kam vodi odcep proge s te
postaje. Zato spet cel kup ugibanj. Vlak je po-
tegnil in čez dobro uro smo se znašli na želez-
niški postaji Slavonska Potega.
8
PO NAŠIH KRAJIH
Četrtek, 22. avgust 1996 - TEDNl^
SOBETINCI / lovci spodnjega ptujskega poua so praznovali
Lovsidh užitkov ne mmika
Zelena bratovščina je praznovala Abrahama
Zveza lovskih družin Ptuj in Ormož je v nedeljo v Sobetin-
cih končala letošnje praznovanje zlatih jubilejev svojih lovs-
kih družin. Abrahama so tokrat praznovali člani zelene bra-
tovščine Spodnje Ptujsko polje, ki so v družbo povabili pe-
vce iz Markovcev in Bukovcev, ptujske rogiste in mnoge
lovske prijatelje.
Čeprav sta pred 50 leti na tem
območju delovali dve družini -
Markovci in Sv. Marjeta - je bila
njuna združitev januarja 1950
uspešna in danes lovska organi-
zacija Spodnje Ptujsko polje
šteje 77 članov in dva pripravni-
ka. Največ lovišča se razprostira
po gorišniški občini, manjši del
je na območju Markovcev, v So-
betincih imajo moderno urejen
lovski dom, lahko pa se pohvali-
jo z uspehi v strelstvu in kinolo-
giji-
Nekakšna osnova za novo
lovsko življenje je bilo daljno
leto 1946. Ustanovni člani LD v
Markovcih so bili Franc Pre-
log, ki je postal prvi starešina,
Janez Golob, dr. Franc Brumen,
Peter Cvetko, Alojz Slana,
Franc Mlinarič in Pavel Mlina-
rič. Družina je imela takrat 20
članov, v zakup pa je dobila
3260 hektarjev lovišča.
Pri Sv. Marjeti je 17 članov le
nekaj mesecev po markovski us-
tanovilo svojo družino. V zgo-
dovino lovstva so se zapisali:
Vlado Miki, Franc Kokot, Al-
bert Kureš, Stane Stanič, Alojz
Donaj, Peter Horvat, Ivan Dre-
venšek, Janez Brumen, Franc
Horvat, Franc Sačar, Jože Do-
naj, Franc Ranfl, Ivan Caf, Alojz
Reberc, Franc Vaupotič, Viktor
Brodnjak in Alojz Meško. LD
Sv. Marjeta je tistega ustanovne-
ga leta zakupila 2850 ha lovišča,
čez dobra tri leta pa je že dala
pobudo za združitev obeh
družin; ta je bila uresničena v
januarju 1950. Iz dveh manjših
družin je bila ustanovljena LD
Spodnje Ptujsko polje, ki je
imela lovišče v vaseh takratnih
KS Markovci in KS Gorišnica
in skupaj 6110 ha lovnih
površin. LD Spodnje Ptujsko
polje meji na sosednje LD Jože
Lacko, Bresnica, Zavrč, Cirku-
lane, Leskovec in Ptuj. Do
danes so se v družini izmenjali
mnogi strešine: Ciril Kafol,
Franc Prelog, Slavko
Brodnjak, Anton Jurič, Janez
Horvat in Rado Plohi, danes pa
je starešina Mirko Janžekovič.
Med zanimivostmi iz zgodovi-
ne lovstva v teh krajih je
potrebno omeniti tudi zlata leta
za lov, ko lovcem ni manjkalo
lovskega užitka. Še pred leti sta
bili najštevilnejši divjadi poljski
zajec in jerebica, poleg tega je
bilo zmeraj dovolj fazanov, rac,
golobov, grlic in prepelic, ven-
dar pa je število divjadi do
danes močno upadlo.
Prvi lovski dom so odprli leta
1958 v Sobetincih, po dvajsetih le-
tih so ga prenovili in dogradili ter
mu dali podobo, kot jo ima še
danes. Sicer pa je lovski dom tudi
stičišče poti članov LD Spodnje
Ptujsko polje, kraj, kjer se pogosto
srečujejo, prepevajo lovske pesmi
in kujejo nove lovske načne. Vseh
osem hektarjev - toliko zemlje so
lovci kupili - je skrbno uporablje-
nih; ponekod so zasajene remize,
narejena so umetna kritja za di-
vjad, vsako leto pa lovci poskrbijo
še za krmo.
V letu 1980 se je LD pobratila
z LD Bihinjska Bistrica.
LOV - PRAVICA
IN OBVEZNOST
Najprej imajo lovci številne
obveznosti, tako so zapisali tudi
v priložnostnem biltenu, te pa
zahtevajo veliko napora. Pona-
vadi so te obveznosti delovne
akcije, prireditve, sestanki,
dežurstva v lovišču, skrb za
preže in krmišča, zalaganja
krmišč in še kaj bi se našlo. Po-
tem pa lov ponavadi postane
užitek in veselje. O novi lovski
zakonodaji, ki nastaja, so lovci
LD Spodnje Ptujsko polje
mnenja, da naj bi bila podobna
sedanji lovski organiziranosti,
zakon pa mora določiti red in
razmerja med lovci. Lovskih
sporov naj bi bilo v prihodnje
čim manj, čeprav so z novo lo-
kalno samoupravo prišli na
plan, a jih bodo poskušali
strpno rešiti.
LD Spodnje Ptujsko polje je
med drugim še lastnica so-
dobnega strelišča, kjer lovci po-
gosto pripravijo kakšno strelsko
tekmovanje. Z uspehi v strel-
stvu se danes lahko pohvali Jan-
ko Rožmarin iz Markovcev, ki
je pred desetletjem že bil držav-
ni prvak. V kinologiji je uspel
Janez Horvat iz Zagojičev.
Številna lovska priznanja in
odlikovnaja govore o uspešnosti
lovske organizacije Spodnje
Ptujsko polje, mnogi lovci pa so
jih prejeli tudi ob zlatem jubile-
ju družine.
Tatjana Mohorko
KOG / projekt »krepitev zdravja na podeželju« je zaživel
Mladi pomagalo sfare/sim
Od 10. avgusta dela na Kogu
v okviru projekta Krepitev
zdravja na podeželju druga iz-
mena mladih iz skoraj vse Slo-
venije, ki bodo v organizaciji
Mladega foruma Združene lis-
te socialnih demokratov Slove-
nije do 24. avgusta letos uredili
3,5 km vaških klancev, sta-
rejšim krajanom pa pomagajo
pri spravilu sena, pripravi drv
za zimo, nekaterim so počistili
okoli hiš in jih celo prebelili.
Ustanovili so poletni otroški
vrtec, ki ga obiskuje trinajst ot-
rok, raziskujejo lokalno zgodo-
vino ter možnosti razvoja tu-
rizma v teh krajih. Omenjeni
projekt je ob sodelovanju Tu-
rističnega društva Kog, ta-
mkajšnjih krajanov ter občine
Ormož izdelala poslanka
ZLSD dr. Mateja Kožuh No-
vak.
Minuli ponedeljek je ude-
ležence mladinskega prostovol-
jnega dela na Kogu obiskal tudi
predsednik stranke ZLSD mag.
Janez Kocjančič. Ta dan so bili
v gosteh tudi člani ptujskega
kluba brigadirjev veteranov s
Feliksom Bagarjem na čelu, ki
so prišli obujati spomine na
nekdanje delovne akcije.
Sonce je po jutranjem neurju
prijetno grelo, ko sem se sredi
popoldneva ustavila pri vino-
toču Hlebec na Kogu, kjer sem
dobila napotke, kako priti do ta-
bora. Ob neprimerni obutvi za
mokro travo in razmočeno ilovi-
co je bilo potrebno precej spret-
nosti, da se nisem 'zložila' po
tleh. Nadvse vesela sem bila, ko
sem za njivo, posajeno s koruzo,
zagledala polno belih majic. Že
od daleč je bilo slišati veselo
klepetanje. Z gostom iz Ljublja-
ne, ki je bil tokrat prvič na
Kogu, sva poklepetala o mla-
dinskem prostovoljnem delu
nekoč in danes. Menil je, da
nekdanjih delovnih akcij, kjer
sta prevladovala množičnost in
grobo fizično delo, ni več
mogoče obnoviti. "Pri mladinski
brigadi Mladega foruma je mno-
go bolj v ospredju socialna nota
- želja pomagati, sočasno pa tudi
želja, da bi se mladi bolje
spoznali. Dobro je, da mladi, ki
se pripravljajo na intelektualne
poklice, preživijo nekaj tednov
ali pa mesec dni skupaj, da se
seznanijo s fizičnim delom in
poskušajo na nesebični način
pomagati tistim, ki so pomoči
potrebni," je dodal mag.
Kocjančič. Ker ti kraji ležijo ob
državni meji in jim kljub na-
ravnim danostim marsičesa
manjka, je predsednik ZLSD
menil, da je ta razvojni zaosta-
nek potrebno nadoknaditi. "Ne
vidim nobene perspektive v Slo-
veniji, ki bi imela razvit center
in nerazvito periferijo. Nasprot-
no, potrebno je graditi na pozi-
tivnem izročilu policentričnega
razvoja naše lepe domovine, kar
pomeni, da bi morali imeti vsi
kraji Slovenije dostojno razvo-
jno pot. Bližina meje bi morala
pomeniti eno takšnih možnosti,
po drugi strani pa ti kraji zaradi
svoje vinorodnosti, vrhunske
kakovosti vin in prijaznosti lju-
di zaslužijo turistični razvoj, ki
bi moral prinesti sem več bla-
ginje in človeške sreče."
Kasneje smo se preselili neko-
liko višje v tabor, postavljen na
terasah višnjevega nasada
Zdravka Hlebca s prelepim
pogledom na center Koga.
"Začetek akcije je v projektu
Krepitev zdravja na podeželju. Če
hočemo, da se bo kraj turistično
razvijal, ga je najprej potrebno
urediti in ljudi pripraviti, da tu-
riste sprejmejo. Namen sedanje
akcije mladinskega prostovol-
jnega dela je ureditev dela ces-
tišč na Kogu, pomoč ostarelim
ter seveda druženje z mladimi
Kogovčani z željo, da predstavi-
jo Kog tudi drugje v Sloveniji.
Ob tem pa upam, da bodo ravno
ti mladi kasneje naši prvi turis-
ti. Približno dve tretjini jih po-
maga urejati tri klance, druga
skupina dela na kmetijah osta-
relih ljudi, tratja pa se ukvarja z
varstvom otrok. Organiziran je
neke vrste počitniški vrtec, ki se
ga udeležuje okoli 13 malčkov.
Kaže, da smo se vsi, tako
domačini kot tudi mladi, ki so
prišli k nam, dobro ujeli," pripo-
veduje Zdravko Hlebec, ki sku-
paj z nekaterimi drugimi
domačini skrbi za dobro počutje
24 mladih, kolikor jih uradno
dela v drugi izmeni.
Od Zdravka Hlebca sem izve-
dela, da hkrati z mladinskim
prostovoljnim delom tečejo na
Kogu tudi javna dela pri urejan-
ju okolja, tri mlade domačinke
pa raziskujejo posamezna
področja življenja na Kogu.
Tako Nataša Novak ugotavlja
možnosti družabnega življenja
na Kogu, Romana Skrlec razis-
kuje možnosti in interes
domačinov pri razvoju turizma,
Katja Čurin pa raziskuje
domačo zgodovino.
Vodja tabora Uroš Jaušovec
je predstavil urnik dogajanj
ta in vse naslednje dneve tja do
23. avgusta. Po obisku Janeza
Kocjančiča so naslednji dan
gostili mariborskega naslovnega
škofa dr. Vekoslava Grmiča, ki
jim je predaval o mladih in ven,
v petek zvečer so bile karaoke z
domačini, 17. avgusta so orga-
nizirali okroglo mizo z naslo-
vom Tu smo, vaši smo, ki jo
vodila Tadeja Lazanski'
pomočnica ministra za gospo-
darske dejavnosti, 18. avgusta so
gostili kiparko Ano MarilO
Smajdek, sklepna prireditev p^
bo jutri zvečer, ko bodo predsta-
vili rezultate mesec dni trajajac^
delovne akcije. Uroš je posebej
poudaril, da so jih domačin'
nadvse toplo sprejeli, hrana
odlična, kuhajo jim domačink^'
ki se tako tudi pripravljajo
obisk turistov. "Seveda
odlično tudi vino, resničn^
okušamo dobrote Prlekije, "
tem pa ne pozabljamo na d"^'®
Vzdušje v taboru je resnično
ponovljivo. Lahko vam povelj;
da se brigadirji, ki so konča'
prvo izmeno, že vračajo in ne''^
teri bomo tukaj preživeli ^^
mesec."
Besedilo in posnetki:
Vida Topolo^'^
V Hlebčevem višnjevem nasadu ždijo šotori
J. Kocjančič se ob rokovanju z motiko veselo smeji
Zdravko Hlebec, pred-
sednik TD Kog, hkrati op-
ravlja vso koordinacijo
pri delu mladih
fednik
22. AVGUST 1996
IZ NAŠIH KRAJEV - 9
ijiHONCI / 85 LET ERNE MEŠKO
(r žMienja za žMienje
l^a letošnji prvi pomladni dan je Ema Meško - mama,
Ijgbica, kmetica, pisateljica in navdušena planinka iz La-
lioncev - praznovala 85 pomladi. Lepa in častitljiva leta, še
^sebe') ko se z veseljem ozreš na prehojeno življenjsko pot.
Veliko vsega je bilo v njenem življenju: ljubezni, dela, ve-
jglja, pa tudi žalosti, vendar nobena zapravljena minuta. Že
y zibelko ji je bila položena ljubezen do planin, knjig in
pisanja.
danes ocenjuje minula leta,
jj ji zdi, da je bilo sicer veliko
liudega, obenem pa tudi lepega,
gili so trdi delovni dnevi, ko je
pg končanem delu morala
poskrbeti še za tiste najnujnejše
fgči pri številni družini, kot so
pranje, šivanje ter drugo. "Ko so
jrugi odšli spat, sem kar tukaj v
Icuhinji legla na klop in se
mogoče za pol urice odpočila.
Potem pa se je pričelo pranje, ki
ga ob tako številni družini ni
bilo malo. Po trikrat sem kuhala
perilo, kajti pralnega stroja ta-
itrat ni bilo, sprva tudi elektrike
ne. V soboto zjutraj sem gledala,
kaj vse moram še oprati, da bodo
otroci šli v nedeljo k maši lepo in
sveže oblečeni," se spominja
Erna tistih časov.
Kljub trdemu delu na kmetiji
in številni družini si je predvsem
ponoči le vzela trenutek povsem
zase, da je prebrala lepo knjigo,
'izmišljala o življenju, še pose-
liej pa je bila vesela, ko je poleti
družina odšla v planine.
Samo od kruha človek le ne
■nore živeti. Da postane življenje
l^valitetnejše, je potrebno še kaj
drugega. Tudi knjiga, pa seveda
planine. Te sem vzljubila že zelo
^Sodaj. Maja mamika, Grizoldo-
^i) je bila doma s Smolnika na
•"ohorju, poročila pa se je v Prle-
''•io, vendar je ljubezen do pla-
nekako 'pretočila' vame, saj
je vse življenje vleklo v gore.
prvo vojno, ko je bil oče na
''®iišču, se je mama z otroki pre-
^'ila na Smolnik in tam smo bi-
J^li štiri leta. Veliko lepega sem
''Oživljala v tistih in kasnejših
letih, ko smo v te kraje hodili na
počitnice. Tudi moža in mene je
družila ljubezen do planin in to
sva prenašala ne samo na našo
družino, temveč tudi na vaščane.
Veliko mladih Lahončanov je v
tistih časih prihajalo k nam. Ne-
kaj zaradi literature, ki smo je
imeli, nekaj pa tudi zaradi tega,
ker je moj mož obhodil veliko
planinskega sveta in jim je s teh
svojih popotovanj povedal mno-
go lepih in koristnih reči. Skoraj
vsako poletje se je nekam šlo,
najprej do določene točke s kole-
si, nato pa v hribe, bodisi na
Uršljo ali Peco, kar od nas ni
tako daleč. Obvezno pa je bila
vsaj enkrat letno tura v Julijce ali
Kamniške Alpe. Ljudje so nas že
poznali. 'Ali niste vi Meški iz
Prlekije?' nas je kdo ogovoril na
kakšni turi. Otroci, pa tudi mi
odrasli smo vse leto marljivo šte-
dili, da je bilo potem denarja za
tisto turo. S sabo smo vzeli
domačo hrano, tudi kruh. Spo-
minjam se, kako se je nekoč iz
nas norčevala neka mestna go-
spa, češ vsaj kruh bi si lahko ku-
pili, ne pa da ga nosite od doma.
Najbrž ni vedela, da kmet ni
imel nikoli denarja na odmet, ob
tem pa kmečki kruh drži dalj
časa in je dober, četudi je star,
pekovski pa se v poletni vročini
kaj hitro pokvari," obuja Erna
spomine na dni, ko so se odtrgali
od kmečkega dela in se družno
napotili v planine, kjer so
preživeli nepozabne trenutke.
Narava je imela na Erno po-
sebno moč že od najnežnejših
otroških dni, ko se je učila živeti
z njo. Kot kmečki ženski pa sta ji
zemlja in narava pomenili
preživetje. Gledala ju je z radost-
jo, a tudi z zaskrbljenostjo, vmes
pa je bilo toliko lepih trenutkov,
ki so ji plemenitih življenje.
Kdo ve, kolikokrat je prehodila
pot med Lahonci in Tomažem!
Poznala je vsak brežček in vsako
jamico, lahko bi jo prehodila
žmere, vendar je hodila skozi ta
čudoviti slovenjegoriški svet z
ljubečim srcem, odprtimi očmi
in ušesi. Vsak del te poti ima
zanjo poseben pomen, še posebej
ko jeseni na sepu ob poti zasliši
klopotec, ki od časa do časa ba-
havo udari klip - klap. Veliko
vsega se ob tem spomni, od tistih
prvih trgatev, ki jih je doživela
kot otrok, do izgube vinograda
na Litmerku in drugega, kar je
bilo v tistih prvih povojnih letih
vezano na kmeta. Če je imel ne-
kaj več zemlje, je pogosto pos-
lušal besedo 'kulak', ki je postala
v tistem času že kar psovka. Spo-
min ji poroma tudi v čas med
drugo vojno, kako sta z možem
Maksom uspešno reševala slo-
venske knjige. Spominja se tudi
trdega življenja kmečkih žena, o
katerem je tako pogumno spre-
govrila na problemski konferen-
ci o družbenoekonomskem
položaju kmetice, ki je pred na-
tanko dvajsetimi leti potekala v
takratni republiški skupščini v
Ljubljani.
Ob planinah je imela rada tudi
knjige, ki so jo prav tako zvesto
spremljale na njeni življenjski
poti. Že pri njenih starih starših
Grizoldovih na Smolniku so
imeli ogromno knjižnico, saj je
bil njen pradedek Davorin Gri-
zold znani narodni buditelj in
pesnik. Tako je Erna ljubezen do
knjig in pisane besede 'zajemala'
prav iz te pohorske krvi.
Veliko tega, kar je doživljala in
o čemer je razmišljanja, je zapi-
sanega v njenih dveh knjigah
Rada bi vam povedala in Se bi
vam rada povedala, ki sta izšli v
redni zbirki pri Mohorjevi
družbi. Da je bilo njeno pisanje
resnično odmevno in ljudem lju-
bo, pove podatek, da je po izidu
prve knjige prejela več kot 600
pisem, kjer so jo ljudje vzpodbu-
jali, naj o sebi, kmečki ženi, živl-
jenju na podeželju in drugem le
še piše.^ Sedaj pripravlja tretjo
knjigo Želeli ste - preberite, ki
bo vsebovala prozo in pesmi.
"Ljudje so me vedno vzpodbu-
jali, naj pišem. In sem pisala. V
Planinski vestnik, Kmečki glas,
Rodno grudo, ptujski Tednik in
še kam. Snov sem zajemala iz na-
rave, od mojih soljudi in življen-
ja z njimi. Tako je moje pisanje
vzeto iz življenja in namenjeno
življenju. Ničesar, česar nisem
doživela na svoji koži, nisem na-
pisala, zato sta bili moji prvi dve
knjigi tako odmevni," pove Erna
ter dodaja, da ji tudi pesmi sicer
gredo od rok, vendar manj kot
proza.
V času, ko je obiskovala v
Ljubljani trgovski šolo, je bil
naročena na Mladiko, katere
urednik je bil kasnejši škof dr.
Pogačnik. Ker je že v tistih letih
rada sukala pero, mu je poslala
svoje prve pesmi. Vljudno ji je
odgovoril, da sicer lepo zvenijo,
lahko jih bo prebirala na prosla-
vah, vendar pesnica ne bo posta-
la nikoli. To ji je potem vzelo po-
gum za dolgo obdobje. S pisan-
jem se je pričela resneje ukvarja-
ti šele po moževi smrti, ko je ob
tem delu sproščala vso žalost in
energijo.
Oporo in moč pa je Erna
Meško za svoje življenje našla
tudi v veri. "Bili smo vzgojeni v
krščanskem duhu in kljub temu
sem imela vedno prijatelje tudi v
krogih, ki s takšno vzgojo niso
imeli kaj dosti skupnega. Bili pa
smo prijatelji zaradi njihovih
dobrih del, saj ljudi nisem nikoli
sodila po njihovem prepričanju,
temveč po njihovih dejanjih. V
krščanskem duhu sva z možem
vzgajala tudi svoje otroke. Učila
sva jih ljubiti Boga, zemljo in
domovino, vse v želji, da posta-
nejo dobri ljudje. Marsičesa se je
bilo potrebno v življenju odreči
v korist otrok, danes mi to lju-
beče vračajo," dodaja naša sogo-
vornica ob koncu obiska, ki je
pri njej vedno nekaj posebnega.
