GLASILO OBČINE DOMŽALE 19. novembra 1999 - letnik XXXVIII, št. 11 stran 3 Pošta Radomlje Pošla ima v Radomljah bogato in izredno dolgo tradicijo. Poročamo o odprtju novih prostorov, četrtih po vrsti v zgodovini Pošle Radomlje, in želimo vsem zaposlenim prijetno delo. stran 3 Zdravstveni dom Domžale Prijaznejša podoba Javni zdravstveni zavod Zdravstveni dom Domžale je Občina Domžale ustanovila v letu 1991 in od tedaj ni minilo leto, da ne bi v omenjenem zavodu vložili znatna sredstva v obnovo prostorov in opreme. Vsako leto smo pisali o novostih, ki so namenjene predvsem pacientom, hkrati pa naj bi omogočile boljše pogoje tudi zaposlenim v Zdravstvenem domu Domžale. Tudi letos je vodstvo ZD, katerega direktor je g. Jane/ Grošelj, dr. med. spec, povabilo na pred- stran 4 Kotalkar Matej Drašček Tretji v Evropi in peti na svetu Matej Drašček je kotalkar, o katerem je bilo kljub njegovi mladosti povedano in napisano že veliko. Pisalo se je že o več državnih naslovih in nastopih na večjih tekmovanjih, kljub temu pa sta zadnji dve tekmovanji in zavid-livi uvrstitvi presenetili vse, tudi Mateja. Kotalkanjc je za Mateja »glavna stvar« že od malih nog. saj se s tem športom ukvarja žc 11 let. Začel je kot pionir, čigar kotalke so bile večje in težje kot on, in se uspešno prcgri/.cl čez kategorijo kadeta med mladinec. Treningi so se iz igre in zabavnega preživljanja prostega časa spremenili v trdo delo, ki zahteva moč, rotacijo, koordinacijo, gibčnost, plesno znanje ter tehnično odličnost. Kondicij-ske priprave, piljenje programa obveznih likov ter prosto kotalkanjc so postali pomembni v njegovem življenju. Ob vsem tem in odličnemu uspehu na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani Matej skoraj nima časa Se za kaj drugega. Pa vendar včasih najde čas za ples in kino, ki mu poživita dan. stavitev letošnjih pridobitev. Potem ko so dokončali obnovo otroškega dispanzerja, ki je v glavnem potekala v lanskem tetu ter dokončali sanitarije, so sc lotili obnove v zobozdravstvu. Celovito obnovljenih in na novo opremljenih jc bilo pet zobozdravstvenih ordinacij. Zobozdravstvena oprema Za eno oridinacijo je stala 3,6 mio sit. Posebej prijazni so odslej prostori mladinskega zobozdravstva.. Tokratne predstavitve novih pridobitev Zdravstvenega doma Domžale v skupni vrednosti blizu 50 mio SIT so se udeležili župani občin, ki jih pokriva s svojo dejavnostjo. običaje Oživljamo ljudske Lickanje v Cešeniku Turistično društvo Češe-nik-Tiirnše seje oblikovalo iz dosedanje Smučarske sekcije .Športnega društva Dob in je v prvem letu svojega delovanja doseglo lepe uspehe,^ predvsem pa z različnimi ak- | tivnostmi (izleti, pikniki, srečanji, čiščenjem okolja, urejanje otroškega igrišča ipd.) popestrilo življenje svojim članom in njihovim prijateljem. Ena izmcd'nalog društva je tudi oživljanje tradicionalnih običajev, med katere spada tudi lickanje. Že v lanskem letu so v dogovoru z. Janezom (iabrškom, po domače Antonovčcvim Janezom, in njegovo družino pripravili lickanje, ki so ga letos še uspešneje izvedli sredi oktobra. Svojo pomoč so ponudili že pri trganju koruze in na večer, ko so sc začeli zbirati ličkarji, je velik kup ncolič- kanc koruze čakal ljudi od blizu in daleč. Največ jih jc bilo iz Turnš in ČcScnika, med njimi pa smo srečali kar nekaj ličkarjev iz drugih krajev. Gospodar jc abil pobude vesel in je udeležence prijazno pozdravil in pogostil, žc pred njihovim prihodom pa v velik kup koruze po stari navadi skril steklenico žganja, za otroke pa čokolade. Čas je med klepetom, prijetnimi Salami, kratkimi postanki za pijačo in pecivo, ki so ga pripravile članice društva in domača gospodinja, kar hitro minil. Za prijeten večer so s petjem slovenskih narodnih poskrbeli pevci Okteta TOSAMA, za hrupnejši del tmli zabavnega večera pa je poskrbel vedno veseli harmonikar Tine Stare. Pa to ni bila zadnja dejavnost Turističnega društva Čcšenik-Turnše v letošnjem letu. Pred njimi je še jesenski izlet, Miklavževanje. pa tudi živahno silvestrovanje na prostem, saj bi radi skupaj stopili v leto 2000. Pripravljajo pa tudi program za leto. ki prihaja, skupaj s Krajevno skupnostjo Dob pa bodo pripravili tudi tradicionalni koledar. KAJ Tf JE DEKUCflJ OKROGLA MIZA sreda, 24. november ob 18. uri konferenčna soba Občine Domžale. Vabljeni! Svet za varnost občanov Občin« Domžak- STRAN OBČINSKI SVET VEČ KOT 20 točk dnevnega reda so svetniki obravnavali na 9. seji Občinskega sveta, ki so jo začeli 27. oktobra, nadaljevali in končali pa 10. novembra 1999. Poleg vrste odlokov smo drobili tudi nov POSIjOVNIK Občinskega sveta. STKAN NAGRADE BRALCE SLAMNIKA tok rat nagrajuje STUDENTSKI KLUB Domžale, ki ho petim izžrebanim bralcem in bralkam omogočil obisk BHUCOVA-NJA, ki bo 25. novembra oh 21. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah, ter jim podaril še pet majic. StRAN DOMŽALE OBJAVLJAMO naročilnico za zadnjo knjigo g. Staneta Straiarja DOMZAlJi, mesto pod Goriči-co, ki izide v decembru. Knjiga, ki ne bi smela manjkati na nobeni knjižni polici meščanov in meščank, je v prednaročilu precej cenejša, zato pohititef STRAN KNJIŽNICA ZAVOD n odprto družbo in Državna matična služba za knjižnico pri Narodni in univerzitetni knjižnici, sla si v sodelovanju z Knjižnico Domžale zamislili posebno obliko pomoči - BIB1JOBUS 7A BEGUNCF S KOSOVA jTRAN SPORT 25 LET a STRAN RAZPISI V DANAŠNJI številki objavljamo kar nekaj ,.o vabil in razpisov. Med najbolj zanimivimi in težki' pričakovanimi je zanesljivo RA/.PIS /A DODELI TEV SOCIALNIH STANOVANJ V OBČINI DOM STRAN 20 DIMNIKAR ENERGETSKI servis E. S. d. o. o. iz Ljubljane je edini pooblaščeni iz.vajalec dimnikarskih storitev na območju Občine Domžale O njihovih storitvah lahko preberete danes, o razj>oredu pa v prihodnji številki. Arheološke najdbe v Šentpavlu Podeželska vila iz četrtega stoletja našega štetja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju daje možnosti in nadzoruje arheološka izkopavanja na zgodovinsko zanimivih območjih. Teh je v naši občini kar nekaj. Tako so v zadnjem času v Krtini našli ostanke bronaste naselbine, zanimive najdbe so odkrili v Dragomlju, najbolj »vroči« pa so oslanki, ki so jih našli ob gradnji kanalizacije v Šentpavlu. Arheologi so ob cerkvenem zidu odkrili ostanke rimske podeželske vile rustice. sc posebno presenečenje pa jc velik kos mozaika iz Četrtega stoletja naSega štetja, ki so ga našli v enem od odkritih prostorov antičnega objekta. Najdba jc izjemno redka, saj jc prva te vrste na Gorenjskem. Mozaik v velikosti dobrih treh mJ jc bil trne barve z rdečimi ro-zclami.. Antična podeželska vila jc obsegala celotno pokopališče in tudi del njegove okolice, saj naj bi bila velika 100 x 100 m' in jc predstavljala center tedanje veleposestniške la-tifundljc, ki jc predstavljala samostojno gospodarsko enoto, v okviru katere so bili bivalni prostori tako za lastnika vile in njegovo družino kot za služinčad, hlevi, delavnice in drugi prostori. Arheologi so odkrili najbolj luksuz- ni del vile, v katerem jc tudi prostor, ki so ga ogrevali in se vidi tudi sistem rimske centralne kurjave, kjer se jc topel zrak Siril po votlih zidakih. Na izkopanem delu so naSli tudi dele fresk, ki so bile najdene po kosih, ostanke živalskih kosti, pa tudi nekaj antičnih novcev, ki pa so bili v nasprotju s 130. ki so jih našli na severni strani cerkve, slabo ohranjeni. Sploh je po mnenju g Milana Sagadina. dipl. arheol. in um. zgod. kons svetovalca, to območje za arehologe zelo zanimivo, saj so ob obnovi cerkve ob južni strani naSli grobove iz 10. stoletja naSega Štetja. G. Sagadin jc poudari) tudi pomen skrbi domačinov, da strokovnjake opozarjajo na najdbe in v zvezi s tem opozoril tudi na morebitne najdbe ob kopanju kanalizacijskih priključkov k posameznim domačijam. lxpo ohranjeni mozaik, ki lahko predstavlja atraktivno likovno obogatitev ambicnta. je potrebno primerno shraniti. Občina Domžale je zagotovila finančna sredstva v visini 2,3 mio SIT, ki so omogočila dvig ogroženega mozaika, in hkrati sprejela odločitev, da bo mozaik shranjen v novi Osnovni Soli Dragomelj, kjer bo vedno ostal vez preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. y_ VOJSKA užitki v naravi . . Oomttls UMMM BI Trgovina za prosti cas r^onosmE3ss IZ OBČINSKEGA SVETA Bralcem in bralkam, dober dan Spet smo nazaj, bi rekli po televizijsko. Pred vami je namreč letošnja 11. številka SLAMNIK-a, glasila Občine Domžale. Trudili smo se, da bi bila še bolj pestra in zanimiva, žal pa moramo današnje pisanje začeti z dokončno odločitvijo Občine Moravče, da v prihodnje več ne sodeluje v skupnem časopisu. »Obveščamo vas, da je izdajateljski svet občinskega časopisa Moravče na svoji seji dne 18.10. 