Klerikalni šef prosvete uničuje prosvetni napredek učiteljstva. Višii šolski svet. Štev. 16.153. Liubljana, dne 16. dec. 1919. Zborovanje učiteljskih društev; pouka prost dan. Vsem okrajnim (mestnim) šolskim svetom v Sloveniji. Na vprašanje nekega šolskega sveta, so li dnevi ob zborovanjih učiteljskih društev prosti pouka, naročam vsem okrajnim (mestnim) šolskim svetom, nai obvestijo vsa šolska vodstva in učrteljska društva v svojem območju o nastopni odredbi: Dnevi ob zborovanjih učiteljskih društev so prosti pouka in sicer z izrečnim poudarkčm le za tiste učne osebe, ki se y resnici udeležujejo zborovanj. 2eleti je, naj bodo na dnevnem redu učiteljskih zborovanj poleg stanovskih tudi predavanja poučne vsebine v nadaljno izobraževanje učiteljstva. To dovoljenje pa velja k večjem za enkrat na mesec. Ako količkai raogoče, naj se za zborovanje določi četrtek. Šolska vodstva naj pravočasno naznanijo okrajnemu (mestnemu) šolskemu svetu dan in kraj zborovanja ter one učne osebe svoje šole, ki se nameravajo udeležiti dotičnega zborovanja. S to odredbo se obenem ukinjajo vse dosedanje tozadevne odredbe bivših deželnih šolskih svetov. Predsednik: Vadnjal 1. r. Prosvetni oddelek za Slovenijo. Štev. 17.357. Ljubljana, dne 7. okt. 1924. Predmet: Razveljavlienje odloka viš. šol. sv. z dne 16. 12. 1919, št. 16.153. s katerim so dnevi učit. zborovanja pouka prosti. Vsem okrajnim šolskim svetom. Ker itak odpade med letom mnogo šolskih dni. razveliavljam odlok viš. šol. sveta z dne 16. decerabra 1919, št. 16.153, s katerim sem dovolil, da se smatrajo dnevi ob zborovanjih učiteljskih društev prosti pouka za tiste učne osebe, ki se v resnici udeležujejo zborovanj. Vabim naslov, na] o tem obvesti šolska vodstva. Šef oddelka: prof. Vadnjal, s. r. Ne glede na -spremembo režima bi izpregovoriSi in moramo izpregovoriti o vjprašanju. ki ga vsebujeta gorenja odloka. Vprašanje prostih dni ob priiiki zborovanj učiteljskih društev tangira namreč vprašanje nadailjne izobrazbe učiteljstva in iz tega gledišča ga mi presojamo in hočemo, da se ga tudi rešuje s strajii odločujočih faktorjev pri prosvetni upravi. Ne bomo dokazovali, da bi pomenila ukinitev delovanja učitdjskih društev veliko škodo za napredek prosvete in ne bomo dokazovaii velikega pomena, ki ga iraa UJU za napredek prosvete v državi. Dosedaj so še vsi prosvetni faktorji pripoznali in-podpirali to privatno iniciativo učiteljstva. samo zadnji režim se je pokazal sila majhnega in mašeevalnega v tem oziru. Statistika nam dokazuje, kako važno kulturno nalogo vrše učiteljska društva. Preden pa je gospod šef prosvete ukinil proste dneve ob zborovanjih. pa bi moral pamisliti še na druge okodnosti. Uradne okrajne učiteljske konference se ne vrše vee vsako leto. ker se okrajni šolski sveti izgovarjajo, da vsakoletne konference okrajno blagajno, ki krije te stroške, preveč obremenjujejo, vrše se namreč le vsako drugo aili celo vsako tretje leto. Te konference nadomeščajo edino zborovanja ueiteljskih društev in se vrše na njih celo oficielni deli uradnih konferenc. Namesto na uradnih konferencah; je učitdjstvo na zborovanjih volilo zastopnike učiteljstva v okrajne šoliske svete, v stalne odbore in v odbore okrajnih učiteljskih knjižnic in reševalo vprašanja. ki se tičejo uradnih konferenc. To se je vršilo predvsem v mariborski oblasti. In zakaj se je to vršilo na zborovanjih? Zato, da ie bil erarju prihranjen denar, ki ga ni hotel žrtvovati v to svrho in ker je bil učitdfjstvu napredek solstva pri srcu. Učiteljstvo pa ie prihajalo na zborovanja na lastne stroške. da je reševalo uradne zadeve in ie krilo vse iz lastnega žepa. In pride mož. ki udari učiteljstvo za to požrtvovalnost s kolom in mu vzame še prosti čas za ta zborovanja. Toda oi udariil' učiteljstvo, temveč je postavil le sebe na sramotni oder pred požrtvovalnim učiteljstvom. Učiteljstvo se je doslej udeleževalo učiteljskih zborovanj na svoje stroške vsaj dvakrat, pa tudi večkrat na leto, četudi so bili zlasti oddailjenim učiteljskim osebam taki sestanki v šolske svrhe v občutno škodo. Sedaj pa, ko bi mu bila olajšana zborovanja vsaj s polovično vožnjo, za kar se ie učiteljstvo tudi dolgo potezalo. mu šef prosvete prepovie proste dneve za zborovanja. Na ta tiačin pa bi tudi učitejlistvo .sptoh ne moglo zborovati več. Večina večrazrednic ima zaradi pomanjkanja učnih prostorov od oktobra do maja celodnevni nerazdeljen pouk, vrhutega pa je ob četrtkih pouk v ponavlialnih in ob nedeljah tudi na obrtno-nadaljevaliiih šoJah. Tako v tem času spdoh ni mogoče prirejati učiteljskih zborovanj, ne da bi bl v omenjenih dneh pouka prost dan, ker se izostali pouk sploh ne more nadomestiti. Na deželi je torej vsako zborovanje in skupno nadaljno izobraževanje izključeno ter s tem odpade še edina iniciativa za nadaljtio in prosvetno delovanje učitdjstva. Učitellji pa so poleg tega v prostem času zaposilteni kot občinski tajniki, v posojilnicah, v knjižnicah, pri krajnih šolskih svetih. voditelji s strankami itd. Ako bi ostai preklic v veljavi, ie gotovo, da nastane pri učiteljstvu in v šolstvu zastoj. ki bi se ne mogel v doglednem času popraviti brez večje škode. Povdariti je tudi treba, da je imel šolo, kdor se ni udeležil zborovanja in je vsaka zloraba izkljuoena. ker so člani društva sami na vse pazili. Imela bi pa ukinitev še drugo posiledico, namreč to, da se učiteljstvo v okraju med seboj niti poznailio ne bo, kar je tudi velike važnosti. V Srbiji celo okrajni šolski nadzorniki ustanavljajo okrajna učiteljska društva in so jim predsedniki, pri nas pa se onemogoča vsako možnost, da bi se zborovanja vršila. Lepe [prosvetne razmere je ustvarjal pri nas kierikailni prosvelni režim in je zelo karakteristično, da Slomškova zveza niti proti tei ukinitvi ni geniila. ko je bila sama prizadeta. - Resnica je, da ne skrbi noben drug stan toliko za svojo nadaljno izobrazbo, kakor ravno učiteljski stan, zato moramo nazvati ukinitev prostih dtii za zborovanja pravcati prosvetni škandal. ki se mu mora napraviti konec z izdanjem ministerialnega odloka, da se zaščitijo etikrat za vseiej kulturno - prosvetna stremljenja učiteilfjskih društev in se onemogoči vsekaka šikana lokalnih faktorjev.