Ob topli in prijazni besedi ti
postreže še s pregovorno dobri-
mi pogačami. Ob tem se spom-
nim odpnja Ormoške planinske
poti v tistih nemirnih časih
spomladi 1991 tik pred vojno ne-
vihto in proslave na Meškovi
domačiji v Lahoncih, ko je vse
planince v lepi prleščini vzpod-
budila in povabila, naj gredo na
to pot, pri njih pa bodo oh
pečatu dobili še kruha in zahlo
ter prijazno besedo.
Vida Topolovec
Erna Meško za mizo v domači kuhinji.
Foto: Viktorija Klemenčič
VITOMARCI / NOV FARNI ZVON, POSVEČEN SLOMŠKU
Blagoslovlien nov zvon
v župniji sv. Andraž v Slovenskih goricah je bilo minulo
nedeljo slovesno, saj je v cerkvenem zvoniku zadonel nov,
kar 1200 kilogramov težak zvon. V kraj so ga pripeljali že
nekaj dni prej, farani pa so mu dobrodošlico s kratkim
kulturnim programom pripravili na mostu v Pesniški do-
lini.
Nov zvon je na nedeljski
slovesnosti blagoslovil mari-
borski škof dr. Franc Kram-
berger, posvečen pa je škofu
Antonu Martinu Slomšku.
Vitomarška cerkev je po
župnijskih zapisih bila zgra-
jena leta 1513, stoletje pozne-
je je bil ob njej dograjen cer-
kveni del z zvonikom, nekaj
let pozneje pa so že kupili
manjši zvon. Ta je bil letos
star 325 let, drugi večji, se mu
je v zvoniku pridružil leta
1924. Andraževska cerkev je
bila nekdaj le podružnica sv.
Lovrenca, leta 1770 pa je pos-
tala samostojna župnija. Ven-
dar so v cerkvenem zvoniku
med vojno oba zvonova (800-
in 330-kilogramskega) odpel-
jali; manjšega so pozneje
našli v ptujskem muzeju, za
drugega pa niso nikoli izve-
deli.
V Vitomarcih je bilo med
farani že dalj časa veliko go-
vora o novem zvonu, cerkve-
ni svet je zavihal rokave in
akcija zbiranja prispevkov za
nov zvon je dobro stekla. Pov-
sod so nekaj prispevali, je po-
vedal član cerkvenega sveta
Alojz Anželj; največ denarja
so zbrali med krajani, manjši
delež je dodala krajevna skup-
nost, družine Šilec, Lovrec
in Gomzi pa so postale botri
novega zvona. Vitomarški
zvon je stal okrog tri milijone
tolarjev. Na nedeljski slove-
snosti so ob njem govorili
tamkajšnji predsednik sveta
krajevne skupnostiu Albin
Druzovič, cerkveni ključar
Janez Druzovič in farni žup-
nik Jože Kolmanko.
Nedeljsko slavje so Vito-
marčani in okoličani
množično obiskali. Preden pa
je novi zvon zadonel, je zai-
grala še lenarška godba na pi-
hala. Pri sv. Andražu v Vito-
marcih o svojih zvonovih po-
vedo takole: "Ob svitu nas
zbudijo, zvečer zazibljejo z
avemarijo."
LAPORJE PRI SLOVENSKI BISTRICI
"Nemirno podzemlje"
Da tudi življenje pod zemljo ni več tako mirno, kot
je bilo še pred leti, dokazujejo vsakodnevno najdene
rastlinske posebnosti, katerih velikost, oblika pa tudi
okusi začudijo še tako vztrajne kmetovalce in vrtnar-
je.
Gospodinja in lastnica okrepčevalnice na Trgu svobo-
de v Slov. Bistrici Zinka Pušnik se že polnih 25 let
intenzivno posveča vrtnarjenju. Na vrtu svoje domačije
v Laporju pri Slov. Bistrici so se letos dogajale čudne
reči. "Še nikoli nisem imela tako nenavadnih korenjev
tako po velikosti kot tudi obliki," je povedala Zinka.
Fotografija in tekst:
Viktor Horvat
10 - PO NAŠIH KRAJIH
22. AVGUST 1996-
tednih
TEDNIKOV KLEPET / marjan podobnik - glasbenik, družinski oče in športnik
"Ali moja družina in jaz nimamo pravite do dopusta?'
Tudi nekateri slovenski politiki so spoznali, da je za
lastno slavo ter za boljšo promocijo njihove stranke po-
trebno ljudem čim bolj zlesti "pod kožo". Zato ubirajo
različne poti: nekateri prekolesarijo vso Slovenijo, dru-
gi jo pretečejo, tretji se odpravijo na Triglav... Imaš tudi
takšne, ki si vzamejo čas za državljane in državljanke v
kakšni vinski kleti, kaj dobrega z njimi spijejo, pojedo in
ob koncu še zapojejo 'ta pravo slovensko'.
Bliža se čas volitev in za
uspeh na njih je potrebno mis-
liti že veliko prej. Tudi Marja-
na Podobnika, predsednika
Slovenske ljudske stranke,
smo opazili, da se je v nedeljo,
na taboru njihove stranke bolj
promoviral kot glasbenik,
športnik in družinski oče, poli-
tična vloga pa je bila opazna
samo pri uradnem delu. Zato
smo se z njim pogovarjali prav
o teh temah.
"Vsak se sam odloča, katero pot
bo v življenju ubral in kaj bo
počel. Na tej prireditvi sem
predstavil tudi novo kaseto Za
Slovenijo z ljubeznijo. Ideja je
nastala po tem, ko so me številne
otroške bolnišnice in drugi vabi-
li na humanitarne prireditve.
Tako ima ta kaseta namen, da z
njo podprem nekatere slovenske
humanitarne projekte. Pesmi, ki
so na kaseti, so nastajale v mojih
različnih življenjskih obdobjih
in zato so ljubezensko, ekološko
in versko obarvane.
Da je kaseta ugledala luč sveta,
se moram zahvaliti svojemu pri-
jatelju Tadeju Hrušovarju, ki je
za večino skladb prispeval
aranžmaje in izredno podpira
mojo glasbeno pot. Zraven naju
so sodelovali skupina Pepel in
kri, Oto Pestner, Anika Horvat,
Nataša Mihelič, Manja Šalamun,
Marina Roškarič, Matjaž Slabe,
Miha Dovžan in drugi.
Zavedam se, da sem se z izdajo
te kasete izpostavil tudi tvegan-
ju. Toda kot politik želim z vse-
mi sredstvi, ki so mi na voljo,
spodbuditi ljudi k pozitivnemu
razmišljanju. Prepričan sem, da
se to da zelo dobro storiti z do-
bro pesmijo. Prav tako moramo
mlade spodbujati k temu, da se
ukvarjajo s športom, z družabni-
mi prireditvami. Zavedam se
namreč reka, da zgledi vlečejo,
in če bodo naši mladi imeli veli-
ko pozitivnih vzornikov, se nam
ni potrebno bati za njihovo pri-
hodnost.
Zadovoljen sem s takšnim
načinom življenja. Tudi v pri-
hodnje se bom ukvarjal s politi-
ko na tak način, seveda če bodo
dopuščale razmere. Na manj os-
ter, manj zategnjen in veliko bolj
sproščen način. Vse to pa še ne
pomeni, da nisem resen pri svoj-
ih odločitvah in interesih, ki jih
zastopam osebno ali v imenu
stranke," je začel najin pogovor
Marjan Podobnik.
Ali vam pri vsem tem ostane
še kaj časa za skrbnega - pozor-
nega moža in očeta?
Marjan Podobnik: (v odgovo-
ru začutim malo zadrego, op.p.)
"Gotovo premalo. Vem, da temu
delu mojega življenja zdaj po-
svečam premalo pozornosti. Se-
veda nisem edini, to velja tudi za
druge, ki imajo takšne ali dru-
gačne funkcije v politiki, gospo-
darstvu ali drugod. Velikokrat
jemljem na prireditve zraven
tudi ženo in otroke. Ponavadi se
dobro počutijo, le malo bolj
strpni morajo biti, saj na takšnih
prireditvah običajno srečam
mnogo ljudi, ki se želijo pogo-
varjati. Zavedam se, da če si pov-
sod, je nekaj drugega na prvem
mestu in je družina nekoliko od-
maknjena. Zato moram poveda-
ti, da me je, ko sem si po treh le-
tih vzel en teden dopusta z
družino, prav prizadelo, ko sem
potem v vseh osrednjih sloven-
skih medijih prebral, le kaj si
privoščim, da me ni bilo na iz-
redni seji državnega zbora. Kot
da jaz in moja družina po treh le-
tih nimamo pravice do dopusta!
Zanj pa sem se dogovoril že tri
mesece naprej.
Tudi v prihodnje si bom po-
skušal organizirati politično
življenje tako, da kot družinski
oče ne bom imel slabe vesti, saj
se zavedam, da je politika
minljiva stvar ter da je trdna
družina tisto zavetje, v katerega
se vedno lahko vrneš in kjer si
sprejet takšen, kot pač si, tudi ta-
krat, ko za javnost nisi več po-
memben ter cenjen."
Dejali ste, da ste si 'privoščili'
z družino dopust. Kje pa ste
počitnikovali?
Marjan Podobnik: "Preživeli
smo ga na slovenski obali, največ
v Izoli. Moram povedati, da je
Izola zame kot turistični kraj
novo odkritje. Ljudje so zelo pri-
jazni. Z ladjo Burja pa smo si s
panoramsko vožnjo ogledali ce-
lotno slovensko obalo, med dru-
gim tudi tiste sporne točke, za
katere se bojimo, da jih ne bi iz-
gubili.
Počitnice so bile čudovite, son-
ce, morje in vse kar spada zraven
- le nekoliko kratke. Pa vseeno
moramo biti zadovoljni, da so
sploh bile."
Vam je med dopustom uspelo
odmisliti politiko?
Marjan Podobnik: "Ne, to se
ne da. Prav ko sem obiskoval te
kraje, sem imel tudi veliko ne-
formalnih pogovorov z nekateri-
mi domačini. Razmišljal pa sem
prav o tem, da bi naredili hudo
lahkomiselne poteze, če bi za-
pravili samo delček našega mor-
ja in obale. Piranski zaliv je slo-
venski in se moramo začeti dru-
gače pogovarjati z našimi sosedi.
Če bomo tako barantali z našimi
neobnovljivimi dobrinami,
bomo našo državo hitro zapravi-
li."
V nogometni tekmi, ki ste jo
igrali danes, ste se v začetku iz-
kazali kot odličen napadalec, a
ste morali iz igre. Zakaj?
Marjan Podobnik: "Iz p^^
prostega razloga: bil sem pre^j
lo ogret in sem si poškodovaj
gleženj. Seveda ni tako hudo,(|j
ne bi danes še poskušal športu^
sreče. Tako v športu kot v poli^j
ki se mora človek kondicijsi^^
dobro pripraviti. Če tega ni, hj.
tro pride do psihičnih ali v dru.
gem primeru do fizičnih
poškodb. Slovenci smo znanj
tudi po tem, da vse stvari preveč
zaostrimo. Tudi takšna prija-
teljska tekma je lahko pri-
ložnost, da se skregamo. In to ni
dobro za tako majhen narod.
Zmaga je vedno pogojena z do-
bro taktiko in naše današnje na-
sprotnice jo imajo. Tudi zmag je
lahko več vrst in najslajša je tis-
ta, ki jo prinese pravična igra.
Tudi v politiki in v zasebnem
življenju. Vedno se zavzemam za
pravično igro."
Mari|a Slodniak
Strankarski prvak, ki skrbi tudi za 'dober' glas.
Marjan Podobnik z ženo Tatjano, hčerko Anjo in sinovoma Nejcem in Blažem. Fotografija je
nastala na nedeljski prireditvi v Moškanjcih.
Prevei mrtvih, premah rojstev
Julija letos se je v Sloveniji zgo-
dilo 93 samomorov, to pa je več
od siceršnjega mesečnega pov-
prečja. Vsako leto si pri nas vza-
me življenje kakšnih 600 ljudi.
Žal se niso uresničile optimis-
tične napovedi prvega predsed-
nika vlade v samostojni Sloveni-
ji Lojzeta Peterleta, da bo sa-
mostojnost zmanjšala tudi števi-
lo samomorov. Slovenija ostaja v
samem vrhu med državami z
največ samomori v Evropi - med
Rusi, baltskimi državami. Fin-
sko in Madžarsko.
Ob tem tragičnem rekordu ko-
mentator Dela piše, da je
vprašanje samomorov na Slo-
venskem več kot resno vprašanje
in zasluži tako splošno antropo-
loško kakor regionalno sociopo-
litično osvetlitev. "Je samomor
za Slovence res najbolj običajen
način, s katerim se odzivamo na
obup ali življenjsko nave-
ličanost? In smo potemtakem
bolj obupani in siti življenja ka-
kor na primer sosednji Avstrijci
in Italijani? /.../ Najlaže je reči,
da smo Slovenci pač suiciden
narod. Bolj kakor drugih ne ma-
ramo sebe, bolj kakor v ekspan-
zijo smo naravnani na samoiz-
ničenje, smo avtodestruktivci in
introvertiranci. Toda ali je res
tako? /.../ Ni treba pristajati na
defetistično tezo o nekakšni
splošni slovenski suicidnosti,
tezo, ki je pravzaprav populis-
tični izraz izmikanja temu
vprašanju. /.../
ODKOD
SAMOMORILNOST
Samomorilnost ni globinska
značilnost slovenskega značaja.
To je mogoče ugotoviti iz pre-
prostega dejstva, da gre za izrazit
pojav modernih družb. Slovenci
si ne strežemo po življenju kar
od nekdaj. Vsa kulturna tradicija
priča o nasprotnem. Ena od
osnovnih konstant, ki jih ugot-
avlja zgodovina za domačo
književnost, je prav izrazita volja
po vztrajanju v najtežjih oko-
liščinah, tako zgodovinskih ka-
kor eksistencialnih."
Mariborski Večer strah zbuja-
joče število samomorov povezuje
s povečanjem splošne agresiv-
nosti v slovenski družbi, ki se
kaže v številnih nasilnih dejanj-
ih, med drugim tudi na cestah,
"kjer objestnežem ni mar za svo-
je življenje, še manj pa za živl-
jenja drugih".
Večer opozarja, da je med
žrtvami samomorov kar 14 od-
stotkov brezposelnih, pred leti
pa se je ta delež gibal med dvema
in petimi odstotki. Poglavitni
motivi za samomore pa so še
vedno družinski in zakonski
spori, ki velikokrat izbruhnejo
prav takrat, ko se družina znajde
na robu finančnega poloma ali
pa je že zabredla vanj. Problem
samomorov ne more biti le skrb
psihiatrije in medicine, ampak
bi morala država poleg podrob-
nejše analize socialno patoloških
pojavov pripraviti ustrezno za-
konodajo za odpravo pojavov,
"ki že predstavljajo resno
grožnjo za fizično in mentalno
zdravje Slovencev," piše Večer.
IZUMIRANJE
SLOVENCEV
Zagrebški Vjesnik je pred ne-
kaj dnevi pod naslovom Ali Slo-
venci izumirajo objavil obširen
članek o upadanju rojstev na
Slovenskem. Leta 1990 je bilo
dva milijona Slovencev, danes
pa jih je 1 milijon 991 tisoč. Če
se bodo nadaljevale sedanje ten-
dence, bo leta 2072 (čez 76 let)
število Slovencev padlo na mili-
jon, leta 2200 pa jih bo še samo
180 tisoč.
Hrvaški dnevnik pravzaprav
samo povzema in ponavlja naj-
novejše slovenske ugotovitve in
mnenja v zvezi z upadanjem šte-
vila rojstev. Od leta 1993 v Slo-
veniji več ljudi umre, kot pa se
jih rodi. Leta 1980 se je v Slove-
niji rodilo okoli 30 tisoč otrok,
lani pa nekaj manj kot 19 tisoč.
To pa je že alarmantno. Najrod-
nejše leto v novejši slovenski
zgodovini je bilo leto 1923, ko se
je na območju današnje Sloveni-
je rodilo 40.710 otrok. Po drugi
svetovni vojni se je največ otrok
rodilo leta 1950 - 35.992.
Vjesnik navaja, da slovenske
analize kažejo, da se slovenski
zakonski pari zavestno odločajo
za manjše število otrok zato, ker
se bolj "preračunljivi in zahtev-
nejši glede kakovosti življenja in
pogojev za rast in vzgojo otrok".
Predvsem pa naj bi slovenske
ženske želele popolno enako-
pravnost z moškimi, pri čemer
med njihovimi ambicijami ni
vedno najpomembnejše rojevan-
je in vzgajanje otrok. Vendar pa
Vjesnik opozarja, da nekatere
"resne analize" kažejo tudi na
premajhno skrb države za mlade
družine. Temu pa ugovarja dr.
Čepar, državni sekretar v mi-
nistrstvu za delo, socialne zade-
ve in družino, ki poudarja, da se
je med drugim samo število
družin, ki dobivajo otroški do-
datek, povečalo s 150 tisoč na
410 tisoč,
STALNO PADANJE
RODNOSTI
Pred kratkim smo lahko tudi v
slovenskih časnikih prebrali, da
so "slovenski pediatri že pred
dvajsetimi leti začeli opozarjati
na stalno padanje rodnosti, kar
je pri tako majhnem narodu, kot
je slovenski, lahko usodno. Zdaj
so številke še bolj dramatične,
možnosti, da bi upadanje rod-
nosti ustavili, pa pravzaprav vse
manjše. Slovenski pediatri, ki so
se lotili tega problema, so
našteli, kaj vse bi bilo treba sto-
riti, vendar je to bolj podobno
utopiji kot resničnosti. Tako na
primer naj bi bodočo mater že
med nosečnostjo razbremenili
gmotnih in psihičnih težav, po-
porodni dopust naj bi bil tako
dolg, da bo po njem mati spravi-
la otroka v varstvo, sama pa na-
daljevala delo, vncev naj bi bilo
za vse dovolj, pa brezplačni bi
morali biti(!), zdravstveno varst-
vo otrok naj bi bilo optimalno in
ne vsako leto bolj restriktivno,
prehrana otrok naj bo subven-
cionirana, obleka in obutev
otrok neobdavčeni in P"
možnosti regresirani, šolanje
otrok do končane univerze pa re-
snično brezplačni (ne le na pa-
pirju). Otroški zdravniki so prc'
pričani, da bi edino tako lahko
dosegli, da bi se Slovenci
odločali za več otrok." Dnevni!^
je v zvezi s tem zapisal, da je "p«'
diatrom seveda jasno, da gre z^
drage stvari in da politika za t"
nima posluha. Vendar pravi)"
takole: Treba se bo odločiti. M'
danes začeti z vsem tem ali Čez
50 let ugotoviti, da ni več kornf
vladati, da je od mladega sanio^'
tojnega naroda ostala le ^^
peščica starostnikov.'"
Med nespodbudnimi novicai^"
v zvezi z rojstvi na SlovenskePi
pa seveda ne kaže spregle'^^"
razveseljivega podatka, ki go^'"^
o tem, da je Slovenija v same"'
vrhu evropskih držav z
nižjim številom umrljivosti
jenčkov. Leta 1985 je na tis"^
živorojenih otrok umrlo sko^
14 dojenčkov, konec leta 199-+P
le še 6,47. Pri porodu je od sj
tisoč mater (leta 1985) u^f'
15,5 matere, leta 1991 pa lO.
Jak Kopriv«^
fednik ■ 22. AVGUST 1996
OD TOD IN TAM - 11
pESTRNIK / ZELEZNA MASA KARLA JASA
70 let duhovniškega poslanstva slovenstvu
y farni cerkvi sv. Urbana na Destrniku je bila v nedeljo, 18. avgusta, popoldne slovesna ponovitev železne maše, posvečena 70-letnici duhovniškega
poslanstva danes 95-letnega župnika Karla Jaša, ki je v letih od 1930 do 1941 kaplanoval v tej cerkvi. Po maši so na pročelju cerkve slavijencu v čast
odkrili spominsko ploščo.
Q i/redno pomembni vlogi Karla Jaša, iii je za sloven-
sko cerkev opravil številne liturgične prevode iz la-
tinščine in tako vplival na razširjanje bogoslužja ter
krščanskih obredov v materinem - slovenskem jeziku,
je govorila prof. Julka Nezič, ploščo pa je odkril dr.
IVlarjan Smolik - oba sta profesorja Teološke fakultete
v Ljubljani.
Julka Nezič je uvodoma pou-
darila pomen začetkov sloven-
skega liturgičnega gibanja, ki se
je začelo pred 60 leti in je s pos-
topnim uvajanjem slovenskega
jezika v posamezne obrede in
končno tudi maše v največji
meri vplivalo na težko čakano
dovoljenje Rima za obhajanje
bogoslužnih obredov v
domačem - slovenskem jeziku,
po njenih besedah ima za to veli-
ke zasluge tudi slavljenec, žele-
zomašnik Karel Jaš:
"Za slovensko liturgično gi-
banje so pomembna leta 1930:
ko je izšla prva uradna slovenska
obredna knjiga - Prenovljen obred
za procesijo na praznik sv. rešnjega
telesa; leto 1932, ko je bil odo-
bren slovenski prevod Rimskega
obrednika; leto 1933, ko je bil
odobren Ročni obrednik; leto
1934, ko je izšel slovenski pre-
vod Rimskega misala. Tem
obrednim knjigam je sledila
vrsta knjižic, ki so obrednike na
neki način dopolnjevale in jih
približale ljudstvu. Med njimi
imajo posebno mesto tiste, ki so
nastale v tukajšnji župniji Sv.