99 proučil vaso ponudbo o nadaljnjem sodelovanju v okviru skupnega časopisa Slamnika in vse ostale prispele ponudbe, ter po pooblastilu občinskega sveta odločil da bo novi časopis občine Moravče izhajal kot samostojni časopis. Kljub temu pa želimo ohraniti sodelovanje na področju izmenjave novinarskih prispevkov, na področjih širšega, regijskega pomena. Pozdrav,« je kratko sporočilo, ki smo ga 25. oktobra 1999 prejeli iz Občine Moravče, podpisal pa ga je g. Matjaž Kočar, župan. Odslej bodo občani te občine lahko brali Novice iz Moravske doline, SLAMNIK pa le, če ga bodo naročili. Zal je s tem konec dolgoletnega sodelovanja vseh, ki so in smo oblikovali skupaj nekdanji Občinski poročevalec, sedanji Slamnik. Zal pravim zato, ker je skupno glasilo dolga leta prinašalo veliko tem, ki so bile zanimive za celotno območje nekdanje občine Domžale. Le kdo bi vedel, koliko ljudi z. območja Črnega grabna ali Moravske doline danes biva v novi Občini Domžale in so velikokrat najprej odprli strani svojega nekdanjega rojstnega kraja, tako kot je velikokrat njihove domače najbolj zanimalo, kar se dogaja na območju, kjer so njihovi sorodniki naSli dom Odslej bo potrebno prebrati tri časopise. V zvezi s tem moram, čeprav zelo nerada, vsem našim dopisnikom sporočiti, da jim žal ne moremo zagotoviti, da homo objavljali prispevke, v katerih pišejo v dogajanjih na območjih izven naše občine. Bomo, če bodo povezani z. njo. če l>xlo zanimivi tudi za naše bralec, več žal ne moremo obljubiti. Še vedno vas vabimo, da nas pokličete, da bomo VPRAŠALI NAMESTO VAS, na na nagradno vprašanje rte pozabite. Telefonska linija je odprta vsak petek od 13. do 14. ure, zahvale in druga sporočila lahko prinesete V uredništvo vse dni. ko ima Občina Domžale uradne ure. Ker je zanimanja za SLAMNIK v sosednjih občinah kar nekaj, bomo tudi tokrat nekaj izvodov glasila SLAMNIK posredovali brezplačno. V njem boste našli naročilnico, s katero SLAMNIK lahko naroČijo bralci izven Občine Domžale. Želim vam veliko prijetnih dni, ki vam naj jih polepša tudi tale misel i/ Knjige o sreči Marcelle Auclair: Imejmo ob sebi prijatelje, ki izvajajo načela ustvarjalne misli: pomagali nam bodo, če se nam bo kaj hudega zgodilo, prav tako kot jim pomagajmo mi, kadar nas potrebujejo. To je nekaj najlepšega, obenem pa nam kaže, kako smo močni, če smo združeni. Kadar nismo sebični, smo močni. Nasvidenje decembra, nazadnje v letu 1999. VERA VOJSKA, odgovorna urednica 9. seja Občinskega sveta Občine Domžale Več kot dvajset točk na dveh sejah V sredo, 27. oktobra 1999 ob 16. uri so se člani Občinskega sveta Občine Domžale zbrali na 9. seji. Po pooblastilu županje je sejo vodil mag. Milan Pirman, podžupan, navzočih pa je bilo 29 svetnikov (opr. odsotna, mag. Peter Pengal (LDS) in dr. Marko Starbek (SKD). Po soglasnem sprejemu zapisnika 8. seje in krajši razpravi o dnevnem redu so svetniki soglasno sprejeli dnevni red, kije obsegal 21 točk. Najdaljša razprava pri sprejemu sprememb proračuna Predlog sprememb Proračuna Občine Domžale za leto 1999 in predlog odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1999 so člani Občinskega sveta prejeli hkrati z vabilom na sejo, dodatno pa se dva amandmaja ter s strani Oddelka za gospodarske javne službe pregled projektov, ki so v izdelavi in seznam že podpisanih pogodb s predvidenim rokom dokončanja Po uvodni obrazložitvi ge. Metke Ce-rar, načelnice Oddelka za finance in gospodarstvo in pregledu stališč Odbora za kulturo, šport in dejavnosti društev, Odbora za družbene dejavnosti. Odbora za gospodarstvo. Odbora za prostor in varstvo okolja ter Odbora za gospodarske javne slubže, so v razpravi sodelovali: Janez Stibrič (SDS), dr. Miha Brejc (SDS), Bogdan Osolin (SKD), Roman Kurman-Sek (SDS), Janez Grmck (SDS), Marko Vresk (SDS), Stane Oražcm (ZLSD), Anton Preskar (LDS). Franci Gerbec (ZLSD), Jože Lenič (LDS), Pavel Cerar (LDS), mag Milan Pirman (LDS) in županja Cveta Zalokar-Oražcm. ki je odgovorila na vprašanja iz razprave. Po odmoru na predlog Bogdana Oso-lina (SKD) in razpravi Antona Preskarja (LDS), Franca Pozniča (DeSUS) in Bogdana Osolina (SKD) ter odgovorih županje Cvete Zalokar-Oražcm so člani Občinskega sveta ločeno glasovali o amandmajih in jih sprejeli nato pa v paketu z 19 glasovi ZA in 9 PROTI sprejeli odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1999, spremembe proračuna Občine Domžale za leto 1999 skupaj s sprejetimi tremi amandmaji, od katerih je dva predlagala županja, enega pa Pavle Cerar (LDS). O enem skladu, dveh šolah in bivalni enoti Nato so pod tč. 2 svetniki po skrajšanem postopku soglašali z rebalaasom finančnega plana Stanovanjskega sklada Občine Domžale za leto 1999. Po uvodni obrazložitvi županje in opozorilu g Bogdana Osolina (SKD) na redakcijske popravke kupoprodajne pogodbe so svetniki v zvezi s podpisom kupoprodajne pogodbe za odkup objekta Podružnične sole Dragomelj in pripadajočih funkcionalnih zemljišč z njo soglašali in hkrati pooblastili županjo, da pred podpisom pogodbe z investitorjem doseže sporazum o podaljšanju roka predaje objekta in se v skladu z dogovorom spremeni VIII. točka predloga pogodbe ter da z investitorjem doseže sporazum o načinu pokrivanja stroškov organizacije pouka na nadomestni lokaciji, če bi se med potekom gradnje izkazalo za potrebno, da se Ic-ta zaradi nemotenega izvajanja organizira na drugi lokaciji. Pod tč. 4 so svetniki obravnavali in sprejeli program sofinanciranja bivalne enote za odrasle duScvno manj razvite ter v njem upoštevali sta- lišča Odbora za družbene dejavnosti in Odbora za finance, ki je predlagal v sprejem dodatni sklep: »Občinski svet Občine Domžale pooblašča županjo, da se pred podpisom sporazuma vnese določilo o zagotavljanju prostih mest za varovanec s stalnim bivališčem v občinah sopodpisnicah sporazuma v sorazmerju z njihovimi deleži« Po zagotovilu županje, Cvete Zalokar-Oražem, da jc predlog Odbora za finance v sporazumu med INCE in Občino Domžale žc upoštevan, razpravi Antona Preskarja (LDS) in Bogdana Osolina (SKD), ki sta želela dodatna pojasnila ter odgovorih Jožeta Mlakarja, direktorja Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Mengeš, so bili sklepi soglasno sprejeti. O projektu NAŠA HIŠA pa lahko preberete v posebnem članku. O sprejemu investicijskega programa za izgradnjo prizidka k Soli in telovadnici ter adaptacijo obstoječih prostorov Osnovne Sole Prcscrjc pri Radomljah jc razpravljala le Martina Urbanija (SDS), nato pa so svetniki soglasno sprejeli predlagana sklepa. Tudi o tej temi pr-Semo posebej. Preveč nedorečenosti Uvodno obrazložitev k pogodbi o so-investiranju gradnje doma za varstvo starejših občanov na Viru pri Domžalah je podal Franci Gerbec, vodja projektne skupine, o gradivu pa sta razpravljala tudi Odbor za družbene dejavnosti in Odbor za finance. V razpravi so sodelovali dr. Miha Brejc (SDS), ki jc predlagal nov sklep, da se do končnega odločanja pridobi celovito informacijo in ustrezne podlage za odločanje, Franc Poznič (DeSUS), Bogdan Osolin (SKD), Anton Preskar (LDS), Jurij Bcrlot (SLS), Janez Grmek (SDS), Marko Vresk (LDS), mag Milan Pirman (LDS), Franci Gerbec (ZLSD) in Martina Urbanija (SDS). Na vprašanja in dileme iz razprave sta odgovorila franci Gerbec, vodja projektne skupine in Cveta Zalokar-Oražem, županja, ki jc predlagala nova sklepa. Po odmoru, ki ga je predlagal Marko Vresk, LDS in ponovni razpravi je Občinski svet podprl prizadevanja za gradnjo domov ostarelih občanov in v zadevi projekta »VDAL SENIOR«, Socialno zdravstveni zavod, Hacquetova 2, Ljubljana predlagateljem naložil, da do naslednje seje pripravijo celovito informacijo in ustrezne podlage za odločanje. Nadaljevanje seje 9. seja se je nadaljevala 10. novembra 1999 z uvodno informacijo o sprejemu stališč do pripomb iz javne razgrnitve in javne razprave na osnutek Sprememb in dopolitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 za območje občine Domžale, oboje dopolnitev 1997, ki jo je podal g Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja. V razpravi so sc mag Peter Pengal (LDS), Martina Urbanija (SDS), Jo- že Cuzak (Demokrati), Roman Kurman-šek (SDS) zavzemali za spremembo posameznih stališč, največ razpravljalccv Martin GroSelj (LDS), Roman Lcnassi (SKD), Franci Gerbec (ZLDS), mag Milan Pirman (LDS), Marko Vresk (LDS) pa jc razpravljalo o trasi obvoznice Zc-iodnik-Prescrjc, vendar je trasa po glasovanju svetnikov ostala v planu. Po razpravi so svetniki dokument sprejeli z veliko večino, z njim pa tudi pripombe, ki so jih predlagali mag Peter Pengal (LDS), Martina Urbanija (SDS) in Roman KurmanSek (SDS). Imamo nov Poslovnik Občinskega sveta Občine Domžale Razprave o predlaganem poslovniku, ki naj bi omogočil delo Občinskega sveta ni bilo. vloženih pa jc bilo tudi več deset amandmajev (občinska uprava, SKD, SDS, Sest predlagateljev). Precej jih jc predlagatelj upošteval. Ker jc medtem »električni mrk« onemogočil delo svetnikov, so namesto svetnikov stopili v akcijo električarji in delno popravili razsvetljavo. Po vrnitvi svetnikov pa je bil na predlog g Romana I enasija (SKD) odmor, ki sta ga svetniški skupini SKD in SDS izkoristili za ponovno preučitev amandmajev. Po vrnitvi pa so svetniki z glasovanjem sprejeli amandmaje, od tega jih jc pet predlagala uprava, 12 svetniška skupina SKD ter dve svetniški skupini SKD in SDS, nato pa so svetniki poslovnik skupaj z amandmaji soglasno sprejeli. Urna postavka pomoči na domu se poveča Uvodno iformacijo k tej točki je podala ga. Irena Grićar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, o predlagani podražitvi pomoči na domu pa so razpravljali: Andreja Pogačnik Jarc (predsednica Odbora za družbene dejavnosti), Franc Poznič (DeSUS), ki jc v daljši razpravi podrobno predstavil svoje mnenje o tem področju, Janez. Vasle (SKD), Martina Urbanija (SDS), Marko Vresk (LDS), Janez Stibrič (SDS), Janez Grmck (SDS), Simon Mavsar (LDS), Nu-Sa Šink, direktorica Centra za socialno delo Domžale, pa jc SirSc predstavila problematiko ocene pomoči na domu. Razpravo je zaključila Županji, ki jc pojasnila, da svetniki odločajo o ekonomski ceni, ne pa o ceni, ki jo plača uporabnik, da ni več javnih delavcev, ki bi delali na tem področju in da so občine to dolžne strokovno organizirati. Občinski svet Občine Domžale jc nato najprej glasoval o predlogu g Janeza Stibriča, ki jc predlagal ceno urne postavke 1200,00 SIT in ga ni sprejel (6 ZA, 10 PROTI), z. veliko večino (3 PROTI) pa nato sprejel predlog spremembe cene urne postavke izvajanja pomoči na domu v višini 1.445,00 SIT od sprejema sklepa ter hkrati zadolžil občinsko upravo, da bo ob pripravi predloga sprememb in dopolnitev Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določitev plačil storitev, ki bo občinskemu svetu predložen na decembrski seji. predlagala spremembo tarifnega dela odloka, tako da sc plačilo storitev pomoči na domu glede na materialno stanje upravičencev z oz. na sedanjo višino prispevka ne bi spremenilo. V razpravi o ukinitvi javnega dobra - dva sklopa zemljišč; zemljišča na območju AC ter opuščeni poti, so sodelovali: Anion Preskar, predsednik Odbora za gospodarske javne službe, županja Cveta Zalokar Oražem, Aleš Škor-janc. Sklad stavbnih zemljišč. Roman l£-nassi (SKD). Občinski svet občine Domžale jc z veliko večino pooblastil županjo za podpis pogodb o neodplačnem prenosu zemljišč v last in posest Republike Slovenije ter sprejel še naslednji sklep: »Investitor gradnje avtoceste na odseku Šcntjakob-Blagovica sc jc dolžan s pogodbo zavezati, da bo ceste in poti iz 1. do 4. točke tega sklepa na svoje stroške nadomestil z novimi ali na drug način zagotovil njihovo nemoteno rabo, pri čemer je dolžan le-te izvesti na način, in najmanj take kakovosti, kakršne so bile prvotne poti in ceste Na tak način zgrajene poti in ceste jc dolžan po njihovi izvedbi neodplačno prenesli v last in posest Občine Domžale, razen cvcntuclnih nadvozov, podvozov in drugih objektov na njih, ki ostanejo last investitorja« Ne prezrite, o naslednjih dokumentih bo javna obravnava O Odloku o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Otoka V7 llelios Količcvo za področje V7/1 Ilelios so razpravljali: Roman KurmanSek (SDS), mag Milan Pirman (LDS). Franci Gerbec (ZLSD) in Anton Preskar (LDS), odlok pa gre v javno obravnavo in razpravo, o čemer pišemo posebej. Svetniki so nato sprejeli vse odloke o spremembah osmih odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda skupaj z. amandmaji, nato pa so sc svetniki lotili prve obravnave Odloka o stavbnih zemljiščih. V razpravi so sodelovali: Anton Preskar, predsednik Odbora za gospodarske javne službe, Franci Gerbec (ZLSD), Roman Unassi (SKD), Jože Lenič (LDS), mag Milan Pirman (LDS), Martin Grošelj (LDS), Pavel Cerar (LDS), mag Peter Pengal (LDS), županja Cveta Zalo- kar Oražcm in Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja Občinski svet jc menil, da je odlok primeren za nadaljnjo obravnavo in ga »poslal« v javno obravnavo. Brez razprave jc nato Občinski svet Občine Domžale sprejel Odlok o načinu podeljevanja denarne pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v prvi obravnavi in ugotavil njegovo primernost za nadaljnjo obravnavo. Razprava o odloku o obveznostih lastnikov prihrežnih zemljišč za gospodarjenje na prihrežnih zemljiščih ter čiščenje potokov in jarkov v prvi obravnavi je prinesla raznovrstna mnenja ki so jih podali: Anton Preskar (LDS), Roman lcnassi (SKD), Roman Kurmanšck (SDS). Franci Gerbec (ZLSD) in Milena Srcbot-njak (SLS). Svetniki so odlok spoznali kot primeren za javno obravnavo. Zaključni račun komunalnega podjetja se ne potrdi V razpravi je svoj predlog predstavila županja Cveta Zalokar Oražcm (zaključni račun se ne sprejme), v razpravi pa so sodelovali: Anton Preskar. LDS. Roman Ijcnassi, SKD, Jože Duhovnik, direktor Javnega podjetja Prodnik, d. o. o, Domžale. Svetniki so sprejeli naslednja sklepa: 1. Občina Domžale zahteva, da javno komunalno podjetje PRODNIK, d O. o. Domžale z. letom 2000 na segmentih v srednik.« In za konec: *Rad bi se zahvalil svojemu trenerju Petru Hrlecu, saj je zelo zaslužen za moja uspe ha na evropskem ter svetovnem />i venstvu. Hvala pa tudi mojim staršem in starim staršem, ker \o mi omogčili udeležbo na tekmovanjih.« Še veliko ritbergerjev, dolu-pov ter liipov! Pa \u: pozabi na kakšen dober film! URBAN, BOJANA J KRAJEVNIH SKUPNOS KS Jarše-Rodica Krajevni praznik Krajevna skupnost Jarše-Rodica ima svoj praznik 28. oktobra v spomin na tri krajane, ki so svoja mlada življenja žrtvovali med drugo svetovno vojno na (iolčaju. Županja Cveta Zalokar Oražem in predsednik sveta KS Peter Pavli odpirata novi cesti. KS Simona Jenka Domžale Srečno vožnjo Sredi oktobra so v Studi pripravili prijetno slovesnost, na kateri so uradno odprli dve cesti in ju predali njunemu namenu. Najprej je to cesta »K« - od lipe do Savske ceste. Gradnjo je izvajal LAVACO d.o.o., z njim je pogodbo sklenila KS. Zamenjanih je bilo 315 m vodovodnih cevi, zgrajeni so bili hišni priključki, v enaki dolžini pa je bila asfaltirana tudi ecsta in položena javna razsvetljava s kabelsko napeljavo. Vrednost investicije, v kateri je tudi ureditev dodatnih uvozov, je bila 12 mio sit, sredstva pa so bila zagotovljena v »renti«, ki jo zagotavlja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. V septembru je bila dokončana tudi rekonstrukcija ceste »A« od Narobcta do Narobeta (po domače Pipana) v dolžini 950 metrov. Tudi ob tej cesti je bil zamenjan stari vodovod, obnovljena javna razsvetljava, položene dodatne PTT cevi ter cev za kabelsko napeljavo, obnovljenih pa jc bilo tudi nekaj ograj ter slepa ulica za objektom Toko. Dela v skupni vrednosti 27 mio sil sla izvedli podjetji Lavaco d.o.o Ljubljana ter Grasto d.o.o., financirala pa Občina Domžale iz lanskega in letošnjega proračuna, svoj delež pa so prispevali tudi krajani. KS se je ob odprtju obeh cest se posebej zahvalila vsem izvajlal- cem, izvajalcu eleklroinstalacij, nadzornim, predvsem pa Štud-Ijanom za vso strpnost ob grad-njih obeh cest. Študljanski gasilci, ki so se kar s tremi desetinami na državnem gasilskem prvenstvu uvrstili med najboljše v državi, so prijetno slovesnost izkoristili za prikaz, gašenja z vodo iz hidranta in z. motorno črpalko z vodo iz Mlinščice. Raport so predali gc. Cveti Zalokar Oražem, županji Občine Domžale, in g. Petru Pavli ju, predsedniku Sveta KS Simona Jenka Domžale. Po končani vaji pa so se skupaj s krajani poveselili na kostanjevem pikniku. V. V. letos so se krajani na povabilo predsednika Sveta KS Jarše-Rodica, Marjana Ručigajiu najprej zbrali v križišču Šolske in Miševe ulice, ki so jo slovesno predali svojemu namenu. Ulica ima urejen pločnik in javno razsvetljavo in jc nov uspeh sedanjega vodstva, v imenu tega sla v spremstvu domače skupine narodnih noš cesto slovesno odprla g. Marjan Ručigaj in g Štefan Oražem, blagoslovil po domači gospod župnik. Praznovanje so popestrili učenci Osnovne šole Rodica ter povezovalka ga. Draga Jcrctina-Aii/iii. ki jc vse prisotne povabila v obnovljeni Kulturni dom Groblje. Ta ima čisto drugačno podobo kot pred meseci, saj je Kulturno društvo Groblje predvsem ob pomoči KS. občine in sponzorjev ter več kot 1000 ur prostovoljnega dela dom uredilo tako, da jc v njem mogoče organizirali različne prireditve. Prijetna slovesnost v novem domu jc povezala vse generacije te KS. saj smo lahko prisluhnili najmlajšim recitalorjem in pevcem iz OŠ Rodica, zaploskali plesalcema Špeli in AnŽetU iz Plesnega kluba Wolfi. harmonikarju Tomažu Koscu ter Mešanemu pevskemu zboru Groblje. Delegacija jc odnesla