Urbana. Takratni kaplan pri Sv.
Urbanu Karel Jaš je namreč
začel po letu 1930 pripravljati
tako imenovana Besedila za ljud-
sko liturgijo, ki so se po letu 1932
razširila po mnogih slovenskih
župnijah in celo med Slovenci v
Ameriki.
V svojem pismu, ki ga je g. Jaš
pisal profesorju Smoliku leta
1979, je nekdanji kaplan pri Sv.
Urbanu takole zapisal: 'Od p.
Parscha (znanega liturgičnega
delavca v Avstriji) sem imel
kmalu po letu 1930 naročeno
vse, kar je tam izšlo. /.../ Skušal
sem prenašali Parscheve zamisli
na svoje področje. Nabavil sem
si razmnoževalni stroj, prevajal
sem in razmnoževal. /.../ Vse to
pa sem uporabljal v cerkvi.
Večkrat sem se obračal na Stan-
ka Premrla, da mi je uglasbil be-
sedila za navedene izdaje. Vse te
izdaje so izhajale z naslovom: Iz-
daja župnijski urad Sv. Urbana
na Ptuju.'
Ta slovenska Besedila za ljud-
sko liturgijo so bila znana pod na-
zivom Liturgija Sv. Urbana,
mimo katere v zgodovini sloven-
skega liturgičnega gibanja ni
mogoče iti. Čeprav g. Jaš skrom-
no trdi, da so njegova tozadevna
prizadevanja in poskusi daleč za-
ostajali za pomenom, ki so jim
ga dajali, pa je treba priznati, da
so vendar naletela na velik od-
mev. Posebno odmevni sta bili
Sveta maša prvoobhajancev, ki je
imela namen uvajati prvoobha-
jance v pravilno umevanje sv.
daritve in jih vzgajati za sodaro-
vanje z duhovnikom, in zborna
Maša šolske mladine (s skupno
molitvijo in petjem). Maša šol-
ske mladine je doživela sedem
izdaj, kar priča o njeni uporab-
nosti in priljubljenosti; naročajo
jo celo iz Amerike. Gre za slo-
vensko besedilo maše, ki je bilo
tako pripravljeno, da je medtem,
ko je duhovnik tiho molil latin-
sko, ljudstvo glasno molilo ali
pelo mašne molitve v sloven-
skem jeziku. Da je bila Maša šol-
ske mladine dobro zapisana, do-
kazuje tudi dejstvo, da je prav ta
maša bila v ljubljanski škofiji
dovoljena za skupne šolske
maše. Peli so jo pri Evharis-
tičnem kongresu v Ljubljani.
Priporočal jo je tudi lavantinski
škofijski list, zanjo pa so nav-
duševali tudi nabožni listi.
S knjižico Krst in krstna obnova
je želel gospod Jaš seznaniti ver-
nike z globokoumnimi krstnimi
obredi in buditi krstno zavest
med verniki. Stopil bom k
božjemu oltarju je vodnik za lažje
in pravilno umevanje maše,
Mašni responzorij pa je bil izdan
na posebnem listku in to s koral-
nimi notami ter slovenskim pre-
vodom. Avtentično slovensko
besedilo maše za skupno božjo
službo je izdal pod naslovom
Molite mašo. Knjižica vsebuje
mašni obred z vzporednim latin-
skim in slovenskim besedilom,
prirejen za skupno molitev; vse-
buje stalne mašne speve z nota-
mi.
Prvo leto liturgičnega glasila
Božji vrelci je bil gospod Jaš naj-
plodovitejši sodelavec, potem pa
je - kot piše v listu - nekam pre-
molknil. A prav ta molk je bil
plodovit, kajti v molku je prire-
dil Molitve za strežnike, da bi jih
molili med pripravo in zahvalo
za sv. mašo in sestavil Evharis-
tični katekizem - katekizem o
maši, ki ga je tudi sam ilustriral.
Z njegovo pomočjo so lahko
vsak katehet, vsak vzgojitelj m
vsaka mati z lahkoto uvedli otro-
ke v sv. daritev. Evharistični de-
lovni list pa je praktično pokazal,
kako uvesti otroke k čim pogos-
tejši udeležbi pri sv. maši. Ilu-
striran Birmski delovni list je bil
zelo dragocen pripomoček za
pripravo na birmo. Gospod Jaš je
oskrbel tudi Molitveno uro za
kvatre; sestavil je tudi Božjo
službo v prošnjih dneh, da bi se
ljudstvo v domačem, sloven-
skem jeziku z liturgično molitvi-
jo in pesmijo moglo udeležiti te
pobožnosti. Veličino božičnega
svetonočnega bogoslužja je od-
kril vernikom v prevodu
Božičnih jutranjic, prevedel pa je
tudi skoraj vse nedeljske in praz-
nične večernice. V zvezku Sveta
pomlad je objavil prevod dnev-
nih postnih maš, pripravil je
tudi liturgično-biblični križev
pot - pasijonsko pobožnost s šti-
rimi poročili o Gospodovem
trpljenju.
Verjetno se danes niti ne zave-
damo, kako pomemben je bil
prispevek gospoda Jaša za naše
liturgično gibanje, pa tudi za
ohranitev slovenskega jezika.
Tih, neumoren delavec za litur-
gično obnovo med slovenskim
narodom je pripravljal tla za tis-
to obnovo svetih obredov, ki jo
je v začetku šestdesetih let uve-
del vatikanski zbor. Z velikim
spoštovanjem in priznanjem se
obračamo na nekdanjega sveto-
urbanskega kaplana in predava-
telja liturgike na oddelku teo-
loške fakultete v Mariboru in se
mu zahvaljujemo za njegovo li-
turgijo svetega Urbana. Želimo
mu, da bi se pri maši še veliko-
krat srečal z Gospodom in s svo-
jimi brati in sestrami."
Na spominski plošči je v črn
granit z velikimi zlatimi črkami
zapisano: »V LETIH 1930 -
1941 JE TUKAJ MED PRVIMI
V SLOVENIJI GOREČE DE-
LOVAL ZA LITURGIČNO
PRENOVO KOT KAPLAN G.
KAREL JAŠ - OB ŽELEZNI
MAŠI 1996.«
-OM
95-letni Kari Jaš (v sredini) med slovesnim obredom železne maše v farni
cerkvi sv. Urbana na Destrniku, kjer je kot kaplan maševal pred 55 leti, ...
... in ob spominski plošči, ki bo zanamce večno
spominjala na njegovo duhovniško poslanstvo
slovenstvu.	Foto: M. Ozmec
2.
Na razpolago imamo tudi opis
razmer v Hrastovcu do septem-
bra 1945. Pitne vode na gradu ni
bilo, taboriščnike naj bi ob
večerih vodil (okoli 100 v skupi-
li) k pol ure oddaljenem studen-
cu, kjer so se lahko umili. Stano-
vanjske razmere so bile slabe,
stranišče je bilo skupno, upo-
'■abljalo ga je 2400 ljudi (podatek
preverjen). Zdravniška pomoč
bila zadovoljiva, vsak dan je
Paradi izčrpanosti umrlo nekaj
'judi. Mrliče so dajali v skupne
'^'■ste in jih pokopavali na
bližnjem pokopališču (verjetno
Ore za pokopališče v Voličini, saj
1® tamkajšnji grobar v svoj dnev-
^^^ zapisoval, da so mu včasih
pripeljali krste, v katerih je bilo
^eč trupel). Grobov je bilo veliko,
se je grobar upiral izkopa-
vanju novih. Zaradi tega naj bi
Vodstvo taborišča Hrastovec
^•^azalo taboriščnikom, da za
[ ^rnrle kopljejo grobove sami.
1 ^^ražarji so precej vpili in strašili,
I P''' pa so tUdI pijani. Taboriščni-
i ^ov niso pretepali. V zvezi z do-
I p^janji na gradu Hrastovec poleti
jeseni 1945 je med ljudmi pri
! ^®nartu in v okolici precej govo-
I da naj bi na Hrastovcu
b^ačunali tudi s "četniki" (plavo-
gardisti oz. pripadniki kraljeve
vojske v domovini, op.p.). Ob
tem je treba zapisati, da segajo
novice o organizaciji plave garde
in četnikov v Slovenskih goricah
že v konec leta 1943, predvsem
pa v začetek leta 1944. Ko so ob
koncu oktobra 1944 organizirali
izpostave OZNE v okrajih Ljuto-
mera in Slovenskih goric, so or-
ganizatorje ljudje pogosto sma-
trali za četnike. Vsa okupatorjeva
propaganda je bila namreč
usmerjena proti "boljševiškim
banditom", ki da jih ni veliko.
Zaradi nerazvitega narodnoos-
vobodilnega gibanja naj bi po
mnenju nacistov iz Avstrije, ki so
takrat gradili svoje utrdbe,
takšna propaganda še ustrezala.
Vprašanje je, do kolikšne mere je
v Hrastovcu šlo tudi za obračun s
phpadniki plavogardističnih sku-
pin Jožeta Melaherja - Zmagos-
lava, ki so delovale na območju
sedanje občine Lenart, saj so ne-
kateri pripadniki kasneje sodelo-
vali na strani NOV tudi kot
stražniki taborišču Hrastovec.
Ozadje teh dogajanj zaradi po-
manjkanja pisnih virov še vedno
ni dovolj pojasnjeno, proučuje-
mo pa že nove vire in dokumen-
te, ki bodo osvetlili tudi te do-
godke (naloga o žrtvah vojne
1941-1945 na območju Lenarta -
op.p.).
///.
ŽRTVE POVOJNIH
POBOJEV NA
HRASTOVCU
Seznam žrtev z območja sedan-
je občine Lenart je v glavnem
poznan, 17 Lenartčanov je bilo
izvensodno ubitih že pred for-
malno ustanovitvijo taborišča
Hrastovec. Pri tem je zanimivo,
da je v nemških dokumentih za-
beležen kraj smrti oz. usmrtitev
Črni les pri Lenartu, ne pa grad
Hrastovec. Na osnovi pričevanj
so večino Lenartčanov (skupaj
naj bi jih bilo 18, za 17 pa imamo
zbrane in potrjene podatke) res
odpeljali proti Črnemu lesu, od
tam pa v Hrastovec. Ustreljeni so
bili na prostoru sedanjega ribni-
ka, v katerem pa v času ustrelitve
ni bilo vode. Ti Lenartčani so biti
ustreljeni med 9. in 15. majem
1945; zagotovo še pred formal-
no ustanovitvijo taborišča, kate-
rega komandat je bil Franc
PERŠAL-RAJKO. Pooblaščenec
OZNE je bil Mladen DEVIDE -
TONE, sin znane lenarške lekar-
niške družine. Njegov oče je bil
žrtev nacističnega nasilja, saj je
umrl v nemškem koncentracij-
skem taborišču. Na voljo imamo
pričevanja aktivnega udeleženca
osvobodilne vojne, znanega in
uglednega udeleženca osvobo-
dilne vojne, uglednega Len-
artčana, učitelja, člana SOKOLA,
že pokojnega F.R., daje bil Devi-
de premlad za opravljanje tako
pomembne funkcije, kot je
pooblaščenstvo OZNE. Po
značaju ni bil odločen, očitno je
to storil tudi zaradi očetove smrti
v nemškem taborišču, ki ga je
zelo prizadelo.
Seznam doslej ugotovljenih
žrtev ni povsem točen, saj pri ne-
katerih imenih ni navedbe, ali je
bil ubit, ali je umrl, če pa je na-
vedba, da je pogrešan, ni zabe-
ležbe, da je pogrešan iz Hrastov-
ca, tako da lahko sklepamo, da
gre za žrtve tega taborišča. Tudi
ni navedb rojstnih podatkov, v
kolikor pa so, gre samo za letni-
ce. Tudi poklic in stan nista pri-
beležena oziroma sta navedena
le pri nekaterih osebah. Domne-
vamo lahko tudi, da so nekatere
žrtve s tega seznama pribe-
ležene na seznamu grobarja
Kurnika iz Voličine, ki je beležil
število trupel, za zelo redke pa
tudi njihovo identiteto. Na tem
seznamu so tudi žrtve iz Lenarta,
pri čemer so nekatere žrtve oz.
osebe bile ubite že maja 1945,
še pred ustanovitvijo taborišča
Hrastovec, ki je bilo ustanovljeno
v 2. polovici meseca maja 1945.
Utreljeni naj bi bili:
1.	Julijana AubI, gostilničarka iz
Lenarta
2.	N. Breznik, gostilničar iz Len-
arta
3.	Gertrud Jurin, posestnik iz
Lenarta
4.	Pavla Ledinek, natakarica iz
Lenarta
5.	Leopold Omerzu, čevljarski
oz. usnjarski delavec iz Lenarta
6.	N. Pernek, čevljar Iz Lenarta
7.	N. Wruss (Brus), Lenart
8.	N. Jelenko iz Lenarta
9.	Jožef Schmigotz, Lenart
10.	Jožef Rojko, Sv. Trojica
11.	Alojz Nudi, Gasteraj
12.	Alfred Beck, Sv. Ana
13.	(Alojz) Slavko Kurnik, Lenart
14.	Johanna (Ivana) Veršič,
Voličina
15.	Lucija Merčnik, Lenart
16.	Anton Fras, Lenart
17.	M. Močnik, Lenart
USMRČENI NA
HRJiSTOVCU
(po zapisih grobarja Kurnika iz
Voličina)
Zabeležen je začetek avgusta
1945, ko je grobar izkopal 17 jam
(grobov), iz Hrastovca so mu pri-
peljali 31 trupel. Nato lahko raz-
beremo sledeče podatke o pri-
peljanih iz Hrastovca:
- 10. avgust 1945 v eni krsti 2
ženski trupli iz Hrastovca
-11. avgusta 1945 žensko truplo
iz Hrastovca
-11. avgusta 1945 Janez Art iz
Hrastovca (pripomba, da je bil iz
Beograda)
-	13. avgust 1945 Karlo
Henešturi, Bakovci iz Hrastovca
-13. avgust 1945 2 ženski trupli v
eni krsti
-13. avgust 1945 2 moški trupli v
eni krsti iz Hrastovca
-17. avgust 1945 Franc Unger Iz
Hrastovca
-19. avgust 1945 2 ženski trupli z
otrokom iz Hrastovca (z opombo
Laško - od tam doma)
-	22. avgust 1945 moško truplo Iz
Hrastovca
-	23. avgust 1945 moško truplo Iz
Hrastovca
-	23. avgust 1945 2 moški trupli v
eni krsti iz Hrastovca (pok. pod
Rusom)
-	23. avgust 1945, Ljutomer, Ma-
rija Berminje (dvor)
-	26. avgust 1945 Pavla Drolc iz
Laškega
-	26. avgust 1945 2 moški trupli
(poleg Berminje)
-	27. avgust 1945 moško truplo
(poleg ustreljenih)
-	27. avgust 1945 žensko truplo z
otrokom v eni krsti
-	27. avgust 1945 2 moški trupli v
eni krsti
-	29. avgust 1945 Rozallja Kala-
mar iz Prekmurja
12 - PO NAŠIH KRAJIH
22. AVGUST 1996 -
tednih
Kolpa pa kar šumi
BISER OB SLOVENSKO-HRVAŠKI MEJI, KI POMIRJA IN NAVDIHUJE ^ VSE VEČ
TURISTOV NAPOVEDUJE NOV RAZMAH ŽIVLJENJA V KRAJIH, KI SE VČASIH ZDI-
JO POZABLJENI • OBNOVILI BODO CERKVICO SVETEGA VIDA V LAZAH NAD
KOLPO, KI JO BO POSLIKAL SLIKAR MAKSIM SEDEJ ML ^ OHRANITI ZELENI
BISER ZA VSAKO CENO IN PREPREČITI EKOLOŠKE NEVŠEČNOSTI, KI SO ŽE V
ZRAKU • DIVJE ČOLNARJENJE IN ŠE KAJ JEZI DOMAČINE, KI ŽELIJO MIR IN
PREDVSEM ZELENO DOLINO # ŽIVUENJE NE BO IZUMRLO
Kolpa. Mejna reka med Slove-
nijo in Hrvaško. Preveč časopi-
snega papirja bi porabili, če bi
opisali vso njeno burno zgodovi-
no in dolgo življenje. Življenje
reke in predvsem življenje ljudi
ob njej. Dolga stoletja živijo z
reko, ki teče in šumi, ki nav-
dušuje, daje darove in ruši. Vse,
kar ji pride v napoto. Voda je vir
življenja, tudi v Kolpi je polno
drobcenih bitij, ki že tisočletja
{preživljajo postrvi, mrene, linje.
Čudovita imena prekrasnih rib,
od katerih se ribičem zavrti v
glavi. Kako velike so videti v
čisti vodi! Kako izivalno plavajo
ribičem v posmeh! Ugriznejo
poredko, bolj za šalo kot zares.
Takrat je praznik in ribiču vri-
ska srca. Se kapitalni sulci
včasih prijemajo. Bolj poredko,
pravijo domačini, tuintam pa se
še nasmehne ribiška sreča.
Kolpa pa ni samo ribičija, Kol-
pa je veliko več. Reka, meja, vir
pitne vode, energetski potencial,
turistična atrakcija. Sumi in
buči, noč in dan. Vsem v poduk,
da se življenje nikoli ne ustavi.
"Ko bo Kolpa prenehala šumeti,
bom najbrž zaspal," je slikovito
pripomnil Milan Lampe iz Laz
1, tik ob Kolpi. Trideset let živi
ob reki in jo pozna v dušo. V do-
brem in zlem. Ima jo rad, ne bi je
zamenjal za vse zlato na svetu.
Ponosen je na njene brzice, na
njene jezove, na ostanke mlinov
ob njej, na mogočne jelše in
vrbe, na sulce, ki jih je tudi sam
lovil.
"Lepa je naša dolina, tako zras-
la mi je pri srcu, da ne morem od
tod. Veste, tod je bilo včasih
življenje trdo. Ni bilo dela, de-
narja tudi ne, ljudje so živeli
skromno. Radi so pili, lovili so
na črno in se preživljali. Pri vsa-
ki hiši je bilo veliko lačnih ust.
Zemlja ni dajala dovolj," nam je
pripovedoval Milan Lampe, ko
smo z njim občudovali Kolpo v
Lazah. Kar šumela je in bučala v
neznano. Ves dan in vso noč...
Čudoviti mož, ki kar trese iz
rokava pripovedi in zgodbe, zgo-
dovino, preteklost krajev in lju-
di. Pozna sedanjost, saj je med
drugim tudi predsednik sveta
KS Predgrad - Poljanska dolina.
Delaven, da je kaj. Nikoli ne mi-
ruje, razmišlja o Kolpi, o ljudeh
in o tem, kaj storiti, da bo živl-
jenje v teh krajih lepše in zno-
snejše. In da bo Kolpska dolina
ostala zeleni biser, da bo dopoln-
jevala podobo Kočevske, lepe
pokrajine, ki jo Slovenci bolj
poznamo po jelenih in medve-
dih, po zaprtih območjih, po
breznih, po partizanskih gro-
biščih, po kočevskih Nemcih, ki
so včasih gospodarili na trdnih
kočevskih kmetijah. In tudi po
tem, da je zdaj zaraščena, da bi jo
radi revitalizirali in uredili
Kočevski regijski park. Ideja ni
slaba, pravijo tudi domačini, ki
se zavedajo realnosti časa in do-
dajajo, da je preteklost pač prete-
klost in da je utopija misliti na
povsem spremenjeno deželo. Za-
kaj neki, pripominjajo, naj osta-
ne vsaj takšna, kot je. Pretirano
turistično in drugačno izko-
riščanje lahko tej deželi prej
škodi kot koristi. Ljudem je tre-
ba omogočiti delo in primerno
plačilo za vsakdanje preživetje.
Dopolnilne dejavnosti na kme-
tih, da, tudi lov, tudi kampiran-
je, tudi ribolov, čolnarjenje. Vse,
toda v razumnih mejah, da ne bi
prehitro uničili tisočletnih sa-
dov narave. Bogastva, ki se ga
nihče ne zaveda. Zgodbe o tem
so različne, pa vendarle se zdi, da
ljudje podobe svoje dežele ne bi
zamenjali. Vsaj nekateri ne,
čeprav so pretrpeli marsikaj hu-
dega.
Sicer pa se časi spreminjajo in
z njimi tudi Kolpska dolina ter
Kočevsko. "Krajevna skupnost
Predgrad-Poljanska Dolina meji
na štiri krajevne skupnosti, in si-
cer na severu na KS Ivana
Omerza Livold in KS Šalka Vas,
na zahodu na KS Kostel - Fara
in na vzhodu na KS Stari trg ob
Kolpi. Mejimo tudi na sosednjo
državo Hrvaško ob Kolpi. V
našo KS sodijo naselja Nemška
Loka, Brezovica, Vomolj, Kralji,
Zadere, Čeplje, Jelenja vas, Paka,
Dol, Laze, Vrt, Sp. Bilpg .
Predgrad. Tam je tudi sedež V?
Poljanska dolina ob Kolpi. Št«
369 prebivalcev, večinoma jej^^^
rejše prebivalstvo, ki je ostai
zvesto svi)jim stoletni
domačijam. Naša KS leži m^
gorskimi masivi z najvišjij^^
vrhom Ilijo z 860 m nad rnoj
jem. Površine so bolj ali man
neobdelane, saj je pri nas kraši^-
svet," nam je opisal KS in svetoi,
Kolpi neutrudni Milan Lamp^
Seveda ni pozabil omeniti, dj
je bo Kolpi tudi nekaj rodovii.
nega sveta, polj, na katerih rasi^.
ta debel krompir in lepa koruzj^
pa tudi fižol in zelje. Ce niso
leni in divji prašiči preveč lačni
potem pridelek lepo dozori.