vence in sveče na grobove padlih, po pozdiavnih besedah g. Marjana Ručigaja, predsednika Sveta KS, ki jc med drugim dejal: »Nova dvorana je namenjena predvsem krajanom, skupaj nas bo popeljala v tretje tisočletje in radi jo imejmo«, pa je slavnostni govornik g Marjan Žagar poudaril, da zgodovina ni zapisana le v arhivih, temveč tudi v srcih, kjer vedno ostane. Tudi letos so s pokali nagradili najlepše urejene domačije, ki jih je g Lojze Skok. predsednik Komisije za podelitev priznanj, pospremil z besedami, da se morajo za lepoto kraja truditi vsi. Letos so se najbolj trudili: Dušan FLAJS (prvo mesto). Mirko KOCJAN in Ivan I.ADK (drugo mesto) ter Vinko COTMAN, ml. (tretje mesto). Tudi letošnja slovesnost ob prazniku Krajevne skupnosti Jarše-Rodica jc dokazala uspešno delo vod-slva te KS. pa tudi veliko pripadnost krajanov, ki znajo ceniti dobro opravljeno delo in se radi udeležujejo različnih prireditev. V. VOJSKA KS Dragomelj-Pšata Morda prav vi veste kaj več? V lanskem letu smo v brošuri, ki so jo člani PCI) Pšata-Dragomelj in KS Dragomelj-Pšata pripravili oh 75-letni-(i gasilskega driišlva. zasledili tudi fotografijo mostu na Pšati. za katerega so se vprašali, če bo dočakal I (NI lel. Ker bi o njem radi zvedeli kaj več, vabimo bralec, ki o zgodovini Pevčevega mostu čez. PSato, na katerem so našli letnico 1X99. vedo kaj več. da nam pišejo. Sicer pa je bilo že ob prvi poškodbi mostu, ki je trenutno zaprt za vse uporabnike ceste, ugotovljeno, da njegovo vzdrževanje ni mogoče, zato je Občina Domžale naročila projekt novega mostu. Prav v teh dneh pa si občinska uprava prizadeva, da bi Se pred zimo zgradili novi most čez Pšato. Več o tem v prihodnji številki. UREDNIŠTVO Viševk-Sv. Trojica Obnovljena kapela srca Jezusovega polepšala kraj Ob stičišču krajevnih cest Zalog-Sv. Trojica, Kokošnje-Sv. Trojica in Žeje-Viševk stoji kapela srca Jezusovega. Lastnik je Marko ROŽIC (Celarjcv) iz zaselka Viševk. Kapela je stala že pred letom 1867. Njena notranjost je na novo prepleskuna v modri barvi z majhnimi zvezdicami, na zunanji strani sta dve zidni slikariji: Marija Srca Jezusovega in Sv. Anton, kip srca Jezusovega pa je obnovljen v naravni velikosti. Vsa pleskarska dela je opravil upokojenec Drago VI,LK A V Ril iz Domžal, vsa ostala pa bratje sedanjega lastnika kapele Marka Rožiča iz Višev-ka, ki je tudi organizator in največji plačnik obnove tega sakralnega objekta. čudovitem kraju, naj bo pa tudi zgled vsem tistim, ki taka znamenja zanemarjajo. Kapela jc ponos domačim, trojiškim prebivalcem in prišlekom. Posebno pa družini Rožič in svojcem, ki se lahko pohvalijo - tudi ob trojiski žegnanj-ski nedelji, da so obvarovali sakralni objekt (kapelo) pred razpadanjem.« Po blagoslovitvi kapele je družina RoŽiC pripravila pogostitev za vse navzoče. S tem jc pokazala spoštovanje do verskega znamenja, ki so ga postavili nekdanji lastniki njihove posesti. Križi in kapele, ki stojijo v teh krajih, so znak, da so v teh krajih še verni ljudje. Tekst in foto: Iz KS Dob V teh dneh je bilo v Krajevni skupnost Dob največ novega ob strugah Radomlje, Rov.šce in Rače, kjer se urejajo zaščitni nasipi, ki naj bi Dob ohranili pred prelivno vodo iz omenjenih voda. Vsi pričakujejo, da poplav več ne bo, vedo pa tudi, da maksimalno zaščito dela naše občine zagotavljata gradnji zadrževalnikov na Drlijščici in na Kolov-cu. Vodstvo krajevne skupnosti je pomagalo D \ RS-u pri pri- Z asfaltiranjem dela ceste med Radomljami in Turnša-mi se je promet skozi Turn-še in Cesenik zelo povečal. Naš bralec a. Jože K. nas je po odprti liniji Slamnika opozoril na veliko nevarnost, ki jo povzročajo s prehitro vožnjo vozniki osebnih in tovornih vozil. V veliki nevarnosti so zlasti otroci, zato g. Jože predlaga pristojnim organom občine, da cimpreje - še pred nesrečo -zagotovijo večjo prometno varnost. Razmišlja o prepovedi vožnje tovornjakov, pa tudi o bamperjih... dobitvi soglasij lastnikov parcel ob omenjenih vodah. Zaščitni nasip ho potekal od mostu Rače do transformatorja na Zupančičevi ulici, izvaja pa se v sklopu gradnje avtoceste v zvezi /. dogovorjenimi ukrepi za preprečevanje poplav. Sicer pa naj bi še v letošnjem letu v KS Dob zaceli z rekonstrukcijo Kidričeve ulice, kjer bodo zamenjali vodovodne cevi in uredili javno razsvetljavo, pločnike pa zgradili v letu 2000, ko bodo pridobljena soglasja lastnikov zemljišč. V teh dneh so pričeli tudi z rekonstrukcijo ceste Sv. Trojica - pot v dolino v širini 3 metrov in dolžini 500 metrov, ob njej bo urejena tudi bankina in javna razsvetljava. To bodo zgradili tudi ob asfaltirani cesti v Cešeniku, dodatnih sedem svetilk pa bodo montirali ob ureditvi križišča ob Ulčarjevem znamenju. Postavljenih je bilo tudi več hidrantov (Želodnik, I aze). Kapela jc delno zaprla in stoji kot kažipot oh stari božji poti. Ob njej so se nekoč ustavljali pogrebi, ko so nosili ali vozili pokojnike k počitku na pokopališče k Sv. Trojici. Na pobudo in ob vsestranski podpori bratov in prijateljev, ki so s prostovoljnim delom in sredstvi uresničili dolgoletno željo, so ob koncu obnovljeno kapelo na Žegnanjsko nedeljo, 26. septembra 1.1, popoldne, tudi blagoslovili. Blagoslovil jo jc domači župnik in dekan župnije Dob, gospod Vlado Pcčnik. Okoli obnovljene kapele se je zbralo veliko domačih, sorodnikov in sosedov. Prisluhnili so župniku, ki je med drugim dejal: »Pohvala gre vsem tistim, ki ste obnovili to božje znamenje - kapelo na tem >zJi JOŽE NOVAK Dobra bera esenskih le- potici (foto: J OŽE NOVAK) Praznovali smo Praznovali smo vseslovenski praznik. Cerkveni, narodni in kulturni, Slomškovo nedeljo in Slomškov dan, 24. september - god Antona Martina. Z vso močjo smo začutili pomeli velikega moža vere, ki jc dejal, sveta vera bodi vam luč; moža kulture, ko je nadaljeval, male/in jezik pa ključ do zveličavne omike in možu, ki je veliko storil za slovensko osamosvojitev s prenosom škofijskega sedeža iz. Št. Andražu v Maribor, s čimer je posegel v dogodke sedanjega desetletja. Tudi v naši homški župniji smo temu primerno odgovorili s postavitvijo spominskega Slomškovega znamenja, ki vedno spominja in opozarja na zgoraj povedano. Kai smo v preteklih letih '96, '97 in '98, upali, se je zgodilo. Postavili smo spominsko znamenje, Slomškovo znamenje in ga 30. maja lansko Iclo slovesno blagoslovili. t Ipali smo in naša pričakovanja so bila izpolnjena letos. 19. septembra, v Mariboru. Škof Anton Martin Slomšek je bil z veliko slovesnostjo prištet k blaženim. Dobili smo potrdilo pravilne odločitve za naše skupno delo, kalero nas spominja na slovensko osamosvojitev, na prištetje škofa Antona Martina Slomška k blaženim, na obisk svetega očeta Janeza Pavla II., na srečno odvrnitev vodne stihije in Se kaj. Upravičeno se veselimo dogodkov, kateri so v nas spodbudili postavitev znamenja. Veselimo se. tega za Slovenijo velikega praznika in ne pozabimo dogodkov, vezanih na praznik in znamenje. Tudi župljani homške župnije smo se udeležili praznovanja v Mariboru. Bilo nas je tri polne avtobuse, nekaj pa jih ni dobilo mesta v avtobusu in so se pridružili sosednjim župnijam. Bili smo mladi in stari. Doživeli smo čudovit dan, poln zadovoljstva, začet z jutranjo molitvijo in pozdravom, prošnjami in zahvalo. Dan, ki ga je naredil Gospod, velik praznik, ko smo doživeli prištetje prvega Slovenca blaženim. Bili smo majhna skupina v nepregledni množici, vendar smo bili poleg in primaknili smo drobec k velikemu dogodku. Vrnili smo sc s lihim ponosom, zadovoljni, napolnjeni z novim upanjem za prihodnost, ki je pred nami. Veselimo se. J. P. Del udeležencev zbora krajanov iz Preloga. Krajevna skupnost Ihan Dva zbora krajanov Potem ko so se na zboru krajanov zbrali prebivalci Kišč in zahtevali čimprejšnje ukrepe v /vi' zi z vzroki poplav, so se II. novembra IW9 na /boru krajanov zbrali tudi krajani Preloga. Skoraj potna dvorana v Domu krajanov Ihan je pričala, da je dnevni red, ki je obsegal dve točki: kanalizacijo in sanacijo ter razrešitev problematike poplav, aktualen in zanimiv za večino prebivalcev tega dela Ihana. Zbor krajanov je vodil član Sveta KS Ihan g. Jane z GregoriČ, ob ostalih članih Sveta KS pa sta na zboru sodelovala tudi županja Občine Domžale (.'veta Zalokar Oražem in g. Franc Colorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe. Krajanom je bil predstavljen projekl kanalizacije, ki naj bi se predvidoma začela gradili v prihodnjem letu in naj bi najprej razrešila velik problem meteornih voda v Prelogu. Krajanom je bil pojasnjen način sofinanciranja kanalizacije, hkrati pa je bilo poudarjeno, da je predvsem od lastnikov zemljišč na Irasi kanalizacije odvisno, kako bo ta potekala. Ob tem je bila podana tudi pobuda za ureditev kolesarske steze ob sedanji cesti Dornžale-Ihati. katere gradnja pa bo spel v največji meri odvisna od pripravljenosti lastnikov parcel. Krajani so informacijo o gradnji kanalizacije sprejeli, o sofinanciranju in ostalih zadevah, poveza nih z njo. pa se bodo ponovno pogovarjali, ko bodo narejeni projekti. V zvezi s poplavami je bilo danih veliko pripomb in predlogov, zlasti so krajani opozarjali na prepočasnost odpravljanja vzrokov poplav, predvsem pa bojazen v zvezi s posledicami avtoceste. Pojasnjeno jim je bilo. da je v projektu gradnje avtoceste poseben segment ukrepov, ki naj bi zagotovili, da ta ne bo povzročala poplav, hkrati pa ludi. da so poplave v Prelogu posledica nestrokovnih odločitev za gradnjo stanovanjskih hiš na poplavnem področju. V zvezi z zadnjo navedbo je bilo opravljenih že več ogledov. Uprava za varstvo narave Izpostava Ljubljana pa išče najprimernejše strokovne icšitve. Predstavljeni so bili tudi ukrepi na Kamniški Bistrici, krajani pa so zahtevali cc-loviio reševanje. Krajani so opozarjali tudi na prometno varnost (nevarni oviti ki), na posledice pico/kih pločnikov, na neodmerjene in neodpisane parcele, ki so jih Ifttmki odstopih za gradnjo pločnikov in cest, na zaščito pred hrupom in druge probleme. V. v. OBVESTILO Krajevna skupnost Venclja Perka IX)M-ŽALE obvešča vse krajane, da so v prostorih krajevne skupnosti. Ljubljanska 58, uradne ure vsako sredo od 18. do 19. ure. Vaše probleme in težave bomo lažje reševali skupaj. KS Venclja Perka JENJA EM DELA POLITIČNIH STRANK st™ 6 Prijetno s koristnim Poletno srečanje članov LDS v Dobu, kjer je bil ob prijetnem pikniku tudi teniški turnir, jc bilo priložnost za pogovor o delu LDS v drugi polovici letošnjega leta. V okviru programa pa smo člani LDS iz Doba pripravili tradicionalni jesenski izlet, katerega namen je spoznavanje domovine, pa tudi prijetno druženje članov in simpatizerjev ter njihovih družinskih članov. Na letošnjem potepanju so se nam pridružili nekateri člani Občinskega odbora LDS Domžale, med katerimi je bil tudi predsednik, mag. Milan Pirman. Borut Pahor 5f££ na obisku v Domžalah ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Dne 28. 10. 1999 je Borut Pahor v Majčevem dvoru govoril o položaju in odnosih Slovenije do Evropske skupnosti in sosednjih držav. Borut Pahorje predsednik Združene liste socialnih demokratov, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, vodja delegacije Državnega zbora Republike Slovenije pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope ter podpredsednik socialistov pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Borut Pahor je povedal, da je mednarodni položaj Slovenije ugoden, to pa je posledica premišljene politike. »Smo v središču Evro-pe. kar pa ne pomeni, da krojimo evropsko politiko, niti da nam jo kroji Evropa, temveč, da sta si skladni In če nam bo Sto v prihodnjih letih kaj narobe, bomo za to krivi sami V Združeni listi socialnih demokratov pričakujemo več aktivnosti slovenske vlade, ker nam sedanji položaj daje več priložnosti, kot smo jih izkoristili. In to žal ker znotraj nismo enotni. Eno je. če se grizemo navznoter, važno pa je. da enotno delujemo navzven! V prihodnjem tednu bomo o tem govorili v parlamentu in Združena lista socialnih demokratov je dala svoj predlog kakšne bi morale biti usmeritve slovenske politike. Gre za predlog treh strateških usmeritev in sedmih konkretnih ukrepov. Te usmeritve so: - okrepiti ugoden pogajalski pok>-žaj. ki ga v tem času imamo. - uveljaviti in okrepiti našo srednjeevropsko identiteto. - urediti odnose s sosedi. Povod za ta predlog jc bil Pakt za stabilnost. Ne želimo se več vračati nekam, kar smo s težavo zapustili. Slovenija ni del problema Pakta stabilnosti, temveč je lahko njena rešitev! V sedanjem trenutku je pomembna tudi nostrifikacija avstrijske državne pogodbe, ker se moramo glede na Hakterjeve izjave tudi ustrezno zaščititi. Glede odnosov s Hrvaško je potrebno budno paziti na izjave zaradi Piranskega zaliva. Piranski zaliv je naš! Mednarodni^sporazum s Hrvaško je bil podpisan, vendar v parlamentu ni ratificiran. Odgovornost za to morajo sprejeti vladne stranke. Ne strinjam se z. Drnovškom, da se morajo vsi problemi reševati v paketu. Moje mnenje je, naj se vsaka stvar rešuje posebej, takrat, ko jc dogovorjena Naše stališče (stališče ZLSD) je, naj se v zunanji politiki ne preferirajo odnosi z eno velesilo. Enako dobre odnose moramo imeti do Berlina, Rima in Pariza In pri tem ne smemo pozabiti, da nam je ravno Nemčija veliko pomagala pri osamosvojitvi in predvsem, da za to ni želela ničesar za nazaj.« Paftor je v odgovoru na vprašanje enega od udeležencev povedal tudi, da je interes Združene liste socialnih demokratov postati glavna levosredinska sike da jc danes tretja politična stranka v Sloveniji in da je petina njenih članov mlajših od 27. let. Enakost, pravičnost in solidarnost so vrednote Združene liste socialnih demokratov in po teh načelih tudi deluje. Na vprašanja o povezovanju z drugimi strankami .je odgovoril, da kakšno združevanje s SDS ne prh-de v postev. še posebej potem, ko je ta »socialdemokratska stranka« zaprosila za čkinstvo v krščansko-ljudski internacionali, katere člani niso niti najbolj desni SKD. »Tudi z LDS se ne bomo združili, bomo pa sodelovali«, je še povedal. Poudaril je. da lxi ZLSD nastopala suvereno in samostojno, pripravljena pa je sklepati zavezništva KRISTINA BRODNIK Na slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, s katerim se je vsak izmed nas srečal vsaj enkrat, to je bilo navadno na ekskurziji po Dolenjski, smo že skoraj pozabili, zato je bilo srečanje z. njegovo rojstno domačijo na Muljavi zelo dobrodošlo. Naš vodič jc podrobno poznal njegovo mladost in dela. Ob njegovem pripovedovanju in ogledu stare kmečke hiše smo ugotavljali, da je zelo podobna tistim, v katerih smo se rodili malce starejši udeleženci izleta, ob predstavljanju Jurčičevih knjig pa smo se skoraj vsi spomnili njegovega Krjavlja iz. Desetega brata in Rokovnjačev. Čudovito jesensko vreme nas jc spremljalo na poti po dolini gradov do Žužemberka, kjer smo imeli krajši postanek ob osrednjem spomeniku padlih v drugi svetovni vojni. Po obisku Dolenjskih Toplic, prijetnega zdraviliškega kraja. Smo se odpeljali do Gorjancev, kjer je bil naš cilj Trdinov vrh. Ob iskanju najprimernejše meje med dvema državama, ogledovanju razvalin in oddajnika ter ugibanja, kam vse LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE seže pogled ter koliko majhnih in velikih cerkva obseže. je čas prehitro minil in vrnili smo sc do Planinskega doma Gospodične, kjer smo zlasti gospe skrbno prebrale Trdinovo zgodbo o potočku Gospodična in sc vse po vrsti hotele prepričati, koliko resnice jc v njej. Vožnja mimo prijaznih dolenjskih vasic nas jc pripeljala do »dolenjskih Benetk«, kjer smo sc najprej napotili do Koštanjeviške jame, kjer nas je zgovorni va so tokrat vedeli Jane/ :ij. Alojz Skcrjanc in Najstarejša veterana, ki so ju organizatorji 3. tradicionalnega srečanja gasilcev veteranov presenetili z dariloma: gospod Stane Kovač in gospa Rozalija Petrič. Ekipa PGD Radomlje je zmagala v kvizu lujejo zlasti s tvojim iz kušnjami in nasveti. Vsi mladi, ki so jih prav ve-tciuni uvajali v delo. jih spoštujejo in cenijo kot zveste člane in se jim tudi prisrčno zahvaljujejo za vse opravljeno delo. Po prisrčnem kulturnem nastopu I ani Rožič in Maje Orehck je bil na vrsti kviz, v katerem sc jc pomerilo kar osem ekip prostovoljnih gasilskih druSteV, Veterani so kljub tremi zelo dobro Ogovarjali, pokazali, da o gasilstvu in njegovi organiziranosti veliko vedo. največ pa s< Sraj. Anton Pcstotnik iz PGD Radomlje, ki so zmagali pred ekipama PGD Dom-žalc-mcstn ter PGD Jarše-Rodica. Organizatorji so se Z danli spomnili tudi tiajstarejštfl veteranov; ta sla bila tokrat gospod Sinile Kovač, Kebrov ala. ter gospa Rozalija Petrič. Vc-lepova mama iz. laz. Posebne pozornosti pa sta bila deležna tudi nova veterana - gospoda Marjan Ručigaj in Nandc Starin. Tudi tokratno srečanje ki ga gasilci veterani vedno težko pričakujejo, jc hilo dokaz, da gasilci nc pozabljajo svojih starejših Članov m SO jim iskreno hvaležni za vse, k,u so dali gasilski organizaciji, hkrati pa lini priznavajo, da je njihov prispevek V delo gasilske organizacije velik in nepozaben V. v. Z leve: Slatnar Marjan-Starin Nande, Gregorin Janez, Kopitar Boris. Foto: T. Majhenič 10. akademija ob mesecu požarne varnosti Ko gasilski rog zapoje Prostovoljno gasilsko društvo Ihan je pod vodstvom prizadevnega predsednika g. Ferdinanda Starina ter ob pomoči pokrovitelju in sponzorjev letos že desetič pripravilo v Kulturnem domu v Ihanu akademijo oh mesecu požarne varnosti. Prepolna dvorana je najprej prisluhnila fantom iz Kranjskega kvinteta, ki jih je enako kot vse druge nastopajoče predstavil voditelj