"Obdelovalne površine
zmanjšujejo, precej travnikov
zarašča grmovje, njive so neob-
delane in služijo za košnjo trave
Manjše število ljudi se ukvarja 2
ovčerejo in govedorejo. Neka;
ljudi je zaposlenih v obratih Ko-
meta in Uniorja v Starem trgu v
občini Črnomelj, na delo pa se
vozijo tudi v Kočevje. V pri.
hodnje računamo na obrtno
cono v Predgradu, ki bi morala
čimprej zaživeti, velik izziv za
prihodnji razvoj pa je turizem.
Poleg tega moram posebej pou-
dariti, da je naša Poljanska doli-
na ob Kolpi izjemno lepa, z bo-
gatimi naravnimi danostmi,
imamo neokrnjeno naravo, vse
to pa od nas zahteva skrbno va-
rovanje in ohranitev. Z vso od-
govornostjo bomo skrbeli, da bo
KS Poljanska dolina ob Kolpi z
vsemi strukturami ekološko
čista in v ponos domačinom in
da bodo ljudje dobre volje našli
čist, prijeten in miren kotiček ob
Kolpi, kjer je zares prijetno
preživljati prosti' čas," je sklenil
svojo pripoved Milan Lampe. Ni
pa pozabil omeniti, da so v La-
zah že začeli urejati cerkvico sv.
Vida iz 16. stoletja in da je v njej
že naslikal dve sliki priznani
umetnik Maksim Sedej ml. Cer-
kvica je pravi biserček nad Kol-
po v Lazah, zvečer je lepo
osvetljena, v njej je tudi majhen
oltarček in v zvoniku dva zvono-
va. Ko bi le znali ceniti to, kar
nam je narava podarila, smo po-
mislili, ko smo zapuščali Kolp-
sko dolino in Kočevsko. Polni
lepih vtisov in doživetij. Zares je
lepa naša Slovenija, žal jo vsi po
vrsti premalo poznamo.
Marjan Toš
Zeleni biser - dolina Kolpe med Slovenijo in
Hrvaško. Ob Kolpi najdemo veliko elementov prvo-
bitnosti. Čudovita dežela, polna skrivnosti in nepo-
zabnih doživetij. Raj za ribiče in lovce, za vse, ki
ljubijo mir v neokrnjeni naravi.
Milan Lampe, predsednik KS Poljanska dolina -
Predgrad, doma v Lazah, tik ob Kolpi, ima polne
roke dela. Z vodenjem KS, pa tudi s svojimi zvesti-
mi spremljevalci - psičko Asto, racami, purani, ko-
zami ... Rad živi ob Kolpi in občuduje njene darove.
Sogovornik, ki pozna malodane vso dolino in nje-
ne probleme.
Dan in noč šumi Kolpa,
šumijo pa tudi prostrani
gozdovi, polni divjadi, ki
jo lahko občudujemo in
opazujemo iz visokih
prež. Eno ima tudi Milan
Lampe, visoko nad Kol-
po, skrito, da iz nje vidi
grav vsako žival.
Čeprav je lovec, ne
strelja. Samo opazuje in
krmi.
Ob Kolpi leži tudi simpatična vasica Fara. Ima lepo
šolo za 300 otrok, žal pa jih šolske klopi guli le 55.
Mirna in spokojna vasica, vredna ogleda.
Darovana
finančna sredstva
za izgradnjo
Boinišnice Ptuj
1.	Vzgojnovarstveni
zavod Ptuj -
namesto cvetja na
grob pok. Rada
Kukovca -
10.000,00 SIT
2.	Janez Zavec,
Orešje 177, Ptuj -
dobrodelni namen -
30.000,00 SIT
3.	Odvetnica
Božena Čakovič,
Ptuj - za izgradnjo
otroškega oddelka -
15.000,00 SIT
4.	Janez Miklošič,
Ptuj - za izgradnjo -
20.000,00 SIT
5.	Sošolci dr.
Poznika - za otroški
oddelek namesto
cvetja na grob -
12.000,00 SIT
Delavci
boinišnice Ptuj se
za prispevana
finančna sredstva
iskreno
zahvaljujemo.
AMUR IZ
JURŠINCEV
Amurja na fotografiji sta
morala držati kar dva ribiča,
ujel pa ga je Franc Benko iz
Juršincev v tamkajšnjem rib-
niku. Tehtal je 10 kilogramov
in meril 91 cm - skoraj toliko
kot mali pomočnik na fotogra-
fiji.
JOŽKOV
7,15-
KILOGRAMSKI
KRAP
Letošnje počitnice bodo 12-
letnemu Jožku Ilovšku iz Ptu-
ja, sicer učencu osnovne šole
Breg, še dolgo ostale v prijet-
nem spominu. Z očkom, ki je
znan "ribiški maček", sta se
večkrat odpravila za vodo, naj-
pogosteje za Dravo ali za kate-
rega od bližnjih ribnikov. V
torek, 16. julija, pa sta se za
spremembo odpravila v ribnik
na Štatenberg. Že dan pred
tem sta si zvečer vse lepo pri-
pravila in skuhala polento ter
se v jutranjem mraku tiho od-
pravila od doma, tako da sta že
pred šesto namočila trnke in
"nastavila za krapa."
Nista dolgo čakala, kajti
okoli 6.30 je mlademu Jožku,
sicer uspešnemu pionirju
Ribiške družine Ptuj, močno
potegnilo. Skočil je na noge in
zategnil. Takoj je čutil, da je
nekaj večjega, zato je kmalu na
pomoč poklical še očeta. Do-
bre četrt ure sta ribo utrujala
in Jožkove oči so zasijale, ko je
pred seboj zagledal velikega
krapa - luskinarja. Česa takega
ni ujel še nikoli, to mu bodo
zavidali.
Skupaj z očetom sta bila pre-
senečena, ko se je tehtnica us-
tavila pri 7,15 kg, v dolžino sta
namerila kar 69 cm, v premer
pa 56 cm.
-OM
Kdo ima ncifcfe-
frefe/si krompir?
Radko Firbas, 25-letni pridelovalec iz Moškanjcev, je posadi'
letos krompir približno na dveh hektarjih. Pred dnevi ga je
nimalo, kako je obrodil. Izkopal je nekaj grmov in med kron^'
pirji našel tudi velikana, ki ga objavljamo. V uredništvo Tedn'"
ka ga je prinesla njegova mama Marija Firbas. Tehtal je 1
in 35 g. Krompir ima pri Firbasovih tako kot drugod po
skem in Dravskem polju še kakšna dva tedna časa, da zraste
kolikor more, nato pa ga bodo izkopali. Bo kdo našel deb^'
lejšega?
fcdnik - 22. AVGUST 1996
NAŠI KR.\11 IN UUD.IE - 13
kmetijska zemljisia pod posebnim družbenim varstvom
3. nadaljevanje
I,) Zaščitena kmetija je bila v
lasti) solasti ali skupni lasti za-
Ijonskega para oz. izvenzakon-
jKih partnerjev (8 čl.)
V	takem primeru je dedič pros-
j^ga dela zaščitene kmetije
preživeli zakonec oz. izvenza-
l^onski partner. V drugem odst.
g čl. pa je urejeno dedovanje
23§čitene kmetije v primeru, če
zakonca oz. izvenzakonska
partnerja umreta hkrati,
c) zaščitena kmetija je bila v
solasti enega od staršev in
otroka ali posvojenca oziroma
njegovega potomca (9.čl.)
V	takem primeru je dedič pros-
(gga dela zaščitene kmetije
preživeli solastnik, če ima zako-
nito dedno pravico. Če preživeli
nima zakonite dedne pravice do
zapustnika, se dedič prostega
dela kmetije določi v skladu s 7.
ZDKG med zakonitimi
dediči umrlega solastnika.
Če sta solastnika umrla
istočasno, velja za dediča zaščite-
ne kmetije otrok ali posvojenec
oz. njegov potomec.
Namesto otroka ali posvojenca
oziroma njegovega potomca
vstopijo njegovi zakoniti dediči,
med katerimi se dedič celotne
zaščitene kmetije določi v skla-
du s 7. členom ZDKG.
% Odložitev določitve dediča
zaščitene kmetije (10. čl.)
Če bi po splošnih predpisih o
dedovanju dedovali zaščiteno
kmetijo tudi mladoletni otroci
ali posvojenci zapustnika, se
lahko na predlog zapusnikovega
zakonca, njegovega otroka ali
posvojenca ter skrbstvenega or-
gana določitev dediča zaščitene
kmetije odloži, dokler ne posta-
nejo vsi otroci in posvojenci pol-
noletni, nakar se šele določi
dedič in tudi nujni deleži, o ka-
terih bom še pisal v nadaljevanju
tega članka.
0 Kdaj se sme zaščitena
kmetija razdeliti po fizičnih de-
lih (13. čl.)
Če ni dediča, ki bi izpolnjeval
pogoje za dedovanje zaščitene
kmetije po že prej prikazanih
določbah čl. 7., 8., 9., 10., 11. in
12 ZDKG, dedujejo zaščiteno
kmetijo vsi dediči v skladu s
splošnimi predpisi o dedovanju.
V tem primeru se sme zaščitena
kmetija razdeliti po fizičnih de-
lih.
• Nujni delež (14. in 15. čl.)
Zakonec oz. izvenzakonski
partner, zapustnikovi starši, za-
pustnikovi otroci in posvojenci
ter njihovi potomci, ki ne dedu-
jejo zaščitene kmetije, dedujejo
denarno vrednost nujnega
deleža, ki se tudi v tem primeru
izračuna po zakonu o dedovanju
in znaša za zapustnikovega po-
tomca, posvojenca ter njihovega
potomca in za zakonca oz. izven-
zakonskega pannerja 1/2, za vsa-
kega zapustnikovega starša pa
1/3 dednega deleža, ki bi šel po-
sameznikom po zakonitem ded-
nem redu. Sodišče pa lahko iz
razlogov, navedenih v 2. odst. 14
ČL, nujni delež poveča ali
zmanjša. Izjemoma pa lahko
zgoraj omenjeni dedič deduje
tudi zemljišče ali druge nepre-
mičnine oz. premičnine, če niso
pomembne za zaščiteno kmetijo,
vendar le do višine nujnega
deleža. Rok za izplačilo nujnega
deleža, ki se vsako leto revalori-
zira, določi sodišče in znaša v iz-
jemnih primerih največ do 10
let.
# Koga mora dedič, ki je
prevzel zaščiteno kmetijo,
preživljati (16. čl. in 1. odst. 17.
Ce v primeru iz 10 čl. ZDKG,
ki sem ga že obravnaval, ne pride
do odložitve določitve dediča,
mora dedič, ki je dedoval
zaščiteno kmetijo, zagotoviti: a)
mladoletnim dedičem preživl-
janje in usposobitev za samostoj-
no življenje, primerno gospodar-
ski zmožnosti zaščitene kmetije.
Ti izdatki se vštejejo v nujni
delež; b) preživljanje tudi polno-
letnim zapustnikovim potom-
cem, ki se zaradi težjih okvar ali
duševnih motenj ne morejo sami
preživjati, če je to združljivo z
gospodarsko zmogljivostjo
zaščitene kmetije; c) dosmrtno
preživljanje preživelemu zakon-
cu oz. izvenzakonskemu part-
nerju, če ta nima svojega pre-
moženja, s katerim bi se lahko
preživljal. Če se spremenijo zlas-
ti gospodarske razmere bodisi na
strani dediča bodisi na strani
preužitkarja, lahko sodišče že
dogovorjeni preužitev zniža ali
poveča ali v celoti drugače preo-
blikuje.
Zanimiva je določba, ki nalaga
dedičem pod a) dolžnost po svoj-
ih močeh pomagati pri običajnih
opravilih na zaščiteni kmetiji,
sicer lahko izgubijo preživnin-
sko pravico. Takih določb bivši
ZDKZZKG ni imel.
# Posledica neizpolnjevanja
dolžnosti preživljanja in dajan-
ja potrebne pomoči (18. čl.)
Dediču iz prvega odstavka 14.
čl. ZDKG, ki je dedno nevreden
zato, ker se je hudo pregrešil zo-
per dolžnost preživljanja zapust-
nika, ki ga je bil po zakonu
dolžan preživljati, oziroma ker
zapustniku ni hotel dati potreb-
ne pomoči, ni mogoče odpustiti
dedne nevrednosti.
0 Kdaj ima preživeli zakonec
oz. izvenzakonski partner pra-
vico do uživanja zaščitene
kmetije (2. odst. 17. čL)
Preživeli zakonec oz. izvenza-
konski partner, ki je v času za-
pustnikove smrti živel na
zaščiteni kmetiji, ima pravico do
uživanja zaščitene kmetije, če iz-
polnjuje v 2. odst. 17. čl. navede-
ne pogoje, vse tako dolgo, dokler
dedič zaščitene kmetije, če je le-
ta potomec zapustnika ali
preživelega zakonca, ne dopolni
25 let starosti. Bivši ZDKZZKG
take določbe ni imel.
# Kaj lahko doleti dediča, ki
odtuji ali odda v zakup zaščite-
no kmetijo pred potekom 10 let
od dneva, ko jo je prevzel? (19
Ce to stori, ne da bi pridobil
drugo kmetijo, kmetijsko
zemljišče ali gozd, oz. če sred-
stev, ki jih je dobil z odtujitvijo
ali oddajo v zakup zaščitene
kmetije ali njenega znatnega
dela, ne vloži v zaščiteno kmeti-
jo, mora vsem zakonitim
dedičem na njihovo zahtevo do-
plačati toliko, da niso pri-
krajšani glede dednih deležev.
To pa ne velja, če zakup sklene
zaradi posebnih razlogov, n.pr.
zaradi odhoda k vojakom. V pri-
meru prodaje ali zakupa zaščite-
ne kmetije oziroma njenega dela
imajo sodediči prednostno pra-
vico.
# Kaj se izloči iz zapuščine
zaščitene kmetije? (20. čL)
Na zahtevo zapustnikovega za-
konca oz. izvenzakonskega part-
nerja in zapustnikovih potom-
cev se izloči iz zapuščine vred-
nost dela, ki ustreza njihovim
prispevkom k povečanju vred-
nosti zaščitene kmetije. Izločeni
deli, ki niso pomembni za
zaščiteno kmetijo, se jim vrnejo
v naravi, za druge dele pa mora
dedič, ki je podedoval zaščiteno
kmetijo, izplačati njihovo vred-
nost. Sodišče pa lahko na zahte-
vo prej navedenih upravičencev
ali tudi dediča iz zdravstvenih,
socialnih in drugih razlogov
spremeni pravico do izločitve v
pravico do dosmrtnega preživl-
janja na breme dediča, ki deduje
zaščiteno kmetijo.
Nadaljevanje prihodnjič
Mirko Kosfanjevec
JURŠINCI / ob
drugem občin-
skem prazniku
Športna
tekmovanja
Ob drugem prazniku občine
Juršinci so potekala tudi športna
tekmovanja: v malem nogome-
tu, streljanju z zračno puško in
ribolovu.
ŠD Juršinci je organiziralo tek-
movanje v malem nogometu na
novem travnatem igrišču na
Vinšaku. Med pionirskimi eki-
pami je zmagala ekipa Vinšaka,
med člani ekipa iz Zagorcev,
med veterani pa ekipa iz Bod-
kovcev.
Strelska družina Gomila je or-
ganizirala tekmovanje v streljan-
ju z zračno puško. Med ekipami
je zmagala SD Željka I, med po-
samezniki pa Darko Pavlin pred
Brankom Žmavcem in Anto-
nom Ciglaričem - vsi Željka.
Ribiško društvo Juršinci pa je
izvedlo tekmovanje v lovu rib s
plovcem. Udeležilo se ga je 38
ribičev. Največ sreče je imel
Franc Cajnko iz Velike Nedelje,
2. Janko Slatič, Podvinci, in 3.
Dušan Krajnc, Gabernik.
Darko Pavlin
skrivnost mešanja pijač
Kdo /e bufmun^
v Sloveniji se žal ne moremo pohvaliti, da je v gostinski
dejavnosti barmanstvo ali priprava mešanih pijač že raz-
vito in uveljavljeno, saj veliko ljudi ne ve, kakšno delo
barmani pravzaprav opravljajo. In prav to je vzrok, da
bom nekaj vrstic posvetil tudi tistim, ki se želijo z bar-
manstvom seznaniti in povezati, ter tistimi, ki so le ljubi-
telji mešanja pijač.
Barman je del osebja nekega
gostinskega obrata, ponavadi
cocktail bara ali aperitivnega
bara v hotelu. Njegovo delo je v
prvi meri skrb za pripravo
mešanih pijač in streženje gos-
tov v barskem pultu. Delo bar-
mana je fizično manj naporno
. l^ot delo natakarja, saj je pri
prvem znatno manj gibanja in
Vendar mora barman
ftrokovno obvladati svoje delo
seveda poznati specifične
[ssinosti alkoholnih in brezal-
"^oholnih pijač. Ob tem mora
'ineti zelo izostren okus ter čim
^^čji občutek za vedno nove
Jcacije svojih mešanih pijač,
' jih danes ob tolikšni raz-
'^^vrstni ponudbi različnih
^^amk ne more nikoli
zmanjkati. Barman mora biti
na vseh področjih razgledan
človek, ki se zna s pivcem svoje
mešane pijače prijazno pogovo-
riti o čemerkoli. Znanje vsaj
dveh tujih jezikov je pri tem
samo po sebi razumljiva potre-
ba in nujnost.
Kljub temu da še v Sloveniji
poklica barmana ni, naj ome-
nim, da ima Slovenija veliko
strokovnjakov tega področja in
tudi elitno Društvo barmanov
Slovenije, katerega predsednik
je Dušan Vrtovec, s sedežem v
Ljubljani. Društvo barmanov
Slovenije je član Svetovnega
združenja barmanov in vsako
leto pripravlja državno in
odprto prvenstvo Slovenije, ki
poteka na Bledu. Najboljši trije
vsako leto odpotujejo na sve-
tovno prvenstvo v mešanju
pijač, ki poteka vedno v drugi
državi, letos na primer v japon-
ski prestolnici Tokiju. Barma-
ni se udeležujejo tudi drugih
tekmovanj v naših sosednjih
državah in drugod po svetu.
Društvo barmanov Slovenije
šteje 111 članov, od tega pri-
bližno polovico aktivnih, ven-
dar naj omenim, da so le štirje s
področja severovzhodne Slove-
nije. Ljubitelji mešanja pijač
lahko z opravljenimi izpiti pos-
tanejo profesionalni barmani.
Vsako mnenje, da za barski
pult sodi le moški, je seveda
zmotno. Res pa je, da je še pred
nekaj leti Svetovna barmanska
organizacija prepovedala nas-
tope žensk na mednarodnih
tekmovanjih, vendar se je DBS
kot prvo uprlo temu režimu in
doseglo enakopravnost žensk v
tem poklicu. Tako so tudi žen-
ske vse bolj zaželene na medna-
rodnih tekmovanjih in seveda
ob barskem pultu.
Zato pa se lahko vsi tisti
ženske in moški, ki vas pri-
prava mešanih pijač veseli in
zabava ter bi pri tem delu radi
postali resnični mojstri, pisno
obrnete na naslov: Goran
Čebul), Krčevina pri Vurber-
gu 57a, 2250 Ptuj. (Prosim, da
navedete, kakšno delo opravlja-
te, svoj poklic, starost, želje in
telefon oziroma naslov, kjer ste
dosegljivi). Z odgovorom po te-
lefonu ali pisno vam bomo
ustrezno svetovali in seveda
pomagali pri odkrivanju na-
daljnih skrivnosti mešanja
pijač!
Goran Čebuij,
Društvo barmanov Slovenije
, "^^kmovanje v mešanju pijač, kjer se vsaka kapljica na de-
■ ^ovni površini kaznuje s petimi kazenskimi točkami
VITOMARCI / izgradnja vodovod-
nega omrežja se nadauuje
Prikljuienih bo
300gospodinjstev
Potem ko so v lanskem letu začeli prva dela pri iz-
gradnji vodovodnega omrežja med Trnovsko vasjo in
Vitomarci, je sredi julija bil končan dobršni del prve
faze. Manjka le še vodohram v Drbetincih (za Kmetij-
sko zadrugo), vrednost teh del pa bo okrog 15 milijonov
tolarjev.
Vodohram naj bi izvajalci -
delavci ptujskih Nizkih gra-
denj - dokončali v avgustu in
septembru, saj je bila pogodba
podpisana še pred koncem ju-
lija. Takoj potem bi lahko v
KS Sv. Andraž v Vitomarcih
začeli drugo fazo del pri vodo-
vodni infrastrukturi.
Primarni vod med Trnovsko
vasjo in Vitomarci so zgradili
že julija, potrebna je še razširi-
tev vodovodnega sistema po
celi KS, tudi do Novincev,
Slavšine in Gibine - naselij,
ki so od središča KS najdlje
oddaljena.
Kot smo izvedeli v Vitomar-
cih, bo vrednost prvih del na
vodovodnem sistemu znašala
okrog 38 milijonov tolarjev, za
razširitev sistema bodo potre-
bovali še dodatnih 34 milijo-
nov, skupaj pa bo investicija
širitve javnega vodovodnega
omrežja občino in KS stala
dobrih 90 milijonov tolarjev.
Največ sredstev bodo v Vito-
marcih za investicijo v komu-
nalni infrastrukturi dobili z
lani izglasovanim občinskim
samoprispevkom.
Sicer pa bodo v vitomarškem
koncu občine Destmik -
Trnosvka vas v prihodnje as-
faltirali 2 kilometra krajevnih
cest: v spodnjih Drbetincih,
vitomarški klanec in odsek
ceste v Novincih.