Boris Kopitar. O pomenu oktobra meseca požarne varnosti je spregovoril g Marjan Slatnar. predsednik Gasilske zveze Domžale, predstavil jc tudi dejavnosti, katere gasilci posebej izvajajo v okviru meseca požarne varnosti: povečane operativne dejavnosti, gasilske vaje in tekmovanja, dnevi odprtih vrat, preventivni pregledi, vzgoja in izobraževanje gasilcev in druge dejavnosti, ki so se v oktobru zaključile z. veliko gasilsko vajo v Dohu. na kratko pa je opisal tudi uspešno delo gasilcev v letošnjem letu. Z dober večer jc navzoče nagovoril tudi predsednik domačega društva, ki jc predstavil tudi letošnjega slavljcnca. To je g Janez Gregorin. ki so mu za življenjsko delo podelili naziv častni član Prostovoljnega gasilskega društva Ihan. To počastitev si je nekdanji Stipendist UNFSC'O. ki jc bil zaposlen v Papirnici Količcvo. zaslužil z dolgoletnim delom v gasilski organizaciji, l številnimi predstavami, v katerih je sodeloval kot igralec in režiser, pa ludi predanim delom v Krajevni skup nosli Ihan. Itjei je bilo oh njegovi po-moCi ali pcxl njegovim vodstvom opravljenega veliko dela. Na vprašanje, kak- šen jc recept, da človek čil in zdrav dočaka skoraj 90 let. gospini Gregorin. jih bo dopolnil v letu 2001, je povedal, da jc »treba precej migati« in biti zmeren pri tira* in pijači. Priznanja je bil zelo vesel in ga ni pričakoval, povedal pa je. da ga jc vedno veselilo, če so bili z njegovim delom zadovoljni Ihanci in da si je kot režiser kljub temu, da so delali amatersko, želel, da nc bi bili slabši kot profesionalni igralci. Bučen aplavz zbranih v dvorani jc bil najlepše potrdilo, da opravljeno delo gGregorina njegovi sokrajani cenijo in spoštujejo. Ob tej priliki pa so se z enominutnim molkom poklonili tudi spominu na pokojnega g Ivana Hribarja, prvega častnega člana PGD Ihan. Prijetno razpoloženje, ki ga je s svojimi šalami in pesmimi ustvarjal g Boris Kopitar, so ob Kranjskem kvintetu popestrili učenci Osnovne šole Ihan. Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale cilraka Tanja Zaje Zupan ter ansambel Tornja Verdcrbcrja iz Bele Krajine, so zaključili s prijetnim druženjem, Sc prej pa jc g. Marjan Slatnar predsednika PGD Ihan g Ferdinandu Starinu in njegovim sodelavcem za vzorno organiziranih vseh deset gasilskih akademij poklonil spominsko plaketo. V. v. Delovna sindikalna jesen I etM se je že globoko razvilo v pozno jesen, ko smo na Konferenci Območne organizacije /.SSS Domžale pregledali dogajanja v letošnjem letu in sprejeli načrt za konkretno delo do začetka novega tisočletja. Ldcn teh se ravnokar ustvarja pod mojimi prsti. Medijska aktivnost je pomembna. Nujno je, da nas člani Se bolje spoznajo. Zalo smo si zadali redno pisanje v Novi Delavski enotnosti, v Slamniku in Novicah. Seveda moramo z našim delom seznaniti tudi ostali del sindikalne organiziranosti. Zato si želimo več posvetov in sindikalnih delavnic, kjer bi »poklepetali« s funkcionarji o pričakovanjih, načrtih in izkušnjah na področju sindikalnega delovanja. Ker želimo razširiti naSe znanje in obzorje bomo vsaj enkrat mesečno organizirali izobraževanje za kakovostno in učinkovito delovanje sindikalnih zaupnikov. Analiza delovanja območne organizacije v preteklem obdobju nam je pokazala lepe možnosti, ki so nas kljub nekaj šibkim stranem, ki jih vidimo pri našem delovanju, prepričale, da je naše delo vredno truda, saj je strokovno, plemenito in dobro. Da bi z. našim delom lahko postali Sc bolj trdna organizacija, bomo povezali tudi funkcionarje, ki opravljajo za sindikat pomembna dela. To so eviden-tičarji. blagajniki, referent za kulturo in šport. Ustanovili bomo tudi koordinacij-sko telo funkcionarjev iz področja soupravljanja. Naš namen je vzpostaviti v območju še boljšo koordinacijo in vir strokovne podpore za uspešnejše izvajanje sindikalnih nalog. Po razpravi in sprejemu načrta dela območne organizacije do konca leta pa smo ugotovili, da vsi pričakujemo od vodstva ZSSS in vodstev ROS: - razjasnitev organiziranja in financiranja v Svobodnih sindikatih. - oblikovanje jasnih smernic za uresničevanje sprejetih predpisov (zakon o varnosti in zdravju pri delu. zakon o fi-načnem poslovanju, zakon o DDV, zakon o jamstvenem in preživninskem skladu, idr.) - proučitev notranje organiziranosti oziroma razdelitev zadolžitev - veC sodelovanja. boljSe koordinacije dela in medsebojnega obveščanja. JUSTI ARNUS Zveza Svobodnih Sindik Kako se na domžalskem območju izplačuje regres Z namenom, da hi socialni partnerji na nacionalni ravni zmanjšali socialne razlike, izboljšali socialni in materialni standard zaposlenih, krepili stimulativne elemente plače, vzpostavili večjo odvisnost plač od doseženih poslovnih rezultatov in zmanjševanju razmerja med najvišjimi in najnižjimi plačami, so maja letos podpisali dogovor o plačni politiki. Na njegovi podlagi je bil nekaj dni kasneje sprejet zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu /.a letni dopust v obdobju 1999-200). Da bi izvedeli, kakšne so izkušnje in učinki sprejema tega zakona, smo v domžalskem območju izvedli anketo na temo. kako se uresničuje način usklajevanja plač, kako poteka izplačilo regresa za letni dopust in katere pravice zaposlenih je v praksi najteže uveljavljati. Za mnenje smo povprašali predsednike sindikatov vseh družb in zavodov v domžalskem območju. Tema o uresničevanju zakona je bila obravnavana tudi na redni seji Konference območne organizacije 18. oktobra. Regres za letni dopust v višini, določeni z zakonom, so do konca avgusta izplačali v 47.8 odstotka organizacii, v drugih organizacijah so do tega datuma izplačali le akontacije, razliko pa »obljubili« izplačati do konca letošnjega leta (v negospodarstvu pa do petega januaijn prihodnje leto). Kar 92 odstotkov predsednikov sindikatov je odgovorilo, da so s povišanjem izhodiščnih plač m ostalih pic- jcinkov iz delovnega razmei ja, kot določa zakon sezna njeni. Kar v 72 odstotkih oi ganizacij bo sindikalni zaupniki tudi pteverili uskladitev plač in ostalih prejemkov z določbami zakona. ds tki pravijo, da iv s plačo i normi. V nel zaujah vsakokrat, jo plače, povišajo Pre najvc posJei tcnli ko se tudi norme. Velik problem predstavlja tudi nadurno delo in plačilo zanj. Predsedniki vidijo pomemben problem tudi v stimulaciji plač in dodatkih na pogoje dela. V organizacijah, ki so v slabšem lividnostnem položaju, poleg navedenih problemov, pogosto kršijo obveznosti pri izplačilih odpravnin, jubilejnih nagrad, prevoznih stroškov ... Po mnenju predsednikov sindikatov domžalskega območja je naloga nadzora nad izvajanji predpisov plačane politike zelo zahtevna, /te zbiranje podatkov je včasih zelo težko. Ker za izvajanje teh nalog sindikalni zaupniki nimajo dovolj znanja, po- vodslvn sindikatov podjetij in zavodov na dnevne rede svojih sej redko vključijo vprašanja kršitev pravit delavcev ( i imajo težave pri izplačilu plac in drugih pre jemkov delavci zaradi razmer skoraj vedno najprej iščejo pomoč m viš|i ravni sindikalne organiziranosti, praviloma na območni organizaciji. JUSTI ARNUŠ Kakšna kura v vrtcu je kurikulum? Za marsikatero tujko ljudje ugotavljamo, da je njena uporaba nespametna, saj krade zaklade slovenskega jezika. Nekatere tujke pa včasih vendarle zelo težko prevedemo z eno besedo. Kna od takih je kurikulum. Če bi »kurikulum v vrtcu« prevedli v »program v vrtcu«, bi imeli sicer v določeni meri prav, ne pa povsem. Dovoljujem si uporabo izraza »življenje v vrtcu«, t »snov na značilnost kurikuluma je namreč premik od tradicionalnega poudarka na vsebini na sam proces predšolske vzgoje z vsemi pogoji in ovirami, ki pomembno vplivajo na razvoj učenja predšolskega otroka. To pomeni, da je v enaki meri kot vodena dvourna zaposlitev pomemben celoten dan življenja in dela v vrtcu. Vzgoja se namreč ne začne in konča z vodeno zaposlitvijo, pač pa se začne z jutranjim pozdravom ob prihodu otroka v vrtec in teče vse do odhoda otroka domov. S tem, ko kurikulum postavlja vse elemente dnevnega reda v vrtcu v enakovreden položaj, opozarja na pomen prikritega kurikuluma in ozavešča premišljen pristop k dnevni rutini - to je hranjenje, počitek in druge vsakodnevne dejavnosti. Mnogokrat so vzgojna vplivanja v obliki posredne vzgoje namreč učinkovitejša od neposrednih vzgojnih dejavnosti. Za ilustracijo bi navedla primer, ki ni vrtčev-ski. V zadnjem času se marsikateri mladi starši pohvalijo takole: »Jaz resnično zelo veliko storim za vzgojo svojega otroka. Vsako popoldne za dve uri pustim vse pospravljanje in likanje ob strani in sc intenzivno ukvarjam z otrokom.