T. Moiiorlco
ŠMARTNO NA POHORJU
Traktor, letnik 1953, še deluje
Na domačiji Vrbekovih v kraju Šmartno št. 4 na bistriškem
Pohorju se lahko pohvalijo z redko zanimivostjo, traktor-
jem znamke Fend, izdelanim leta 1953 v ZR Nemčiji.
Traktor je kupil oče sedanjega
lastnika Draga Vrbeka od kmeta
iz Smrečna in je desetletja služil
za najtežja kmečka opravila na
pohorskih strminah in grapah.
Največkrat so ga uporabljali za
oranje in vleko drevesnih debel
iz najtežavnejših področij. Letos
so traktorju odpovedale pnev-
matike, zato je ostal na
domačem dvorišču. Čas iskanja
novih "gum" bo gotovo zelo
težaven, saj teh traktorjev že dol-
go ni v proizvodnji, zato se bo
lastnik zadovoljil tudi s še upo-
rabnimi starejšimi. Iznajdhvi
Drago Vrbek po traktorju ni na-
menil počitka. Sklenil ga je
kljub vsemu koristno uporabiti.
Izdelal si je žago, jo priklopil na
motor traktorja in tako poskrbel,
da bo zimska zaloga drv pra-
vočasno pripravljena.
Če bo Vrbekovim do pomladi
uspelo dobiti primerne gumijas-
te plašče, bo traktor zopet oral
brazde na pohorskih bregovih.
Fotografija in tekst:
Viktor Horvat
14 - ŠPORT
22. AVGUST 1996 -
tednih
ŠPORTNE NOVICE
Mladi nogometaši Leskovca so bili veseli obeh pokalov
LESKOVEC •Turnir
malega nogometa
Minulo soboto so v Leskovcu pri-
pravili turnir malega nogometa,
prvič na novem asfaltnem igrišču.
Na njem je zaigralo deset nogo-
metnih ekip iz okoliških športnih
društev. Najuspešnejši so bili po
nekajurnem igranju domačini,
ekipa mladincev, ki so osvojili
prehodni pokal in pokal za prvo
mesto.	TM
APAČE•
Pokal Hajdini
SD Apače na Dravskem polju je
uspešno izvedlo 3. memorialni
turnir v spomin na tragično pre-
minulega predsednika društva
Franca Turnška. Nastopilo je
osem ekip. V finalu so bili igralci
Hajdine boljši od Apačanov in so
zmagali z 1:0 ter tako osvojili prvo
mesto in prehodni pokal, druge so
bile Apače, tretji Tržeč, četrti pa
Mladinec. Pokal za fair-play je
prejela ekipa Apač, najboljši stre-
lec je bil Boštjan Kirbiš s štirimi
zadetki, najboljši vratar pa Pri-
mož Brodnjak s Hajdine.
Danilo Klainšek
CIRKULANE9
Nočni turnir v malem
nogometu
v soboto je na asfaltnem igrišču v
Cirkulanah potekal nočni turnir v
malem nogometu za prehodni po-
kal občine Gorišnica - Cirkulane.
Sodelovalo je devet ekip iz občine
ter okolice. Prvo mesto so si priig-
rali igralci nogometnega kluba iz
Leskovca, drugi so bili člani
domačega športnega društva, treji
pa lanskoletni prejemniki prehod-
nega pokala - Krona- Zagi iz Ptu-
ja.
Izkupiček sobotnega turnirja
bodo namenili za gradnjo velikega
nogometnega igrišča v Cirkula-
nah.
MS
FULL KONTAKT •
Prvo kolo državnega
prvenstva
Na Igu pri Ljubljani je bilo v so-
boto, 17. avgusta, prvo kolo držav-
nega prvenstva v kickboxingu v
disciplini full kontakt. Rezultati:
Črt Zadravec, Ljubljana - Štefan
Hozjan, Semič 2:0; Branko Fid-
ler, Ptuj - Milan Korotaj, Ormož
3:0; Marcel Fekonja, Ormož - De-
jan Zavec, Ptuj 3:0; Smiljan Luk-
man, Ormož - Matej Dolinar,
Novo Mesto 3:0; Franjo Kikič,
Novo Mesto - Mehmed Mujako-
vič, Novo Mesto 3:0; Toni Turk,
Novo Mesto - Sašo Hajnšek, Novo
Mesto 2:0.
Zanimivo je, da je prvo borbo v
full kontaktu imel eden najboljših
boksarjev v Sloveniji Dejan Za-
vec.
Naslednjo kolo bo 7. septembra v
Mariboru.
Vladimir Sitar
Zmagovalna ekipa Hajdine
ROKOMET
Zaietek priprav ŽRK Ptuj
Rokometašice Ptuja nastopajo v 2. slovenski ženski rokomet-
ni ligi, kjer so v prejšnji sezoni osvojile šesto mesto. O
začetku priprav smo se pogovarjali s trenerjem ekip Alojzom
Klanečkom.
Alojz Klaneček, trener v ŽRK Ptuj (na levi), in Daniel Vaupotič,
pomočnik trenerja
# Kako bi ocenili tekmovan-
je v prejšnji tekmovalni sezo-
ni?
A. Klaneček: "Mislim, da je bilo
uspešno, še posebej če upošteva-
mo razmere, v katerih smo delah.
Naša ekipa je zelo mlada, nekaj
več kot 15 let je povprečje. Moram
poudariti, da smo premagali dobri
ekipi Bakovcev in Sevnice, izgubi-
li pa z drugimi ekipami klubov, ki
imajo svoje članice v 1. SŽRL. Za-
radi slabše razlike v zadetkih smo
po končanem tekmovanju zasedli
šesto mesto."
0 Kdaj ste pričeli priprave na
naslednjo sezono?
A. Klaneček: "Priprave smo
pričeli 5. avgusta. Vsak dan treni-
ramo zunaj. Vse je podrejeno
splošni pripravi. V ponedeljek, 12.
avgusta, smo krenili na priprave,
nekak rokometni tabor, na mari-
borski Kozjak. Sicer pa te akcije v
največji meri financirajo starši,
trenerji in vodstvo kluba. Potru-
dili se bomo, da bi uspelo."
# In kakšno je vaše pričako-
vanje pred naslednjo sezono?
A. Klaneček: "Naše ambicije so
bile zelo velike, saj bi z močnejšim
delom startali na najvišje mesto.
Pripravili smo sicer plan, vendar
ko smo videli, v kakšnih razmerah
delamo, smo ocenili, da je bolje,
da ostanemo še v drugoligaškem
tekmovanju. Za nakupe igralk še
trenutno ni možnosti. Ne morem
mimo nemogočih terminov, ki so
zelo pozni, mi pa imamo zelo mla-
de igralke, ki bi se pozno v noč
vračale s treningov. To nikakor ne
gre skupaj. Moram pa reči, da
nam je dolgoročno cilj priti v prvo
ligo in tam tudi ostati.
Danilo Klajnselc
planinski kotiček
Sreianje
planin€ev
Podravja
na Arehu
Ob 95-letnici ustanovitve po-
dravske podružnice Slovenskega
planinskega društva v Rušah in
50-letnici nove Ruške koče vabi
PD Ruše na 6. srečanje planin-
cev Podravja pri Ruški koči, ki
bo v nedeljo, 1. septembra, ob 11
uri. PD Ptuj vabi svoje člane in
druge planince, da se tega
srečanja udeležijo. Ob tej pri-
ložnosti bo organiziran prevoz,
katerega cena je 600 tolarjev.
Podrobne informacije dobite ob
prijavi v pisarni društva, Prešer-
nova 27.
Odbor za informiranje
in propagando PD Ptuj
NOGOMET
2. SLOVENSKA
LIGA
Rezultati L igralnega dneva:
Železničar Maribor - Šentjur
0:1, Goriške opekarne - Jadran
Hrpelje Kozina 5:1, Naklo -
Drava 2:3, Era Šmartno - Dra-
vograd 0:1, Nafta - Zagorje 2:1,
BST Domžale - Set Vevče 1:2,
Rudar Trbovlje - Piran 3:1,
Ljubljana - Črnuče 1:2.
Pari 2. igralnega dneva: Pi-
ran - Železničar Maribor, Set
Vevče - Črnuče, Jadran Hrpelje
- Kozina: Ljubljana, Šentjur -
Goriške opekarne, Zagorje -
Rudar Trbovlje, Dravograd -
Nafta, Drava - Era Šmartno,
BST Domžale - Naklo.
NAKLO-DRAVA
2:3(0:1)
NAKLO - Igrišče v Naklem,
gledalcev 200, sodnik Mihalič
iz Kopra.
Strelci: 0:1 Volk (44. minuta),
1:1 Žagar (53.'), 1:2 Fanedl
(58.'), 2:2 Brkič (69.'), 2:3 Mla-
kar (73.')
Drava: Jovanavič, Karanovič,
Fanedl, Mlakar, A. Vršič, T.
Vršič, Zec, Čeh (Koren), Vesenjak
(Gojkošek), Bbudek, Volk (Hot-
ko).
Nogometaši ptujske Drave so
po igralski zasedbi bili tihi fa-
voriti proti nekdanjemu prvoli-
gašu Naklu. V prvih 25 minu-
tah so bili absolutno boljši na-
sprotnik in so narekovali tempo
igre. Že v drugi minuti so za-
mudili veliko priložnost, ko sta
po predložku Zeca priložnost
zamudila Bloudek in Volk, v
14. minuti pa po strelu Nastje
Čeha žoga ni hotela v mrežo
domačih. Domači igralci so po-
tem na silo vzpostavili ravno-
težje, predvsem s prekrški, ki bi
lahko bili predmet sodnika za
prekrške, sodnik Mihalič pa
tega ni znal oziroma hotel vide-
ti. Najprej je bil izključen
domači igralec B. Pavlič, minu-
to zatem pa še krilec Drave An-
drej Vršič. Po boljši igri je v 44.
minuti Drava prišla z zadetkom
Volka do zasluženega vodstva.
Vso akcijo je dobro pripravil
Ingmar Bloudek.
V	začetku drugega polčasa so
domači pritisnili in v 53. minu,
ti jim je uspelo rezultat ize,
načiti. Toda veselje domačih jg
z lepim zadetkom skalil igralec
Drave Ivan Fanedl in povedel
Dravo v vodstvo. V 69. minuij
so domači uspeli rezultat ize-
načiti iz prostega strela. Jani
Mlakar pa je štiri minute kasne-
je z evro-zadetkom zapečatil
usodo domačih in poskrbel, da
je Drava prišla do zasluženih
točk na vročem gostovanju v
Naklem.
V	naslednjem kolu Drava v
nedeljo gosti ekipo Ere Šmart-
no na ptujskem stadionu.
START3.SNL-
VZHOD
v prvem krogu 3. SNL -
vzhod se bodo pomerili: Alu-
minij - Broker Kungota, Po-
horje - Dravinja, Črenšovci -
Pertoci Bakovci, Turnišče -
Steklar, Goričanka - Odranci,
Paloma - Brunšvik, Unior - Ko-
vinar. Vsa srečanja bodo v so-
boto ob 17. uri, le srečanje
Črenšovci - Pertoci Bakovci bo
v nedeljo.
Danilo Klainšek
PTUJ / pogovor s predsednikom športnega zavoda
s. glažarjem
OftitoWfev športnih
objektov
Obiskovalci mestnega stadiona v Ptuju so lahko v zadnjem
času videli spremembe na tribuni, prav tako pa je veliko lepši
videz dobila ŠD Mladika.
Direktor Športnega zavoda
Stanko Glažar nam je posodo-
bitvi dejal: "Na mestnem stadio-
nu smo uredili fasado, prav tako
obnovili kegljišče, preoblikovali
stopnice, namestili 550 plas-
tičnih sedežev, že prej pa uredili
namakalni sistem."
# Tudi športna dvorana Mla-
dika je dobila nov videz?
Stanko Glažar: "Da, res. Ob-
novili smo fasado, v dvorani
Mladika obrusili parket, uredili
sejno sobo, prav tako uredili
vadbene prostore v nadzidavi
dvorane, ki jo uporabljata klub
borilnih veščin in namiznote-
niški klub. Moram poudariti, da
so vsa obnovitvena dela na ob-
jektih stala okrog 5 milijonov to-
larjev."
0 V okviru zavoda ste anali-
zirali športne razmere na
našem območju...
Stanko Glažar: "Moram reči,
da precej zaostajamo za sloven-
skim povprečjem, predvsem v
pokritih vadbenih površinah.
Obstaja program fazne prenove
že obstoječih objektov in pro-
gram investicij v športne objek-
te. Med te sodijo posodobitev
mestnega stadiona, kompleks
ŠD Mladika in ureditev trimske
steze v Ljudskem vrtu. Za potre-
be tekmovalnega športa in re-
kreacije (rokomet, odbojka,
košarka) je planirana večnamen-
ska športna dvorana, ki bo v
upravljanju zavoda. Prioritetna
investicija je ureditev atletske
steze iz umetne mase. O tem se je
govorilo že dalj časa, vendar ni
bilo dovolj sredstev, kljub izde-
lanim projektom. Mnenje zavo-
da, športnih pedagogov in A K
Ptuj je, da mini stadion ob šol-
skem centru ni rešitev za ptujske
atlete, ker je prilagojen vzgojno-
izobraževalnemu procesu, prav
tako se ne ve, kdaj bi ga lahko za-
radi celodnevnega pouka upo-
rabljali. Ker je srednje šolstvo v
domeni države, se bojimo, da se
bo z atletskim stadionom pri šol-
skem centru zgodilo podobno
kot z dvorano Center, ki je bila
zgrajena s sredstvi občine Ptuj,
vendar pa je zaradi vzgojno-izo-
braževalnega procesa namenjena
športu le od 19. do 23. ure."
# Kaj bi rekli o financiranju
športnih društev.in klubov?
Stanko Glažar: "Na področju
Mestne občine Ptuj je organizi-
ranih 78 športnih društev, klu-
bov in združenj za izvajanje
športne dejavnosti. Financiranje
klubov poteka iz državnega in
občinskega proračuna ter lastnih
virov. Finančno ocenitev klu-
bov, ki se prijavijo na javni raz-
pis za vrednotenje programa
športa, pripravi strokovni svet,
sprejme pa svet zavoda. Kriteriji
ministrstva za šolstvo in šport
zagotavljajo javni (državni) inte-
res, kar predstavlja športni mini-
mun, saj financira samo najem
objekta in strokovni kader. Mi-
nistrstvo že financira šport otrok
in mladine, medtem ko članske
selekcije prepušča sponzorjem,
ki vidijo v športu svoj interes.
Sredstva iz občinskega spora-
zuma se delijo prioritetnim
športnim klubom, ki dosegajo
vidne rezultate v državnem in
mednarodnem merilu, po pra-
vilniku o razvrstitvi športnih pa-
nog in financiranju v MO Ptu)'
Zaradi velikih stroškov ekip, ki
nastopajo v tekmovalnih siste-
mih, bi bilo smiselno povečati
občinska sredstva za šport*
predvsem za mednarodne nasto-
pe, saj športniki in ekipe promO'
virajo Ptuj izven naših meja. Iz
občinskih sredstev se zagotavlja
kritje dela stroškov za i^o-
braževanje, prevoze, oprernO)
vzdrževanje objektov, priredit"
ve, mednarodne nastope,
speševanje športa, zdravstven"
varstvo, športni dodatek ... Gl^'
de na vložena sredstva za Špor'
moramo z dosežki biti zado-
voljni, saj našo ekipo in pos^'
mezniki posegajo po najvišji^
mestih v državi, dobre rezulta^^
pa dosegajo tudi izven našf^
meja."
Tekst in fot«'
Danilo Klajnšel^
Tribuna na mestnem stadionu je dobila 530 sedežev.
ifcdnik -22. AVGUST 1996
NASVETI IN PISMA BRALCEV - 15
Kuharski nasveti
Ribe
gibe so po eni plati najkoristnejša žival, po drugi pa naj-
izziv za kuharja. Njihova priprava mora biti zelo
sicrbna, ne zahteva pa veliko časa. Različne vrste rib so pri-
j^erne za vse mogoče načine kuhanja, z njihovo pripravo je
povezana tudi cela vrsta ustvarjalnih kuharskih tehnik.
2a kuharja je pomembno, da
pozna razlike med posameznimi
vrstami rib glede okusa, struktu-
jg in telesne zgradbe. Na primer
fiba, ki ima mastno in jedro
nieso, kot na primer skuša ali
sled, se razlikuje od ribe z belim
niesom, na primer osliča, tako
l^ot raca od kokoši. Naslednji
pomembni faktor je struktura
mesa. Grobo meso trske se razli-
l(uje od morskega lista in nobe-
ne od teh dveh rib ni mogoče
primerjati s čvrstostjo morskega
psa ali na primer nežnostjo
mola.
Pri ribah je zelo pomembna
tudi kakovost. Kakovost rib, ki
jih uživamo, je močno odvisna
od tega, kako so z njimi ravnali v
prvih treh urah po ulovu, ali so
bile ujete na trnek ali v mrežo.
Pri ribah, ki so jih ujeli v mrežo,
je odločilno to, koliko časa so jih
potem pustili v njej; če ribe
daljši čas obležijo v mreži, so
lahko zmečkane in njihova tele-
sa se lahko preveč ogrejejo. Na
kakovost vpliva tudi to, ali so
ribo živo potegnili na krov ladje
ter kako so jo ubili in očistili.
Pomebno je tudi, ali so ribo pra-
vilno ohladili, preden je nastopi-
la mrliška otopelost, ker je tedaj
odporna do enega tedna proti
bakterijam. Ribe, ki so bile že
otrple, ko so jih odhladili, se hi-
tro kvarijo m niso čvrste.
Kako prepoznamo svežo ribo,
smo že pisali, tako da boste sedaj
prebrali, kako lahko pripravimo
še osliča ali osličev file, ne da ga
ocvremo, ker ocvrtega že prav
vsi dobro poznamo.
Oslič je zraven postrvi ena iz-
med najpogostejših rib v naši
prehrani, to velja predvsem za
naše področje. Iz osliča ali
osličevega fileja lahko pripravi-
mo okusno juho ali mineštro.
Pripravimo jo tako, da file
raztrgamo ali razrežemo na ne-
koliko večje kose in ga damo ku-
hat v slano vodo. Dodamo na
majhne kocke narezano jušno
zelenjavo, kot je korenje, pe-
teršilj, por, malo zelene, oziroma
zelenjavo, ki jo imate na vrtu. Če
ste uporabili tanek osličev file, je
najboljše, da zelenjavo s
pomočjo strgalnika naribate v
juho ali jo že prej do polovice
skuhate in komaj takrat dodaste
meso osliča. Tik preden se je
meso zmehčalo, zakuhamo v
juho riž in ga kuhamo tako dol-
go, da se zmehča. Juho lahko po
lastnem okusu izboljšate z
žajbljem ali parmezanom. Če
tega nimate radi, boste dobili
poln okus juhe s pomočjo
osličevega fileja in zelenjave. Pa-
zite edino, da juha ne bo pregos-
ta.
Osličev file lahko tudi zdušite
v omaki, tako da file narahlo po-
prate in solite, ga daste v primer-
no veliko kožico in prilijete
vino, dodaste še fino sesekljan
peteršilj, česen in dušite do
mehkega. Tik pred serviranjem
dodaste še žlico do dve finih
drobtinic in pustite, da omaka
vre toliko časa, da se fino zgosti
in da drobtinice razpadejo; po
okusu lahko dodaste vino. To
klasično metodo dušenja bi
lahko izboljšali še tako, da bi
skupaj s peteršiljem in česnom
dodali še fino sesekljan para-
dižnik, nekoliko sesekljane
sveže paprike, tisti, ki pa vam je
všeč okus oliv, pa zelenjavo za-
menjajte z olivami.
O pripravi osličevega fileja
boste slišali še prihodnjič.
Če pa imate doma svoj recept
za pripravo osličevega fileja ali
osliča, nam ga pošljite in ga
bomo objavili v eni izmed pri-
hodnjih številk Tednika, ko pa
se bo nabralo več receptov,
bomo najboljšega nagradiU.
Vsekakor bo pod prispevano re-
cepturo pripisano tudi vaše ime.
Če ste se odločili, da boste so-
delovali v rubriki Kuharski na-
sveti, nam pošljite recept na nas-
lov Tednika. V vsaki radijski
oddaji bomo povedali, kateri re-
cept bomo objavili v Tedniku in
kaj prejme za nagrado avtor re-
cepta.
Vse pridne gospodinje in go-
spodinjce ter vse druge vabim,
da se nam oglasite s svojimi.
Nada Pignar,
učiteliica kuharstva
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
kako obvarujemo duševno zdravje - 82. nad.
Izbira partnerja
8. nad.
O nezvestobi
Za marsikatero ženo se podre svet, ko izve, da jo mož
vara. Vendar to ni prav. Namesto da se vdaja občutjem
nemoči in zagrenjenosti, naj se raje zamisli nad možnimi
vzroki. Če povprašamo o tem moža, največkrat slišimo:
"Žena se je tako spremenila. Prej je bila dosti bolj vzne-
mirljiva."
Nič čudnega, da v zakonskih
posvetovalnicah taki ženi
običajno svetujejo, naj poskrbi
za svojo privlačnost. Tu ne gre
samo za razne kozmetične pre-
parate, saj privlačnost
vključuje tudi način vedenja,
govorjenja, širših interesov,
značaj, skratka celotno oseb-
nost.
Mnoge žene se v zakonu, po-
sebno ko pridejo na svet otroci,
nekam zapustijo. Vse njihove
niisli se začnejo vrteti okoli
štedilnika, otrok in vsakodnev-
nih drobnarij. Ali je potem kaj
čudnega, če se čuti mož v lastni
hiši odrinjenega in odveč? Ker
vitalen, sredi življenja, le
težko prenese tak preobrat. Od
tod do nezvestobe pa ni več
daleč.
Moderne žene gledajo na
'tioževo nezvestobo bistveno
^^gače, kot so nekoč reagirale
'^lihove babice in matere. Ra-
zumsko so mogoče strpnejše,
čustveno pa gotovo ne. Sveto-
^alci svetujejo: ko opazite ali
^^sumite, da vas mož vara, ne
reagirajte s histeričnimi ali Iju-
bosumnostnimi izbruhi, ne
uprizarjajte scen in ne začnite
kontrolirati vsakega moževega
koraka. Ob prvem primernem
trenutku se rajši z njim mirno
pogovorite o tem, kaj bi storili,
da bi v zakonu oba prišla na
svoj račun.
Nekateri strokovnjaki ločijo
dve vrsti moževe nezvestobe:
spolno in duhovno. Kakor že
izraz sam pove, je za spolno
nezvestobo značilno, da je
moža premamila - morda samo
enkrat - predvsem telesna priv-
lačnost neke ženske. Kakor se
čudno sliši, možje v tem pri-
meru v bistvu pravzaprav lju-
bijo svojo ženo, zato še jim na
misel ne pride, da bi se ločili
od nje. Povsem drugače pa je
pri duhovni nezvestobi. Do te
pride, kadar se zakonca popol-
noma čustveno odtujita in od-
daljita. Izvenzakonska zveza
pomeni tedaj možu nujno čust-
veno dopolnitev.
Temeljit pogovor med zakon-
cema naj pokaže, kakšne vrste
je moževa nezvestoba. Če gre
bolj za bežno stransko pot, po-
tem je burno reagiranje toliko
bolj odveč. Pametna žena bo
tedaj zlahka ohranila zakon in
vse lepo v njem, če bo seveda
znala znova vzbuditi moževo
zanimanje. Drugače je pri du-
hovni odtujitvi, kadar med za-
koncema ni več pravega sklad-
ja. Tam je treba pomisliti tudi
na ločitev, če ne gre drugače.
Prav nobenega smisla nima, da
bi krpali zakon za vsako ceno.
Mnoge žene počnejo to
predvsem zaradi otrok. Toda
opazovanja kažejo, da imajo
otroci v družinah, kjer ni har-
monije med starši, vsaj toliko
duševnih problemov kot otroci
ločenih staršev, če ne še več.
Večina povedanega velja tudi
za žensko nezvestobo. Moder-
na ženska nima več nobenega
razloga videti sebe kot seksual-
no last moža. Če ima spolne
odnose samo z njim, je to stvar
njene svobodne volje, ki sloni
na globokem občutku ljubezni
do moža. Če mož njeno ljube-
zen zapravi, se nima nad čim
pritoževati. Seveda lahko igra-
jo pri nezvestobi vlogo številni
nevrotični vzroki. Tako je na
primer znano, da izbere tretji-
na ljudi partnerja po podob-
nosti, tretjino pa privlači pri
drugem prav nasprotje. Tisti,
ki iščejo podobnosti, želijo
srečati v bistvu samega sebe.
Značilno zanje je, da so njihovi
odnosi do partnerja bolj
površni, hitro se naveličajo
zveze in so zato manj zvesti.
Naslednjič pa o nevrotičnem
izboru partnerja.
mag. Bojan Šinko
PRBjai Sil/10
IZSlUENA
INVESTICIJA
V ŠOLSKEM
CENTRU?
Radovedno sem spraševal, ali
je Mestni svet ugodil prošnji ŠC
Ptuj za prispevek pri izgradnji
zunanjih športnih igrišč. Župan
in nekateri svetniki so mi zatrje-
vali, da je bil sprejet pozitiven
sklep, razprava pa, da je bila po
pričakovanju zelo polemična.
Kaj ne bi, sem si dejal, saj je
takšna prošnja med proračun-
skim letom res nenavadna.
Po tem pa je ptujski Tednik iz-
pod peresa Milene Zupanič pri-
nesel novico: Ptuj / Mestni svet
je odločil - IZSILJENA IN-
VESTICIJA OB ŠOLSKEM
CENTRU. Ne bom komennral
članka Milene Zupanič, gotovo
ve, zakaj ga je tako napisala, ko-
mentiral pa bom neko stališče,
pa če je bilo na Mestnem svetu
oblikovano ali ne ali je le svojev-
oljen zapis novinarke. Za katero
stališče gre?
Citiram: "V investicijo, vredno
136 mio tolarjev, se kot soinvest-
itor, ki naj bi dal vsaj 30 odstot-
kov denarja, ne bo vključila
(Mestna občina, op. avt.) ...
Občine so namreč za zagotav-
ljanje osnovnošolskega pouka
dolžne poskrbeti skupaj z
državo, za izvedbo šolanja na
srednješolski ravni pa je za-
dolžena samo država."
Če izhajamo iz formalne delit-
ve funkcij med državo in lokalno
samoupravo, je navedba seveda
točna. Ali pa to pomeni, da si
skrb za pouk mojega (našega)
otroka najprej delijo občina in
država, nato pa skrb prevzame
samo država in to torej pomeni,
da imamo poleg mojih (naših)
čez čas še občinske in nato
državne otroke? Ne, imamo le
mojega in izhajajoč iz pojma
skupnost, našega otroka. Moja
in naša naloga je, da po svojih
sposobnostih in zmožnostih ust-
varimo pogoje, da bi se otroci
najbolje usposobili za samostoj-
no življenje.
In sedaj k bistvu. Dopoveduje-
mo si in dopovedujemo drugim,
da mora Ptuj postati regionalno
središče. Trdim, da Ptuj je regio-
nalno središče. Vsak dan, z vsa-
ko odločitvijo, z vsakim dejan-
jem in z vsako opustitvijo dejan-
ja in odločitve pa Ptuj (skupnost
mestne občine Ptuj) določa svojo
pomembnost, vpliv in veljavo.
Zato vabim svetnike Mestne
občine Ptuj, da sprejmejo pozi-
tivno odločitev pri zagotavljanju
sredstev v proračunih za 1997. in
1998. leto po ključu 200.000 to-
larjev na 1000 prebivalcev za so-
financiranje izgradnje zunanjih
športnih igrišč ob ŠC. Enako
prošnjo je investitor naslovil na
vse občine, iz katerih prihajajo
otroci na srednješolsko izo-
braževanje. Prepričan sem, da
bomo mladim z izgradnjo zu-
nanjih športnih objektov ob ŠC
zagotovili idealne pogoje za vad-
bo in njihov nadaljnji razvoj.
Zato tudi ne verjamem, da je
Mestni svet pristal na pozitivno
odločitev na osnovi tako šibkega
argumenta, kot je izsiljevanje.
Vojteh Rajher, Kidričevo
SPOMINSKE
SLAVNOSTI NE
SMEJO BITI
POGREBNE
SVEČANOSTI
Kot je znano, je mestni svet
Mestne občine Ptuj določil na
seji dne 7. marca 1996, da naj bo
5. avgust praznik Mestne občine
Ptuj, in sicer v spomin na 5. av-
gust 1513. leta, ko je začel veljati
nov statut takratnega mesta
Ptuj. S tem dejanjem je bil urad-
no odpravljen 8. avgust kot praz-
nik bivše občine Ptuj, kar je bilo
vezano na spomin poslednjega
spopada dne 8. avgusta 1942 pri
gozdičku Laze v Mostju majhne
(10 partizanov) Slovenjegoriške-
Lackove čete z okrog 80
nemškimi orožniki in policisti.
V tem neenakem boju so padli
partizani Vinko in Kostja Reš,
Alojz Zavec in Franc Kramber-
ger. Hudo ranjeni Drago Stojko
je umrl naslednjega dne. Nem-
cem sta se predala dva partizana
in so ju jeseni ustrelili. Iz boja so
se ranjeni prebili Franc Osojnik,
Mirko Reš in Jože Lacko. Franc
Osojnik se je pridružil Ruški
četi na Pohorju. Ko pa se je mu-
dil v ptujskem okoHšu, je bil iz-
dan in dne 29.12.1942 ustreljen.
Mirko Reš je po boju v Mostju
brezupno taval naokoH do 12.
avgusta, ko si je sam vzel življen-
je v Vintarovcih, kjer so mu
Nemci zažgali dom in odpeljali
domače. Jožeta Lacka so po izda-
ji Nemci prijeli v Sp. Velovleku,
ga pretepli, vodili in zasramovali
ranjenega po ptujskih ulicah,
nato pa zaprli v ptujske zapore,
kjer je zaradi mučenja dne 18. 8.
1942 umrl.
Tako pomembnega dogodka,
ko so v junaškem boju žrtvovali
za osvoboditev slovenskega na-
roda svoja življenja omenjeni
herojski borci, ne smemo nikdar
pozabiti. Zato je, po mnenju
vseh tistih, ki cenijo narodnoos-
vobodilno borbo in njene borce,
popolnoma upravičeno, da se je
ptujski območni odbor
združenja borcev in udeležencev
narodnoosvobodilnega boj.,
odločil organizirati 8. avgusta
spominsko slavnost ob spomeni-
ku padlih borcev pri gozdu Laze
v Mostju. Letošnje spominske
slavnosti, ki je bila izjemoma 10.
avgusta, so se udeležili tudi slo-
venski vojni veterani, predsed-
nik mestnega sveta Mestne
občine Ptuj, župana občin
Gorišnica in Juršinci, pripadni-
ki skupnosti Lackovega odreda,
ki je deloval severno od Maribo-
ra in v Slovenskih goricah, ter
številni drugi udeleženci, zlasti
tisti, ki so bili sami partizani ali
pa so na neki način aktivno pod-
pirali narodnoosvobodilni boj.
Ob spomeniku padlih partiza-
nov je na spominski slavnosti iz-
brana delegacija položila spo-
minski venec, zbranim ude-
ležencem pa sta govorila pred-
sednik ptujskega območnega od-
bora ZB NOB in član skupnosti
Lackovega odreda iz Maribora.
Slišali pa smo tudi recitacijo
treh pesmi in petje ljudskih
pevk iz Dornave.
Splošno pravilo je, da se orga-
nizatorji bilo kakšne prireditve,
proslave, slavnosti itd. morajo
ozirati, kar se vsebine tiče, na
pomen in namen prireditve, na
želje in pričakovanja udeležen-
cev in drugo. Če gre za kakšno
versko prireditev, n.pr. za pros-
lavo in spomin na obletnico
rojstva ali smrti kakšnega svet-
nika, bo poskrbljeno, da se bo na
taki proslavi govorilo o življenju
tega svetnika, o njegovih
čudežih, o mučeniški smrti, da
se bo molilo in pele pobožne pe-
smi. Na prireditvah, namenje-
nih za otroke, bo t.i. otroški pro-
gram, na pogrebnih svečanostih
bo prevladovala žalost. Na spo-
minskih svečanostih za pokojne
politične in vojaške narodne vo-
ditelje, prosvetne in kulturne ve-
likane, znane borce za svobodo,
žrtve vojnega nasilja itd. pa se,
po splošno prevladajočem
mnenju, mora poleg življenja
pokojnih prikazati čas, v kate-
rem so živeli, in ideje, za katere
so se borili. Namen takih spo-
minskih svečanosti je poleg dru-
gega tudi, da se udeležence, zlas-
ti če so sodobniki pokojnikov, za
spomin katerih se svečanosti
prirejajo, spomni na ideje in
načrte pokojnikov in se jih
vzpodbudi, da se za take ideje še
naprej sami bojujejo. Takšni na-
meni pa se ne dosežejo samo z
govori slavnostnih govornikov
in s polaganjem spominskih
vencev, temveč predvsem z dru-
gimi dejavnostmi, kot n.pr. z
gledališkimi nastopi, z igranjem
na različne glasbene intrumente,
z recitiranjem, s petjem, zlasti pa
tistih pesmi, ki so bile v času, ko
so pokojniki še živeli, zelo pril-
jubljene in ki so jih vzpodbujale
pri uresničevanju njihovih idej.
Na omenjeni spominski pros-
lavi v Mostju je sicer bilo v slav-
nostnem govoru lepo prikazano
herojstvo Lacka in njegovih to-
varišev, pri recitaciji in petju pa
smo pogrešali pesmi, ki so jih
prepevali tudi Lacko in njegovi
soborci in ki bi jih radi shšali
tudi udeleženci spominske
svečanosti, na kateri je bilo naj-
več takih, ki so bili panizani ali
pa aktivni sodelavci Osvobodil-
ne fronte. Lepo bi namreč bilo,
če bi ljudske pevke, ki so lepo za-
pele narodne pesmi, zapele tudi
kakšno partizansko pesem. Če se
jim zdi "Hej, brigade ..." preveč
borbena, pa bi si lahko izbrale
"Počiva jezero v tihoti..." ali ka-
tero drugo. In aH bi bilo kaj na-
robe, če bi nekdo vsaj na harmo-
niko zaigral partizansko
koračnico?
Mirko Kostanjevec
Krvodajalci
6.	avgust: Zdravko ŠtrucI,
Potrčeva 50/a, Alojz Petrovič, Pa-
cinje 20, Mirko Kovačič, Orešje
94, Jože Belšak, Popovci 5, Ja-
nez Šeruga, Nova vas 105, Jože
Zelenko, Tržeč 37/b, Franc
Rižnar, Polenšak 41, Milan Slavi-
nec, Orešje 140, Roman Dajnko,
Dobrina 1, Stanko Plohi, Bratis-
lave! 60, Miran Gojkovič, Haj-
doše 64, Andrej Čuš, Kicar
119/a, Srečko Veit, Štuki 32/a.
7.	avgust: Branko Lovrec, CMD
8.	Ruj, Vera Grame, Panonska 5.
8. avgust: Branko Laura, Tibolei
47, Zvonko Cebek, Pivkova 11,
Jernej Plavčak, Tovarniška e. 20,
Anton Butolen, Žetale 42, Darko
Ferline, Ul. B. Kraigherja 4, Miran
Koser, Črmlja 3/a, Branko Fiejan,
Podvinei 94, Franček Trčko,
Šikole 3, Boris Gorišek, Skrblje
3/a, Aniea Vadnjal, Ul. 5. preko-
morske 18, Daniela Pogačar,
Majšperk 17, Miran Lipovae, Lov-
renc na Dr. polju, Frane Ciglar,
Arbajterjeva 8, Ruj, Ernest Za-
vetnik, Grajena 28. Edvard Dob-
nik, Sp. Hajdina 46/a, Frane
Rižnar, Strmec 3, Irena Javernik,
Poljska e. 35, Ruj, Ciril Varga,
Puškinova 9, Maribor, Adolf
Janžekovič, Prerad 40, Janez
Zafošnik, Lovrene na Dr. polju,
Anka Zebee, Drstelja 37, Boris
Žgeč, Žamenei 3/a, Dušan Lju-
beč, Slomškova 20, Ruj, Ivanka
Vidovič, Kraigherjeva 27, Ruj,
Frane Sakelšek, Vokmerjeva 24,
Ruj, Nevenka Maruh, Žnida-
ričevo nabrežje, Ruj, Bojan Sta-
nič, Mihovei 7/a, Miran Ceh, Ki-
ear n.h., Renata Perhač, Mestni
Vrh 7, Anton Medved, Pgbrežje
24, Frane Malek, Žabjak 14/a,
Silva Auer, Pobrežje 151/a, Milan
Bombek, Formin 28/a, Vladimir
Fras, Hlaponci 25/a, Janez Ze- I
bee, Drstelja 37, Borut Golob, ^
Regentova 10, Maribor, Dušan ;
Rižnar, Kraigherjeva 26, Ruj, An- ^
ton Zagoranski, Sedlašek 67, Sil-
vester Lorber, Stari Log 60, Sil- I
vester Kiseljak, Prepolje 21, An- I
drej Smiljan, Rimska ploščad 8, |
Ruj, Ivan Rus, Ul. Kirbiševih 18, |
Miklavž, Jože Markež, Ul. 5. pre- j
komorske 19, Ruj, Miran Vido- »
vič, Župančičeva 11, Maribor. !
16 - ZA RAZVEDRILO
22. AVGUST 1996- TEDNIK
fEDNIK
- 22. AVGUST 1996
ZA KRATEK CAS - 17
Leto dni je že naokrog, ko so nam
mladim vzeli najboljšo glasbeno
postajo MTV. Ptujski odbor KTV
nam jo je tudi uradno v časopisu
obljubil vrniti. Mariborski KTV se
je potrudil ter že pred časom sklenil
pogodbo z MTV-jem, medtem ko
ptujska KTV spi in le malo naredi
za mlade!
Britanski duo PET SHOP BOYS sta
Neil Tennant in Chris Lowe, ki
uspešno sodelujeta že več kot deset-
letje. Duo pripravlja nov album in po
komadu Before sta fanta posnela pri-
jeten poletni plesni komad SE A
VIDA E
Glasbeni trend mladih fantovskih
skupin se še nadaljuje in veliko najst-
nic bo navdušenih nad naslednjimi
popevkami: Bring back the Love -
CAUGHT IN THE ACT, Party Goes
Tonight - HIP HOP BOYZ, Je te
Donne - WORLDS APART.
v 80. je bila v ZDA zelo popularna
zasedba NEW EDITION, ki so jo
sestavljali pevci, kot so: Bobby
Brown, Ralph Trasvant, Johnny Gill
in Bell Biw Devoe. V leto 1996 so se
fantje ponovno zbrali pod imenom
NEW EDITION in pripravili dober
funky komad HIT ME OFF
Trio ETERNAL predstavljajo proti-
utež odličnim ameriškim soul skupi-
nam. Punce iz skupine ETERNAL
so izdale pesem SOMEDAV
ki je že četrta uspešnica z lanskega
albuma Povver of a Woman.
člani soul skupine 3T so Taryll
Adren, Tito Joe in Tariano Adaryll
Jackson. Njihov stric Michael Jack-
son je fantom omogočil sklenitev po-
godbe z založbo Sony in kot produ-
cent je sodeloval tudi pri snemanju
debitanskega albuma Brotherhood.
Skupina 3T je že izdala skladbi Any-
thing in 24/7, ki jim sledi odlična soul
balada WHY	v kateri
poje tudi Michael Jackson.
Britanski studijski band O.M.D. sta
Andy McCluskey in Paul Humphers,
ki se jih boljši poznavalci glasbe
spomnite po hitu Maid of Orleans.
O.M.D. sta po triletni pavzi ponovno
na glasbeni sceni s skladbo WAL-
KING ON A MILKV WAY
TLC je ena vodilnih ameriških soul
in RN'B skupin. Njihova pevka T-
BOZ pa je v pavzi, ko dekleta iz sku-
pine TLC počivajo, posnela solo ko-
mad TOUCH MVSELF
COWBOY JUNKIES so v petek, 9.
avgusta, nastopili v ljubljanskih
križankah. Z albuma Lay it down je
izvrstna kanadska skupina COW-
BOY JUNKIES pripravila odlično
skladbo ANGEL MINE
Britanski pevec PAUL WELLER je
bila leta 1994 eden izmed idejnih vo-
dij projekta albuma Help, ki so ga
britanski glasbeniki posneli za
pomoč otrokom vojne v BiH. PAUL
WELLER dokazuje, da je na otoku
eden vodilnih vokalistov, s skladbo
PEACOCK SUIB
DOGGY je britanski ročk band, pod
rahlim vplivom neodvisne ročk glas-
be pa so posneli album Free Peace
Svveet. Največja uspešnica banda
DOGGY je melodična ročk pesem
GOOD ENOUGH
Najboljšo novozelandsko skupino
CROWDED HOUSE sestavljajo
Nick Seymour, Neil Finn in Mark
Hart. CROWDED HOUSE so zbrali
največje hite na albumu Recurring
Dream in eden novih hitov je NOT
THE GIRL YOU ARE	ki
malo celo spominja na Beatle!
Legenda ameriškega ročka TOM
PETTY je skupaj s svojo spremenje-
valno skupino THE HEARTBREA-
KERS posnel album She's the one.
Dobri stari TOM PETTY še zmeraj
zna, saj je pripravil izvrstno ročk pe-
sem z naslovom WALLS
R.E.M. so izredno popularna ame-
riška ročk skupina, ki nastopa v pos-
tavi Bili Berry, Peter Buck, Mike
Mills in Michael Stipe. R.E.M. so
zadnji album Monter izdali leta 1994,
septembra pa bodo fantje izdali nove-
ga z naslovom New Advantures in
hi-fi. Prva mala plošča skupine
R.E.M. pa nosi naslov E-BROW
THE LETTER
David Breznik
URSKINO ZIVUENJE
Odkar je moja prijateljica dobila
računalnik, sem bila pri njej cele
dneve in noči, samo da sem nanj
igrala razne igrice.
V torek mi je povedala, da je dobila
od staršev novo igrico Povodni mož.
Komaj sem zaslišala, da je dobila
novo igrico, že sem planila k njej in
dejala: "Ali lahko danes pridem k
tebi?"
"Seveda"!" je vzkliknila Lidija.
Komaj se je končal pouk, že sem
bila pri njej. Sedli sva pred majhen,
bel monitor in začeli sva igrati. Tako
super igre še v življenju nisem igrala.
A naenkrat sem zaslišala glas: "Hej,
hej, tukaj sem."
"Saj dobro vem, da si tu, Tanja," je
rekla Lidija.
Toda saj se ne derem jaz!" sem
vzkliknila.
Spet sva zaslišali glas: "Hej, tu sem,
bučki!"
Zazrli sva se v računalnik in videli,
da nama nekdo maha. To je bila pre-
krasna, dolgolasa, v dolgo obleko
oblečana Urška. Obstali sva kot kip.
Lidija je naenkrat imela cele hlače
mokre, jaz pa sem padla s stola. "Saj
to ne more biti res!" sva dejali.