« kaj pa ostalih dvaindvajset ur? bi se vprašali. Morda bi mami celo lahko kaj pospravila ali skuhala v tistih dveh urah, hi tudi pomislili. Otrok bi se igral, mamico opazoval, najbrž bi jo želel tudi posnemati, ker jo ceni in jo ima za zgled. Med igro bi jo kaj vprašal, kar bi privrelo iz njega, ker bi si vzel čas. Takrat ko se mami z njim intenzivno igra. sploh nima časa, da bi se kaj spomnil, ker mu mami ves čas govori: »Zdaj bova pa tole, zdaj greva pa tja.« Kurikulum /a vrtce je nacionalni dokument, ki ga jc Strokovni svet RS za splošno izobraževanje Sprejel marca 1999 m pomeni obuvao osnovo, na kateri mora vsak vrtec oblikovan svoj izvedbeni kurikulum. Vrtci po Sloveniji ga bodo zaceli v celoti izvajati s 1. 9. 2001. Do takrat pa ga bodo neka-icii vrtci izvajali poskusno. V enotah Vrtca Domžale se na izvajanje pripravljamo. Večje novosti ki jih kurikulum za vrtce prinaša, so: spoštovanje načel demokratičnosti m pluralizma, odprtost kurikuluma. spoštovanje enakih možnosti in upoštevanje različnosti med otroki, spoštovanje zasebnosti m intimnosti, uravnoteženosti med otrokovim razvojem in kurikulu-mom. V dokumentu je poseben poudarek namenjen otroku kot aktivnemu, ustvarjalnemu in kolikor je mogoče tudi samostojnemu udeležencu procesa, ki / raziskovanjem, preizkušanjem ter možnostjo izbire med različnimi dejavnostmi pridobiva nova znanja. Kurikulum Opozarja na pomen oblikovanja prostora in časa. ki s pestrostjo ponudbe spodbudno vpliva na otrokovo motivacijo, daje možnost sodelovanju in omogoča posamezniku umik v zasebnost, /a razliko od prejšnje toge časovne določenosti trajanja dejavnosti nov pristop omejuje delavnosti. V ku-rikulumu so na novo opredeljena področja dejavnosti: gibanja, jezik, umetnost, družba, narava, matematika s poudarkom na medsebojnem prepletanju. Področja dejavnosti se slišijo precej šolsko, pa vendarle ni tako. Temeljni način otrokovega učenja je igra. Kako lahko na primer poteka igra v matematiki'.' Otroci igrače razvrščajo, štejejo, opisujejo, zbirajo oblačila itd. V odnosu do staršev je v kurikulumu poudarjeno spoštovanje m upoštevanje identitete družine, večja vključenost staršev v načrtovanju, izvajanje življenja v vrtcu ob upoštevanju strokovne avtonomije vrtca. Marsikatera vzgojiteljica in pomočnica iz naših vrtcev meni, da precej stvari, opredeljenih v novem kurikulumu, v vrtcih že poteka Poudariti moramo, da je kurikulum za vrtce dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi pa z. novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih. M1JA JERMAN Uršin Živ Žav Tako kot že nekaj let smo se tudi letos zbrali na Uršinem, zdaj že tradicionalnem Živ Žavu, ki ga vsako leto za otroke in starše prireja Vrtec Urša iz Domžal. Skupno druženje otrok, staršev, starih staršev in zaposlenih ima pomembno vlogo, še posebno, ker je bila prireditev časovno blizu tednu otroka, ki je prav poseben teden, ko so v ospredju naše misli in dejavnosti za otroke in z njimi. Poudarjali in uresničevali smo druženje različnih generacij ter po svoje uresničevali temo letošnjega otroškega parlamenta - sožitje generacij. Namen prireditve je bil na zabaven način zbrati sredstva za nove knjige in hkrati poudariti pomembnost skupnega druženja, sodelovanja z okolico ter predstaviti delo vrtca. Na Živ Žav smo se pripravljali prav vsi. 2e teden prej smo začeli zbirati kostanj, jabolka in suho cvetje. Celo radio Hit je obveščal, da se bo v našem vrtcu dogajalo nekaj pomembnega. Na dan. ko se je odvijal Uršin Živ Žav, smo bili vsi dobro razpoloženi. Svojo ustvarjalnost smo izražali v raznih delavnicah. Otroci so skupaj s starši izdelali zanimive klobuke, ikebane iz suhega cvetja ter oblikovali iz. gline. V frizerskem kotičku so si lahko uredili lase ali spetli kitke. Letošnja novost je bila poslikava obrazov. Razne živali, rože in okraski so krasili roke in obraze otrok in šolarjev. Z nasmehom na ustih, poslikanimi obrazi in raznobarvnimi frizurami so prihajali iz, igralnice Ob prijetni glasbi smo pekli kostanj in jabolka, ki so bila s smetano šc posebno sladka. Kuharice so nam spekle slasten jabolčni zavitek, proti večeru pa so nam zadišale tudi sveže, hrustljave žemljice. Tslajbolj pogumni otroci so zapeli tudi na karaokah. Veliko otrok se je sproščalo s skakanjem na Me Donald'sovem gradu, razveselili so se tudi njihovega soka, zastavice, kap in balonov. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so sc predstavile z zanimivimi in uporabnimi izdelki. Celot- no prireditev je spremljala radijska novinarka, njej so obiskovalci zaupali občutja in vtise. Prijetno druženje smo zabeležili s fotografijami, nekatere utrinke tudi z videokamero. Z obiskom smo bili zadovoljni. Da nam je uspelo, smo videli, ko smo opazovali nasmejane in sproščene otroke. Uršin Živ Žav jc iz leta v leto boljši, obišče ga vedno več domžalskih otrok. Zagotovo ga bomo naslednje leto ponovili, saj takšne izkušnje bogatijo tako nas kot naše otroke. Uspelo nam jc s pomočjo vseh, ki ste sodelovali. Zahvaljujemo sc vam zaposlenim, ki SO s svojo ustvarjalnostjo in dobro voljo prispevali k prijetnemu razpoloženju. Prav tako sc zahvaljujemo Radiu Hit, Mc Donald'su in družini Mrak. ansamblu Zibcrl, gospe No-vak-Zupan in gospe Ahmctovič (friziranje); gospe Domitrovič (poslikava obrazov), gospo Alibahič, gospodu To-polovcu, gospodu Sršenu, piesni Soli Miki, Ljubljanskim mekarnam in Napredku. Prav vsi ste nam pomagali, da smo dosegli zastavljen cilj in z novimi knjigami obogatili vrtčcvsko knjižnico. MELITA LISJAK Svetovalna delavka v vrtcu Mali kuharji pripravniki v vrtcu Ostržek Biti kuhar jc pa res zabavno in nadvse zanimivo! Ostržkovi smo se odločili, da iz zakladnice sadovnjakov in vinogradov združimo sladke jesenske darove v slastno sadno solato. 15. oktobra smo imeli v vrtcu na Rodici namesto ene kar štiri kuhinje (eno centralno in tri v igralnicah). Dišalo je po sadju, mladi »kuharji« pa so se tako seznanili tudi z drobnimi tegobami tega poklica. Veste, ni lahko med delom nositi čepico, ki sili na oči. Ni preprosto pozabiti na nas, ki nas začne Sčcmcti prav tedaj, ko smo si pošteno umili roke. Tudi lasje so sc nam začeli ravno sedaj premikati po glavi. Ti presneta reč! Ali zdržati ali šc enkrat ponoviti umivanje. Bilo jc eno in drugo. Sadna solata pa jc bila res slasten posladek po kosilu, ki so ga pripravile prave poklicne Ostržkovc kuharice. Privoščite si še vi, le potruditi sc morate malo. Dober tek vam želimo, mladi kuharski pomočniki - Ostržkovi. Foto in tekst MARJETA OSOLIN Teden otroka v vrtcu Urša Celotedenske dejavnosti ob tednu otroka so bile tudi tokrat v vrtcu URŠA pestre in zanimive. Bilo je živahno, kot sc spodobi, če praznujejo naši najmlajši. Poseben pečat temu tednu so dodali naši starši, ki so nam poma- Prvi roditeljski sestanek v vrtcu »Mlinček« V vrtec »Mlinček« smo vsadiie nekaj novih idej. Vem, da ste vi starši zelo dohri siarsi. ste zelo obremenjeni, obenem pa ste lahko zelo veseli, ker imate majhne otroke, ker nikoli već ne boste doživeli nekaj tako lepega, kajti vaši otroci kar naenkrat ne bodo več majhni. Vzgojiteljice in pomoćnice bomo upoštevale vas starše in vase otroke, ker se zavedamo, da so vasi otroci vsak po svoje posameznik zase s svojo voljo, načinom življenja, svojimi potrebami po ljubkovanju in pravicami: - da obiskuje vrtec in ima možnost sodelovanja pri vseh dejavnostih, - da je v vrtcu varen, - vrtec mu zagotavlja enakopravnost ne glede na spol, raso, vero... - da delavci vrtca spoštujejo njegovo osebnost, zasebnost, dostojanstvo, - da se upošteva otrokova radovednost, domišljija, izmisljarija ter individualne in razvojne značilnosti otroka, - da otrok dobi znanje za vstop v solo, informacije in povratne informacije. Starši imalc pravico sodelovati pri vseh dejavnostih, še posebno v uvajalnem obdobju. Vse vzgojiteljice in pomočnice vam priporočamo iz naših izkušenj, da svojega oz. našega otroka pričnete uvajati približno 1-2 dni ob hranjenju (zajtrk ali kosilo), predvsem za mlajše otroke. Za starejše predšolske otroke vabimo starše k uvajalnem obdobju v času gibanja ali spoznavanju: družbe, narave, okolja, matematike, umetnosti... Starši ste vabljeni tudi k našim izletom in prireditvam, katere vam bomo predstavile po skupinah. V vrtcu »Mlinček« bi vam rade tudi predstavile samostojni projekt »Mala galerija«, za katero smo zbrale že precej slik, fotografij in izdelkov ter denarnih sredstev. Malo galerijo si boste lahko ogledali v začetku mesece novembra, prav tako tudi vse naše inovacije, katere smo vam predstavili v zloženki. Rade bi vam predstavile tudi naše glavne smernice: - gledale bomo, da bodo vaši otroci utrjevali moralne, kulturne in delovne navade: - upoštevale bomo, da vaši otroci potrebujejo potrditev samopodobc, samozaupanja in jih navajale na sproščeno življenje v vrtcu. Starši nam boste s svojimi idejami pomagali, da bomo vzgojiteljice in vaši otroci imeli lažje delo. V vrtcu »Mlinček« bodo mleli moko, veselje in prijateljstvo. Varovali