"Ja, pa je!" je dejal glas na drugi
strani. "Prosim lepo, primita me za
roko, da stopim iz tega groznega
računalniškega kraljestva!"
Prijeli sva jo za roko in ji pomagali,
da je stopila v naš svet. "Končno!" je
vzkliknila."
Kako pa si prišla v to škatlo?" je z
zanimanjem vprašala Lidija.
"Tako je bilo. Odkar me je povodni
mož odnesel s plesa, me je s svojim
povodnim letalom pripeljal v to
grozno kraljestvo računalnikov. Ta-
krat mi je rekel: 'Če hočeš še kdaj
priti na oni svet, boš morala biti v
izbi zaprta tako doglo, da ti bodo la-
sje zrasli do peta.' Minevala so leta,
desetletja, stoletja, meni pa lasje niso
zrasli do pet. Neko noč, ko sem se
ravno odpravljala spat, sem nekaj
zaslišala. V izbo je prišel povodni
mož in mi za centimeter skrajšal
lase. Torej ni čudno, da mi niso zras-
li. Pri povodnem možu nočem biti
več niti sekundo, zato mi morata po-
magati."
"Samo kako?" sva vprašali.
"On ne ve, da sem pobegnila, zato
bi ga lahko zvečer zaklenili v izbo."
"Super ideja!" sem vzkliknila.
Ura je odbila polnoč, me pa smo se
odpravile k računalniku. Res smo za-
lotile povodnega moža, kako je stikal
po izbi s škarjami. Urška je hitro
vstopila v računalniški svet. Hvala
bogu, da je povodni mož pustil ključ
v vratih, zato Urška ni imela težke
naloge. Obrnila je ključ in ga vzela s
seboj. Hitro je pritekla s ključem v
roki in stopila skozi računalnik.
"Uspelo nam je!" je vzkliknila. "Se-
daj se moramo znebiti ključa in dis-
kete," je glasno dejala. "Disketo in
ključ bom vrgla v peč in naj se po-
vodni mož scvre v peklu!" Tako je
tudi storila.
Vendar ko je disketa zgorela, tudi
Urške ni bilo nikjer več. Z Lidijo je
nisva nikoli več videli.
Tanja Dražakovič, 7. b,
OŠ Cirkovce
"ČE DOAAAJIM DOBRO NI,
ŽERJAVI SE ČEZ MORJE
VZDIGNEJO^."
Prešeren
Med člani družine se pogosto naj-
dejo prepiri, lahko so majhni ali veli-
ki. Majhni prepiri se dokaj hitro po-
zabijo, ampak veliki lahko prinašajo
s seboj posledice, včasih celo hude.
Med starši in otroki pride velikokrat
do sporov, ki pa so včasih tako veliki,
da otrok ne ve, kaj bi, ali bi pobegnil
od doma ali naredil celo samomor.
Ampak mislim, da nobena od teh
dveh rešitev ni primerna. Bolje je, če
se s starši pogovoriš. To je naredila
tudi Tina in to ji je zelo pomagalo.
Povedala vam bom zgodbo o Tini in
o njeni veliki težavi.
Tina je bila zelo pametno in dobro
dekle. V šoli se je pridno učila, imela
je prijatelje in se dobro razumela s
starši. Hodila je v prvi letnik srednje
turistične šole. V razredu se je dobro
razumela z novimi sošolci in jim
imela zelo rada, posebej svojo naj-
boljšo sošolko Mihaelo. Velikokrat
sta v prostem času hodili v disko,
kjer sta spoznali nove prijatelje.
Marko, Miha, Lejla, Petra, Mihaela
in Tina so se zelo dobro razumeli in
zanjo so bili najboljši prijateli na sve-
tu. Veliko so se zabavali. Tini je bil
Marko zelo všeč. Tudi Tina je bila
njemu všeč. Tina in Marko sta kma-
lu postala eden najslavnejših parov
na šoli. Marko je sicer hodil v drugi
letnik, tako da se v šoli nista kaj veli-
ko videla, razen med odmori. Vedno
bolj sta se oddaljevala od prijateljev
in sta sama hodila ven. Tinini starši
niso vedeli, da je po pouku vedno šla
k Marku, ampak si je za izgovor iz-
mislila, da se gre k Mihaeli učit.
Starši so bili vendo bolj zaskrbljeni
za Tino, saj je skoraj nikoli ni bilo
doma in se je vračala pozno zvečer.
Nekega dne jo je mama vprašala, ali
ima fanta. Tina je bila nekaj časa
tiho, nato je iz sebe spravila nekaj be-
sed in ji povedala, da ji je lagala in da
ima fanta. Takrat se je začel prepir.
Zaupanje med starši in Tino je skop-
nelo. Tina ni smela več ven in Marka
je videla samo še v šoli. Ker je bil
njen fant in jo je imel rad, jo je razu-
mel in ji pomagal.
Po pouku je prišla Tina domov, po-
jedla kosilo in se zaprla v sobo. Rav-
no se je pripravljala za učenje, ko je
pri vratih nekdo pozvonil. Bil je
Marko. Hotel je dokazati njenim
i staršem, da jo ima zelo rad, ampak
' staršev ni bilo doma. Bila sta čisto
I sama v hiši. Čez kakšno uro in pol je
i prišla mama. Prišla je prej kot pona-
I vadi. Ko je zagledala Marka, je sko-
i raj ponorela. Marko ji je skušal pove-
I dati in razložiti, da ima Tino tako
i rad, da bi dal življenje zanjo. Ampak
i mama ga ni poslušala in ga je nagna-
I la iz hiše. Tini se je mama še bolj za-
I merila in je sklenila, da bo zvečer
i pripravila kovčke, vzela kreditne
i kartice in denar ter pobegnila od
! doma. Zjutraj je počakala, da sta se
! strša odpravila v službo, jima pustila
pismo in odšla neznano kam.
Marka je v šoli zelo skrbelo, kje je,
I in se mu je zdelo vse to zelo sumljivo,
i Po pouku je zbral vse moči in se po-
1 gumno napotil k Tini. Ko je prišel
! do hiše, je že čutil, da je nekaj naro-
' be, pozvonil je in mama je odprla
! vrata ter ga napadla, da je tega vsega
j on kriv, in mu dala prebrati Tinino
i pismo. Marku je uspelo mamo pomi-
riti in poklicati njenega očeta, nato
še policijo. Oče, mama, policija in
Marko so jo iskali po vsem mestu in
tudi izven mesta. Nato se je Marko
spomnil njunega skrivnega kotička
in se napotil tja. Res je bila tam. Dru-
gam ni mogla iti. Ampak tam je
prišlo še do večje težave. Skrivni
kotiček je bil na koncu mesta na hri-
bu, kjer je bil prepad. Tina je grozila
Marku, da bo skočila, če ji ne bo dal
miru. Marko jo je prepričeval na vse
mogoče načine. Ko ji je povedal, da
bo skočil za njo in jo rešil ali pa da
bosta skupaj umrla, je Tina začela
premišljevati in se nazadnje
omehčala ter v joju stekla Marku v
naročje.
Mama in oče sta bila doma in čaka-
la na novice, ko je Marko pripeljal
Tino domov. Na srečo se je vse dobro
končalo. Tina se je pogovarjala s
starši, kar je bilo tudi najpametneje,
in lahko je spet hodila ven, ampak ob
uri je morala biti doma. Marko,
mama in oče so bili zelo srečni, da se
je Tina spametovala in je naredila
prav.
Dragi sošolci, če boste kdaj imeli
podobne težave, poskusite se pogo-
voriti s starši, saj to je pametnejša
rešitev, kot pa da pobegnete od doma
ali pa naredite samomor. Življenje je
preveč dragoceno.
Renata Jeza, 8. a,
OŠ Kidričevo
18 - ŠPORT
22. AVGUST 1996- TEDNIK
MARIBOR / pogovarjali smo se s športno legendo
Leon Štukelj - olimpijski fenomen stoletja
Leon Štukelj, najstarejši živeči olimpijski zmagovalec
na svetu sploh, je velik olimpijski praznik športa v Atlanti
z največjimi olimpijskimi igrami televizijske dobe slavil
tudi s svojimi spomini na zlati olimpijski kolajni v mno-
goboju za posameznike in na drogu v Parizu 1924, zlato
kolajno v krogih, bronasto kolajno v mnogoboju za posa-
meznike in bronasto kolajno v ekipnem mnogoboju v
Amsterdamu 1928, srebrno kolajno na krogih v Berlinu
1936, pa tudi na skorajda neverjetne tri zlate kolajne in
dve srebrni kolajni s svetovnega prvenstva v Ljubljani
1922, kjer sta zaradi svojstvene kombinacije tekmovanja
z gimnastiko, atletiko in plavanjem osvojila zlato kolajno
v mnogoboju Peter Šumi in František Pechaček (CSR).
Leon Štukelj je na svetovnem prvenstvu v Lyonu 1926
osvojil zlati kolajni na drogu in krogih, pa še srebrno v
ekipnem mnogoboju in bronasto na bradlji ter tako celo
vsa desetletja ostal nedosegljiv vzor za slovenske športni-
ke.
Dejstvo je vsekakor, da je bil
Leon Štukelj olimpijec naj-
višjega svetovnega formata, ki bi
lahko nastopil na petih olimpij-
skih igrah v razponu šestnajst let
gimnastične kariere neverjetne-
ga asketa, za katerega je špon še
v osemindevetdesetem letu
predmet živega zanimanja.
Njegova knjiga Sedem svetov-
nih tekmovanj je delo antologij-
ske vrednosti ne samo za Sloven-
ce, temveč za svetovno gimnasti-
ko nasploh, veliko vrednost pa
ima tudi za športne zgodovinar-
je, posebno tiste, ki preučujejo
olimpijske igre. Toda Leon Štu-
kelj, ki je tudi v teh poletnih
dneh enako čil na svojih spreho-
dih po mariborskem parku, pa
tudi enako predan novim razi-
skavam o svetovni gimnastiki, ki
je bila zanj več kot tekmovanje v
velikih športnih arenah, v kate-
rih je zbral sedemnajst kolajn z
velikih tekmovanj, želi razisko-
vati naprej - še vedno vznemir-
jen ob misli, kakšne rezultate so
dosegli najboljši slovenski telo-
vadci na svetovnih prvenstvih
na začetku dvajsetega stoletja.
Prav neverjetna je njegova vne-
ma, da bi še nadalje raziskoval
gimnastično preteklost, saj je
Slovenija kot samostojna repre-
zentanca nastopala na svetovnih
prvenstvih v Pragi 1907, Luk-
semburgu 1909, Torinu 1911 in
Parizu 1913, kar je še kako po-
membno, kot pravi starosta slo-
venske gimnastike, ker smo že
tokrat tudi na športnem po-
dročju dokazali Avstro-Ogrski,
da smo, narodno zavedni, spo-
sobni tvornih dejanj in velikih
uspehov tudi v svetovnem meri-
lu. Leon Štukelj: "Rad bi 'raz-
vozlal' ta štiri svetovna prvenst-
va, da bi lahko dodal svoji knjigi
še enako podrobne rezultate z
vseh orodij, kot sem jih s sedmih
svetovnih tekmovanj, na katerih
sem sam nastopil."
In Leon Štukelj bi rad tudi ra-
ziskal, če je še kaj ohranjenega v
arhivih, zakaj slovenski telovad-
ci niso nastopali na 01 v Ant-
vverpnu 1920, ko so že bili med
najboljšimi v svetu, nastopila pa
je ze reprezentanca Češke, s ka-
tero so imeli slovenski telovadci
tesne stike, pa tudi v Stockhol-
mu 1912, kjer je nastopala
Madžarska, medtem ko Avstrija
očitno ni imela tekmovalcev sve-
tovne ravni, vprašanje pa je tudi,
kakšni so bih športni odnosi
med Dunajem in Ljubljano v
tistih časih pred prvo svetovno
vojno.
Leon Štukelj: "Veste, saj prav-
zaprav sam ne vem, zakaj Slo-
venci nismo nastopili v gimnas-
tiki v Antwerpnu, ko pa je dr.
Viktor Murnik tako poglobljeno
gojil stike z gimnastičnim sve-
tom. Sploh se ne spominjam, da
bi v tistem času kaj prebral o
olimpijskih igrah. Za Antwer-
pen sploh nisem vedel. Šponnih
novinarjev takrat v Sloveniji še
ni bilo, športnih prilog tudi ne.
V časopisih so bile o športu in
gimnastiki le kakšne kratke ve-
sti, v glavnem iz Prage. Morda bi
se še kaj našlo v državnem arhi-
vu, kjer so vsa gimnastična gra-
diva iz Narodnega doma
Ljubljana."
Prava tragedija pa je bila, ker se
slovenski telovadci niso ude-
ležili olimpijskih iger v Los An-
gelesu 1932, čeprav so slovenski
izseljenci v Kaliforniji zbrali de-
nar za potovanje. Toda Beograd
je bil proti olimpijskemu nasto-
pu v Los Angelesu, kjer bi imeli
nedvomno lepe možnosti, saj ste
v Amsterdamu 1928 osvojili ko-
lajno na drogu, Josip Primožič
pa je na svetovnem prvenstvu v
Luksemburgu 1930 osvojil zlato
kolajno v gimnastičnem mnogo-
boju, pa tudi v prostih vajah,
bradlji in na konju z ročaji.
Leon Štukelj: "Leto prej sem
zmagal na mednarodni tekmi v
Parizu ob 50. obletnici medna-
rodne gimnastične zveze. Bil
sem še vedno v vrhunski formi.
In vendar se nisem preveč jezil,
ker nismo šli v Los Angeles. Bil
sem preskromen, da bi raz-
mišljal o kakšni zaroti. In še ne-
kaj: telovadba mi je dajala no-
tranje zadovoljstvo, ne samo vg.
like tekme. Bil sem srečen člo.
vek. Kalifornijski izseljenci so
bili pripravljeni plačati stroške
potovanja v Los Angeles zame
za Josipa Primožiča, ki je prišel v
Maribor pred olimpijskimi igrj.
mi v Amsterdamu 1928, toda
vodstvo Sokola v Beogradu ni
dovolilo najinega nastopa."
Tudi samcat kamenček v mo.
zaiku je dragocen.
Ivo Kornilt
kolesarstvo / uspesni nastopi ptujcanov
Rogina uspešen na
svetovnem prvenstvu
V nedeljo se je v Novem mestu končalo mladinsko
svetovno prvenstvo v kolesarstvu. V cestni prei-
skušnji posameznikov je bil najboljši slovenski tek-
movalec Mrvar na 17. mestu. Zanimivo pri tem pa
je, da je bil za dve mesti boljši od njega član Kole-
sarskega kluba Perutnina Ptuj Rado Rogina, ki pa je
hrvaški državljan in je zato nastopil za Hrvaško.
#	V četrtek, 15. avgtista, je Rado Rogina v italijan-
skem mestu San Vito dosegel drugo mesto v izjem-
no močni konktirenci. Ta dirka je veljala za general-
ko pred nastopom na mladinskem svetovnem
prvenstvu. Vozili so mladi reprezentanti Italije, Slo-
venije in še nekaj drugih držav.
#	Mlajši mladinci so imeli nekaj dirk in Ptujčani
so se kar dobro odrezali. Na nočnem kriteriju v ita-
lijanskem mestu Prata di Pordenone je Matej Marin
osvojil drugo mesto. Iztok Kovačec je bil šesti, Mar-
jan Kelner pa sedmi.
#	9. avgusta je bila cestna dirka v italijanski Gori-
ci. Mladi kolesarji so morali prevoziti 15 krogov, ki
so bili dolgi po 800 m. Matej Marin je bil drugi,
Marjan Kelner peti, Matjaž Finžgar sedmi, Jernej
Finžgar pa 9.-11.
#15. avgusta je bila dirka v Šesto Reghana, Velik
uspeh je dosegel Matej Marin, ki je osvojil prvo
mesto. Veliko zaslug pa ima celotna ekipa, ki je de-
lala zanj. V prvi skupini se je pripeljal tudi Gregor
Gazvoda.
# 18. avgusta je bila cestna dirka v italijanskem
mestu Sachile, dolga 80 km. Matej Marin je zasedel
dobro sedmo mesto, Marjan Kelner in Jernej
Finžgar pa sta pripeljala v vodilni skupini. Po bese-
dah trenerja Sama Glavnika čaka mlade ptujske ko-
lesarje še veliko preizkušenj tja do novembra. Tek-
movali bodo predvsem na dirkah v Italiji, to pa
predvsem zaradi ugodnejše klime in vedno izjemno
močne konkiu^nce, ki je značilna za Italijo, kjer
ljudje z izjenano velikim zanimanjem spremljajo vse
kolesarske dirke.
Danilo Klainšek, l.k.
ROKOMET
V dvorano šele po
treh tednih priprav!
v ponedeljek so končno
odprli ptujsko športno dvorano
Center, ki je bila zaprta zaradi
počitnic oziroma dopustov.
Tako so normalno vadbo lahko
začeli tudi ptujski rokometaši,
ki se že četrti teden pripravljajo
na prvenstvo v novi prvi B
državni ligi. Do sedaj so vadili
zunaj in v premajhni dvorani
Mladika, kar se je še kako poz-
nalo, saj ekipa ni v fazi pripravl-
jenosti, v kateri bi glede na
zahtevnost tekmovanja morala
biti. Ekipa je dve trening tekmi
s prvoligašem Akripolom iz
Trebnjega v prejšnjem tednu
odigrala v mariborski tmiverzi-
tetni dvorani, ki je tudi med
počitnicami odprta. Ptujčani so
obe tekmi izgubili, na trenutke
odigrali zelo dobro, staknili pa
težji poškodbi dveh pomemb-
nih igralcev - Vrtariča in Saga-
dina. Ob teh dveh igralcih sta v
ekipi tudi "povratnika" Alan
Potočnjak (zanj prestop iz
Ormoža še ni urejen in je pri-
mer v rokah arbitražne komisije
RZS) in vratar Krauthaker.
Tretjo pripravljalno tekmo je
ekipa, ki jo čaka zahtevna sezo-
na v močni ligi, odigrala v torek
zvečer v Murski Soboti, kjer se
je pomerila s Pomurko iz Bak-
ovcev, prav tako člani prve B
lige.
l.k.
SVETOVNI IN EVROPSKI POKAL V DUATLONU
OdllinI rezultati
R. Ailmovlia
v Badwaltersdorfu v Avstriji je bil 11. avgusta svetovni in evrop-
ski pokal v duatlonu za veterane, ki se ga je udeležil član TK Ma-
raton iz Ptuja Rado Ačimovič. Duatlon je bil sestavljen iz 10 km
teka - 40 km kolesarjenja - 5 km teka. Tekmovanja se je udeležilo
200 tekmovalcev iz 15 držav. Rado pa se je uvrstil na 8. mesto v
svoji kategoriji.
27. julija je bilo v Celju na
Šmartinskem jezeru državno
prvenstvo veteranov v olimpij-
skem triatlonu (1500 m plavanja,
40 km kolesarienja in 10 km teka).
Med 50 udeleženci je Rado
Ačimovič dosegel 1. mesto Abso-
lutno in 1. mesto v svoji kategori-
ji-
5. mednarodni triatlon -
prvenstvo Koroške - je bil v Veli-
kovcu (Volkermarkt) v Avstriji
18. avgusta z mednarodno ude-
ležbo 60 tekmovalcev. Rado
Ačimovič je zopet ponovil odlično
pripravljenost, ki je pod dolgotraj-
nih, strokovnih treningih in dose-
gel 1. mesto v svoji kategoriji.
Rado načrtuje še udeležbo na
mednarodnem olimpijskem triat-
lonu, ki bo 7. septembra v Italiji.
Sledi mesec dni aktivnega
počitka, potem pa priprave na
življenjski cilj - svetovno prvenst-
vo za lovoriko AIRMAN na Ha-
vajih v letu 1997.
DAS
fEDNIK - 22. AVGUST 1996
SPOR 1 IN POSLOVNA SPOROČILA - 21
komentiramo
mariborski rekord sredi Uutomera
Končala se je najpomembnejša
i fka v letošnji tekmovalni sezoni v
f saštvu, slovenski kasaški derbi v
Tj^glju tega športa - Ljutomeru. Iz-
fjpno zanimiva preizkušnja za šti-
'■letne domače kasače, ki jo je
^|.gjiiljalo lepo število ljubiteljev
^jgškega športa od blizu in daleč,
ijted njimi tudi kmetijski minister
■jf Jože Osterc, ki je zastopal čast-
ega pokrovitelja, predsednika Mi-
;„a Kučana.
Vse je teklo kot po maslu, organiza-
.j.ji so se potrudili, tako kot to vselej
znajo- Proga dovolj utrjena (čeprav
vedno ni čisto prava, trda), kasači
3 športno razpoloženi skupaj s svo-
Li vozniki, ki so rahlo skrivali tak-
Ijl^o. Na začetku je sicer dišalo po in-
cidentu (zaradi napovedi, da bo glav-
ni favorit Dory Lobell startal na šte-
6 in ne 1, vendar so nesporazum
hitro zgladili in vse je teklo po pro-
gramu), tako da )e letošnji 6. kasaški
derbi v samostojni Sloveniji minil
izjemno športno. Tako je tudi prav,
saj je kasaštvo samo šport, v katerem
naj bi prevladovali športni boji, zma-
govali pa najboljši. V derbiju se je to
očitno zgodilo.
Mariborska kobila Lenta na vaje-
tih taktično zrelega voznika Franca
Lovrenčiča je zmagala in za nameček
potolkla vse dosedanje kasaške re-
korde. Na 2600 m je zabeležila abso-
lutni rekord 1:20,6. Fantastičen čas
in zasluženo zmagoslavje starega
kasaškega lisjaka Lovrenčiča (sicer
rojaka iz Prlekije), ki seveda ni skri-
val zadovoljstva. Uresničila se je nje-
gova napoved, da Lenta ni zmagova-
la po naključju in da bo posegla v
sam vrh, če ne celo zmagala.
Mariborski rekord sredi zibelke
kasaškega športa je veliko priznanje
tako vozniku in lastniku Lovrenčiču
kot ne nazadnje tudi KK Maribor, ki
bo do konca sezone najbrž ubranil
naslov drugega najboljšega kluba v
državi.
In kaj zapisati o drugih? Nasploh
dobra predstava vseh 12 štiriletni-
kov, ki so kazali kopita in se borili.
Rosso B zasluženo drugi (spretna
vožnja Crnkoviča) in potrditev kako-
vosti tega žrebca iz hleva Ljuto-
merčana Janka Makoterja. Tretji
Anto B iz RC Brdo. Tudi njegov voz-
nik Zvone Vidic obvlada svoj posel.
Veliki favorit Dory Lobell (kasač iz-
jemne vrednosti) je silovito začel,
nato pa omagal in odstopil. Očitno
na težko preizkušnjo le ni bil dovolj
pripravljen, kar so mu mnogi napo-
vedovali. Tako je pač v športu - prvi
je eden.
Marjan Toš
HIPODROM POLENA/v pričakovanju kasaške elite
25. avgusta za nagrado Lenarta
v LENARTU SE NADEJAJO DOBRIH REZULTATOV KASAČEV, KI BODO S SVOJIMI NASTOPI
ZAZNAMOVALI VISOKI ZGODOVINSKI JUBILEJ - 800-LETNICO LENARTA # NAJBOUŠI
DVELETNIK BO DOBIL POKAL OBČINE LENART, NAJBOUŠI DOMAČI KASAČ OSREDNJE DIR-
KE PA NAGRADO MESTA LENART • SPOMINSKA DIRKA ZA MEMORIAL IVANA PIRHERJA
Prizadevni člani KK Slovenske
gorice iz Lenarta so zavihah rokave
in opravili skoraj vse za nedeljske
kasaške dirke, ki se bodo začele ob
14. uri. Hipodrom Polena je bil pri-
zorišče živahnih opravil, saj so mo-
rali utrditi stezo, popraviti zaščitno
ograjo in urediti priveze za konje.
Poleg tega so uredili še parkirni
prostor, postavili šotor za goste in
vse druge pomožne objekte, brez
katerih ni mogoča uspešna izvedba
kasaških dirk.
Lenarški organizatorji so tokrat
pripravili kar osem elitnih kasaških
dirk. Nastopili bodo skoraj vsi
domaČi kasači, ki kaj pomenijo, ra-
zen poškodovanih konjev in tistih,
ki tekmujejo na tujem. Posebej zani-
miva bo dirka dveletnih kasačev za
nagrado občine Lenart. Med njimi
bo najbolj privlačen obračun med
Slavičevim Demosom MS in Špind-
lerjevim Nike Lobellom iz le-
narškega kluba. Oba sodita v sam
vrh dveletnikov in bosta merila moči
tudi na letošnjem DP za dveletnike.
V	osrednji dirki domačih kasačev
bodo sodelovali najboljši, od Kolta,
Zukova, Pelizone in Delona do Alije.
V	mednarodnem razredu bo Polena
pozdravila zvezde slovenske kasaške
scene, konje iz hleva Ljutomerčana
Janka Makoterja, kot so Call a Truce,
Benjamin C Lee in Soulman. Slednji
je še vedno rekorder lenarškega hi-
podroma, ki bi ga lahko potolkel ne-
premagljivi Benjamin C Lee. V Len-
artu pričakujejo tudi Proudija z mla-
dim voznikom Tomijem Makoter-
jem in seveda Durasa iz hleva Jožeta
Sagaja. Prav Duras ima sredi Sloven-
skih goric največ oboževalcev in
zvestih navijačev, ki ga že pričakuje-
jo.
Pokrovitelja prireditve sta občina
in mesto Lenart, v goste so povabili
najvišje predstavnike države, vlade.
parlamenta in državnega sveta. Obi-
skovalci bodo lahko uživaU tudi ob
gledanju kmečkih dvovpreg, ki se
bodo pomerile na koncu tekmovan-
ja. Spekli bodo vola na žaru in ponu-
dili druge domače dobrote osrednjih
Slovenskih goric.
V nedeljo bo torej v Lenartu pravi
praznik.
M. Toš
Na Poleni pri Lenartu bodo tekmovale tudi kmečke dvovprege
22 - POSLOVNA SPOROČILA
22. AVGUST 1996-
TEDNllt
f CDNIK - 22. AVGUST 1996
OGLASI IN OB.TAVE- 23
TuHstiino društvo
razvilo prapor
Slovesno in množično, pa tudi nadvse prijetno je bilo v nedel-
jo, 18. avgusta, na Destrniku, kjer so na ploščadi ob domu
tamkajšnjega turističnega društva uspešno izvedli tradicio-
nalni, letos že 15. kmečki praznik. Ob jubileju Je v imenu or-
ganizatorjev obudila spomine predsednica danes 70-članske-
ga turističnega društva Jož/ca Horvat, kije skupaj z ustanovi-
teljem društva Otmarjem Simoničem razvila društeveni pra-
por. Nanj so obesili 8 trakov in pritrdili 38 žebljičkov.
Prvi prapor Turističnega društva Destrnik je
predsednica Jožica Horvat (desno) takoj po razvitju
izročila ustanovitelju Otmarju SImoniču.
Številnim obiskovalcem so se v izvirnih nošah
predstavili člani folklorne skupine.
Videli in slišali smo lahko, da je možno zaigrati tudi na
ribež, grablje, žago In še kaj.	Foto: M. Ozmec
Prapor je blagoslovil farni žup-
nik Mihael Valthuber. Prvič se
je predstavila destrniška godba
na pihala, zapeli so pevci komor-
nega moškega pevskega zbora iz
Ptuja, množico pa so razvedrili
tudi s postavitvijo velikega klo-
potca ter prikazom nekdanjih
kmečkih običajev, pesmi in ple-
sov.
Predsednica Jožica Horvat je v
svojem govoru izrazila veselje,
da so predvsem z aktivnostmi
turističnega društva in organiza-
cijo kmečkih praznikov uspeli
ohraniti nekatera sicer že
izumrla kmečka opravila, pesmi
in plese. Tudi letos so terilje in
predice lanu s svojimi šegami ob
včasih vsakdanjem kmečkem
opravilu vzbudile med obisko-
valci precej zanimanja, pa tudi
smeha. Zanimiv je bil prikaz
postavitve velikega slovenjego-
riškega klopotca, ki je bil od
nekdaj ponos vsakega vinograd-
nika, njegova velikost pa je bila
bojda odvisna tudi od velikosti
vinograda.
Turistično društvo Destrnik je
eno redkih, ki se lahko pohvali s
svojim turističnim domom.
Zgradili so ga z izdatno pomočjo
vseh krajanov, zato služi tudi
drugim namenom, vendar se v
njem predvsem v zimskem času
radi sestajajo člani posameznih
sekcij turističnega društva, kjer
organizirajo kuharske in druge
tečaje ter kujejo načrte in se pri-
pravljajo za nastope v sezoni.
Turistično društvo pa pridno
skrbi tudi za lepo, urejeno in
čisto okolje, zato je nosilec vsa-
koletne akcije ocenjevanja okoli-
ce hiš na Destrniku. Gospodinje,
ki imajo dvorišča najlepše ureje-
na, prejmejo posebno priznanje.
Zato da bi bilo obiskovalcem in
turistom potepanje po njihovem
kraju enostavnejše, pa so posta-
vili osem smerokazov. Pri vzgoji
turističnega podmladka dobro
sodelujejo z destrniško šolo.
Glede na vse to so Destrničani
upravičeno ponosni na svoje tu-
ristično društvo, zato so hva-
ležni Otmarju Simoniču, ki je
pred 15 leti dal pobudo in skupaj
s še osmimi člani društvo usta-
novil. Takrat še niso imeli
doma, zato so se 1. maja 1980
sestali kar na Simoničevi
domačiji. Danes je drugače, za-
gotovo lažje in veliko lepše. To
so s številnimi gosti in obisko-
valci od blizu in daleč dokazova-
li vse do jutranjih s pomočjo Ma-
riborskega kvinteta.
M. Ozmec
VZmUHUSTAVlU
ROMUNSKE
PRIBEŽNIKE
V	ponedeljek, 12. avgusta, ne-
kaj pred 3. uro so bili policisti na
mejnenn prehodu v Rogatcu
obveščeni, da so čez nenadzo-
rovani mejni prehod v Slovenijo
zapeljali trije osebni avtomobili.
S postaje mejne policije iz
Rogaške Slatine so takoj poslali
patruljo, ki je pri Sv, Juriju pod
Donačko goro dohitela tri avto-
mobile z romunskimi registrski-
mi tablicami. Vsi trije so vozili v
strnjeni koloni, povrh pa je cesta
ozka in ovinkasta, zato jih poli-
cisti niso mogli prehiteti, čeprav
so vključili modre rotacijske luči.
Šele v Žetalah je policistom
uspelo ustaviti romunske avto-
mobile in na njihovo prese-
nečenje je iz avtomobilov izsto-
pilo kar 21 ljudi, med njimi pre-
cej otrok oziroma mladoletnih
oseb. Po priimkih sodeč so poli-
cisti sklepali, da je šlo za več
družin, ki so se na nedovoljen
način poskušale čez Slovenijo
pretihotapiti na zahod. Pre-
bežnike so odpeljali v Rogaško
Slatino, kjer so z njimi opravili
razgovor, potem so morali
počakati na sodnika za
prekrške, po izrečeni kazni pa
so jih na meji izročili hrvaškim
varnostnim organom. Vse tri
voznikeje sodnik za prekrške še
posebej kaznoval zaradi kršitve
naših cestnoprometnih predpi-
sov.
PREVAŽAU
INDIJSKO KONOPUO
V	soboto, 10. avgusta, okoli
20. ure je patrulja ormoške poli-
cijske postaje na Humu pri
Ormožu ustavila voznika oseb-
nega avtomobila, 23-letnega
B.P. iz Ljutomera, s sopotni-
kom, 23-letnim B.D. iz Ormoža.
Policisti so ugotovili, da fanta
nista imela pri sebi osebnih do-
kumentov, zato so pregledali,
kaj prevažata. V prtljažniku so
našli PVC vrečko, v kateri je bilo
13 vršičkov indijske konoplje.
Pozneje so opravili še hišno
preiskavo in odkrili 20 sadik te
prepovedane "trave". Prijavili so
ju sodniku za prekrške.
POUaSTOM GROZIL
Z ZRAČNO PUŠKO
V	Središču ob Dravi so v pe-
tek, 9. avgusta, ormoški policisti
ustavili voznika motornega ko-
lesa, 34-letnega M.S. Ker pri
sebi ni imel potrebnih doku-
mentov, ga je patrulja pospre-
milanadom.TamjimM.S.nipo-
kazal dokumentov, temveč
zračno puško, s katero jim je
začel groziti. Policisti so ga ova-
dili državnemu tožilstvu zaradi
preprečitve dejanja uradni ose-
bi.
PEŠK UMRL NA
KRAJU NESREČE
v soboto, 17. avgusta, okoli 4.
ure zjutraj je 56-letni Vinko Per-
nat iz Šikol hodil ob desni strani
magistralne ceste v Slivnici.
Med hojo je vanj trčil voznik
osebnega avtomobila, 21-letni
Bojan S. Pernat je padel po ces-
tišču in se tako hudo poškodo-
val, daje umrl na kraju nesreče.
PTUJ • V petek, 23. avgus-
ta, in v soboto, 24. avgusta,
bo ob 21. uri na gradu avtor-
ska predstava Petra Srpčiča
Faust v izvedbi in organiza-
ciji AGRFT Ljubljana in
DUU Ptuj.
PADEL Z DREVESA
V	soboto, 10. avgusta, po-
poldne je 45-letni Helmut L. iz
Lenarta pri sosedu obiral
hruške. Stopil je na eno izmed
vej, ki seje pod njegovo težo zlo-
mila, padel je šest metrov glo-
boko na travnik in se pri padcu
hudo poškodoval.
ZGOREU VRTNA UTA
Na vrtni uti ob cesti Slovenska
Bistrica - Oplotnica, last Janeza
K. z Zgornje Ložnice, se je v ne-
deljo, 11. avgusta, nekaj po 11.
uri prikazal rdeči petelin in uničil
ostrešje ute. Ugotovili so, da je
požar nejverjetneje nastal zara-
di odvrženega tlečega cigaret-
nega ogorka. Po oceni je lastnik
utrpel škodo zaokoli četrt milijo-
na tolarjev.
ZAVTOMZAPRU
POT KOLESARJU
Vsredo, 14. avgusta, je nezna-
na voznica osebnega avtomo-
bila R 5 rdeče barve vozila skozi
Slovensko Bistrico. V križišču Ti-
tove ceste in Izseljeniške ulice je
zavijala desno in pri tem zaprla
pot kolesarju, 62-letnemu N.K.,
ki je vozil v isti smeri. Kolesar je
padel in se lažje ranil, voznica pa
je odpeljala naprej. Zaradi tega
policisti prosijo voznico in more-
bitne očividce, dase jim oglasijo
in pomagajo razjasniti okolnosti
nezgode.
z AVTOM V MOSTNO
OGRAJO
Po lokalni cesti proti naselju
Sodinci pri Podgorcih se je v
četrtek, 15. avgusta, peljal z
osebnim avtomobilom 23-letni
Boštjan B. iz Ormoža. V nepreg-
lednem ovinku gaje zaneslo na
bankino, od tam pa v železno
mostno ograjo. Pri trčenju seje
voznik huje ranil.
KOLESAR SE JE HUDO
RANIL
Po Ljutomerski cesti v
Ormožu se je v petek, 16. avgus-
ta, ob 17.30 peljal s kolesom 18-
letni Sebastijan H. iz Ormoža. S
ceste je zapeljal na pločnik, pri
tem pa izgubil ravnotežje, padel
in se hudo ranil.
TOVORNJAK s
PŠENICO V POTOK
Pri Benediktu v Slovenskih
goricah je v petek z magistralne
ceste zapeljal tovornjak,
naložen s pšenico, in pristal v
bližnjem potoku. Ko so tovorn-
jak dvigali iz potoka, je v vodo
steklo nekaj nad pet litrov nafte.
Mastne madeže so brž odstrani-
li domači prostovoljni gasilci,
mrtvih rib v potoku pa tudi niso
opazili.
ILEGALNI PRESTOPI
DRŽAVNE MEJE
Patrulja mejne policijske pos-
tajevZavrčujevponedeljek, 12.
avgusta, ob 13.30 v Gorišnici le-
gitimirala dekleti, 18-letno Ljubi-
co O. in 19-letno Jadranko K.,
obe državljanki Hrvaške. Ugo-
tovili so, da sta ilegalno presto-
pili državno mejo. Z njima so se
pogovorili in ju napotili nazaj na
Hrvaško.
V	torek, 13. avgusta, dopold-
ne pa so mariborski policisti v
Kamnici pri Mariboru legitimirali
deset Romov. Ugotovili so, da
so se v Slovenijo pretihotapili v
bližini Velike Nedelje, odšli na
vlak in se odpeljali v Maribor. Po-
licisti so se z njimi pogovorili, po-
tem pa so jih odpeljali na mejni
prehod Zavrč in jih napotili nazaj
na Hrvaško. _
FF
Od todoo.
LESKOVEC •
V nedeljo ro-
manje k sv.
Avguštinu
Množica vernikov se bo v ne-
deljo, 25. avgusta, ponovno od-
pravila na romarsko pot k le-
skovški podružnični cerkvici sv.
Avguština, ki stoji tik ob meji s
Hrvaško. Domači gasilci so
gozdnato pešpot do cerkvice že
očistili, osrednjo mašo pa bo ob
10.30 minut vodil Vekoslav
Grmič, mariborski naslovni škof.
Na Avguštinovo nedeljo je žeg-
nanje v leskovški fari že od nek-
daj dobro obiskano, saj se pri da-
rovanih mašah srečujejo romarji
od blizu in daleč, tudi s
hrvaškega konca. Tako kot je pri
sv. Avguuštinu že vrsto let v na-
vadi, bo tudi letos prva maša zju-
traj ob 9. tui, osrednjo mašo bo
ob pol enajstih daroval škof
Grmič, dan pred avguštinovim (v
soboto) pa bo po tradiciji okrog
cerkvice procesija in potem še
maša.
Leskovški gasilci bodo pod hri-
bom poskrbeli za urejene parkir-
ne prostore, kajti do cerkvice je
cesta skoraj neprevozna, pri cer-
kvici pa bodo pripravili tudi kaj
proti žejo.
HAJDOŠE •
V
Četrto gasilsko
tekmovanje
članice in člani uspešnega
prostovoljnega društva Hajdoše
bodo letos že četrtič pripravili
mednarodno gasilsko tekmovan-
je za pokal Hajdoš. Ženske in
moške desetine se bodo v gasil-
skih spretnostih pomerile v sobo-
to, 24. avgusta, po 14. uri na haj-
doškem nogometnem igrišču.
Kot je na gasilskih srečanjih že
v navadi, lahko v tekmovalnem
delu sodelujejo članice skupine A
ter člani skupine A in B. Tekmo-
valni disciplini sta vaja po pro-
gramu CTIF in štafetni tek na
9x50 metrov. Najboljše tri gasil-
ske ekipe prejmejo pokale, zma-
govalne ekipe pa še prehodne po-
kale in vsaka skupina tekmoval-
cev priložnostna priznanja.
Tudi letos v Hajdošah pričaku-
jejo gasilce iz Avstrije in
Hrvaške, dobrih rezultatov pa si
obetajo tudi od domačih ženskih
tekmovalk (letošnjih državnih
prvakinj) in moške desetine.
ooJn tam
RODILE SO - ČESTITA.
.MO: Sabina Jupič, Maistro-
va 13, Ptuj, - Tilna; Anita
Braček, Svetinci 17, Destr-
nik - Lariso; Marjana Mun-
da, Vrtnarska 2, Ormož .
Katjo; Sonja Bombek, Mi-
hovci 70 Vel. Nedelja .
dečka; Nuiuiija Plohi, Mure-
tinci 65, Gorišnica - Marino;
Marija	Prosenjak,
Moškanjci 82/c, Gorišnica -
Nino; Brigita Majcen,
Spuhlja 81/b, Ptuj - Mateja;
Nežika Klemenčič, Trnovski
Vrh 1, Trnovska vas - dekli-
co; Darinka Orovič, Trnovci
19, Lovrenc - Tejo; Dragica
Žiher, Vošnjakova 1, Ptuj -
deklico; Gordana Jurgec,
Gradišča 60, Cirkulane -
Laro; Liljana Grahel, Korit-
no 5, Majšperk - Alena;
Olga Sire, Stojnci 2/a, Mar-
kovci - Iris; Marjeta Kocu-
van, Kutinci 14, Videm -
Žana; Marija Štebih, Ruc-
manci 9 a, Tomaž pri
Ormožu - deklico; Aleksan-
dra Rudolf, Lešnica 39,
Ormož - Gajo; Sonja Štebih,
Gočova 21, Sv. Trojica -
Roka; Tatjana Herga, Mez-
govci 48, Dornava - Melani;
Tjaša Mlakar, Greg. dr. 13,
Ptuj - Žiga; Emica Mohorko,
Žetale 24, Žetale - Tadeja;
Božiča Bukovec, Radomerje
14/b, Ljutomer - Sandro;
Irena Vesenjak, Kraigerjeva
33, Ptuj - Luka; Anica No-
tersberg, Podgorci 61, Pod-
gorci - Petro; Cvetka Ozu,
Mala Pristava 9, Šmarje - de-
klico; Simona Ivanuša, Ke-
renčičeva 9, Ormož - dekli-
co.
POROKE - PTUJ: Roman
Lampret in Irena Ivančič,
Apače 271; Rudolf Topolo-
vec in Renata Flajs, Vareja
9; Bogdan Jerenko, Hajdoše
84, in Tatjana Hvaleč, Črnci
23; Branko Ranfl in Francka
Trček, Podvinci 122; Slavko
Debelak, Prešernova ul. 4,
Ptuj, in Jožica Frajzman, Ul.
10.	oktobra 2, Maribor;
Franc Mlakar, Skorba 51/c,
in Iris Zupane, Kajuhova 3,
Ptuj; Peter Letonja, Mai-
strova ul. 35, Ptuj, in Sergeja
Šorli, Pivkova 1, Ptuj.
UMRLI SO: Cecilija Kopše,
roj. Zebec, Hrastovec 106, ^
1931, t 9. avgusta 1996;
Franc Čelofiga, Sp. Jablane
41, 1958, t 10. avgusta
1996; Marija Hvala, roj.
Bajt, Mestni Vrh 86,^^1911,
t 12. avgusta 1996; Verona
Lačen, Podvinci 83/b, ^
1927, t 10. avgusta 1996;
Marija Čok, roj. Prah, Polze-
la 18, iiJ 1910, t 9. avgust
1996; Terezija Žula, roj. Ko-
kot, Hrastovec 13, 1923, t
11.	avgusta 1996; Stanko
Šegula, Mariborska c. 32,
Ptuj, Jii 1932, t 13. avgusta
1996; Hilda Korošec, roj.
Urbas, Lovrenc na Dr. polju
31, JjJ 1909, t 13. avgusta
1996; Janez Rajšp, Trnovska
vas 62, Jl^ 1940, t 6. avgusta
1996; Otilija Čeh, roj.
Vrečar, Vintarovci 9, ^
1925,1 15. avgusta 1996.