bomo zaklad narave in kulture. Vrtenje mlinskega kolesa nam bo kot rdeča nit ponujala brezmejne možnosti za igro, raziskovanje, čudenje in veselje v naravoslovnem in družboslovnem področju. Vrtec »Domžale« Enota »Mlinček«, NELI HROVAT gali pripraviti sladki dan. Doma so skupaj / otroci spekli VELIKO slaščic, ki smo jih ra/stavili v vrtcu, nato pa jih tudi skupaj pojedli in sc poveselili. Zhrali smo sc vsi, mlajši in starejši, pri čemer so otroci šc posebej uživali. Res jc, da otroci marsičesa Sc nc morejo razumeti. Vedo in čutijo pa, kdaj sc imajo lepo, da jih imamo radi in kaj jc namenjeno prav njim. MARTA Petletno delovanje študijske skupine Poklic učitelja je razgiban, pester in zelo zahteven. Biti mora strokovno podkovan, nadomeščati starše v dopoldanskem času, se spoznati na psihologijo, pedagogiko, pomagati reševati socialne zadeve, se delno spoznati na zdravstvo, biti tenično usposobljen, biti seznanjen z. vsemi novostmi na pedagoškem, psihološkem, literarnem, kulturnem in tudi drugih področjih. Zato sc moramo učitelji nenehno izobraževati bodisi z branjem literature, periodike ali na raznih seminarjih. Izobraževanje pa poteka tudi preko združenja učiteljev posameznih razredov npr. učiteljev 3. razredov v občini. Dolgo časa se je to združenje imenovalo občinski aktiv in so izboraževanje vodili predstavniki iz Zavoda za šolstvo, v šolskem letu 1994/95 pa seje preimenoval v študijsko skupino za določen predmet oz. področje. Izbrani smo bili vodje za vsako občino. Po predhodnem srečanju vseh vodij s svojim svetovalcem v Ljubljani smo sklicali svojo študijsko skupino in članom prenesli novitete. Na srečanjih smo sodelovali učitelji tudi s svojimi prispevki. Dve leti je naša studijska skupina sodila pod Zavod za šolstvo OE Kranj, tri leta pa pod zavod za šolstvo OE Ljubljana. Čeprav se je občina Domžale razdelila na več občin: Domžale, Moravče. Lukovica, Mengeš, Trzin smo učitelji ostali povezani tako, kot smo bili v preteklosti. Sedež naše Studijske skupine jc bil na Osnovni šoli Domžale. Naša študijska skupina 3. razredov je imela do 32 članov, odvisno od vsakoletnega razporeda razredov. V prvem letu smo imeli 4 srečanja, v naslednjih pa v glavnem 3. Vsa leta so se učitelji zelo dobro udeleževali deh srečanj, zadržani so se v glavnem opravičili zaradi drugih tel (šola v naravi, športni dnevi...). Učitelje so zelo pritegnile pedagoške delavnice in razne predstavitve del svojih kolegov in kolegic. V šol. letu 1994/95 smo obdelali teme: Preverjanje in ocenjevanje; Komunikacije, poslušanje, branje; Uvod v projektno delo. Predstavljeni so bili projekti: Kmečka tii-ša. Šola nekoč in danes. Prazniki s prijaznimi možmi. Izvedli smo tudi ekskurzijo na Notranjsko. Pudarck jc bil na ekologiji, raziskovanju (Cerkniško jezero). V šol. letu 1995/96 smo imeli hospitacijo ga. Hcrmc Orožnik, avtorice delovnega zvezka iz slovenskega jezika za 3. razred; seznanili smo sc z novimi knjigami na področju komunikacije; kolegica nam je predstavila svoje delo: Glasba je izziv; izmenjali smo si izkušnje iz. opisnega ocenjevanja ter prehodom iz. opisnega v številčno ocenjevanje, o katerem jc spregovorila ga. Sonja Mirtič, avtorica knjige Opisno in številčno ocenjevanje na razredni stopnji osnovne šole; izpolnili smo tudi vprašalnik o kurikulumu. V šol. letu 1996/97 nam je ga. Zvonka Kos iz založbe Modrijan predstavila revijo Naravoslovna solnica za učitelje, vzgojitelje in starše; G. Scbastjan Fon od Videofona ' pa nam jc predstavil svoja videa, primerna za ogled učencem pri SND, SN ali SD od 1.-4. razreda. Obdelali smo temi: Domače naloge in Mc učijo, se učim. Seznanili smo se z rezultati anketnih vprašalnikov o učnih načrtih in ugotavljali nosilne teme pri posameznih predmetih po mesecih za 3. razred. Predstavljena sta bila tudi 2 lastna prispevka: Igra kot vzgoj-noizobraž.cvalna metoda na razredni stopnji in predstavitev projekta: Sola nekoč. V šol. letu 1997/98 smo bili vzorčna skupina za preverjanje osnutkov in kasneje predlogov učnih načrtov za predmete, ki se bodo poučevali v devetletni osnovni šoli. Predmetne kurikularnc komisije so sestavile osnutke učnih načrtov. Te osnutke smo mi najprej pregledali in oblikovali svoje mnenje in pripombe. Nato so predmetne kurikularnc komisije ponovno pregledale osnutke, proučile naše pripombe in jih korigirane, dopolnjene in predelane poslale v preverjanje drugim študijskim skupinam. Po njihovih pripombah so nastali predlogi, ki smo jih ponovno dobili v vpogled in v obdelavo. Nato je sledil enak postopek. V šol. letu 1998/99 smo delali letne priprave za posamezne učne predmete in didaktične sklope z upoštevanjem novih učnih načrtov za dcvctlclko. Sestavljali smo jih po tromesečjih. To delo pa smo popestrili s prispevki posameznih članov skupine z, naslovi: Naravoslovne spretnosti in sposobnosti. Učitelj kot razrednik. Geometrija oglatih teles - od teles k likom. Kocka jc padla. Studijskim skupinam sc v šol. letu 1999/ 2000 obeta drugačno delovanje. Na pohodu so spremembe. Studijske skupine v dosedanji obliki so poleg predmetnih kurikularnih komisij opravile veliko dela, da so sc »pre-glodalc« čez. vse zajetne osnutke in predloge učnih načrtov in lako aktivno sodelovale pri oblikovanju novih učnih načrtov za dcvctlctko. Sedaj sledi postopno uvajanje novosti v pouk in veliko novega izobraževanja učiteljev. MIRA SMRKOU Teden otroka v vrtcu Domžale Vrtec Domžale vsako leto oh Tednu otroka organizira dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v vrtcu. Vseskozi so otroci lahko prišli v vrtec tekom dneva, se z drugimi otroci igrali, pogledali umivalnico, poslušali pravljice... Letos so hoteli popestriti ponudbo v Tednu otroka, dogovorili so se s kriminalistično službo Policijske uprave Ljubljana v okviru projekta - POLICIJA ZA OTROKU. Ta projekt je izredno vzgojen in otrokom didaktično blizu. In kaj jc to? Predstava v kateri otroci spoznajo, da policaj ni nikakršen »bav-bav«, ampak nekdo, ki ga lahko pokličeš na pomoč, ko ga potrebuješ, ali si v težavah. Po lutkovni predstavi so imeli otroci možnost dotakniti sc konj ali policijskih psov. Pri lem pa so jim prijazni uniformirani policisti razlagali, kakšna jc naloga policijskih psov in kdaj jim pomagajo pri delu konji. V avtomobilih so otroci videli vso opremo - lisice, jopiče, sireno, modro luč .... jO potipali in z navdušenjem poslavljali vprašanja. Vreme jim ni bilo najbolj naklonjeno, vendar jc bilo doživetje tako veliko, da otroci ob skrbnih vzgojiteljih lega Sc opazili niso. Namen tega projekta pa jc, da otroci vedo za številko 113 in jo tudi pokličejo, kadar so v hudi stiski. Vsakdo je dobil izkaznico z, zgoraj navedeno šlevilko in plakat z, naslovom Projekt »Policija za otroke«. Prireditev so omogočili sponzorji, brez katerih nc bi bilo možno, tla bi se. olroci v tako velikem številu (260) udeležili predstave. V imenu organizatorja se zahvaljujemo OO Rdečega križa Domžale, kriminalistični službi Policijske uprave Ljubljana v okviru projekta Policija za otroke. Območni obrtni zbornici Domžale ter krajevni skupnosti Toma Brejca Vir. SAŠA KOS stran Od Miškine male šole do Doba na internetu Na Osnovni šoli Dol) smo imeli v mesecu oktobru dan odprtih vrat računalništva, ki smo ga poimenovali Od miškine male šole do Doba na internetu. Naša šola sodi med 140 osnovnih in srednjih šol, na katerih poteka računalniško opismenjevanje. MLADI ZA MLADE Na dOOSki šoli jc računalniška dejavnost zelo bogata in razvejana, za kar jc v prvi vrsti poskrbel predvsem vodja projetka Vinko Cedilnik. S svojo zavzetostjo in zagnanostjo že šest let vodi dejavnosti na šoli, kar jc rodilo bogate sadove. Dve tretjini učencev je vključenih v interesne dejavnosti. Na razredni stopnji spoznavajo didaktične igre in orodja za risanje in pisanje. Na predmetni stopnji učenci spoznavajo osnove računalništva, uporabo grafičnih programov in urejevalnikov besedila, odkrivajo skrivnosti interneta ter iščejo gradiva za pouk in pripravljajo spletne strani. Računalniške dejavnosti na šoli potekajo Ze od leta 1993, ko je bil dan predlog, da bi opremili računalniško učilnico. Žc naslednje le to smo imeli osem računalnikov. Leta 1995 smo dobili skener. Od leta 1997 imamo novo računalniško učilnico s 13 računalniki. Računalnike p;i imamo tudi v razredih, kjer si učenci med poukom ali med odmorom popestrijo učno snov. Ponosni smo tudi ii.i digitalni fotoaparat, za katerega nam jc finančne stroške pokrila banka SKB. Že šolarji v mali šoli spoznavajo miškino malo šolo, njihovi malo večji prijatelji pa sc učijo prvih glasov in sestavljanja prvih besed na Stavnici, ki je med prvošolei zelo priljubljena učna ura. Prvošolei in četrtošolci so vključeni v projekt Medvedek bere. Tu si učenci s prijatelji z, drugih osnovnih šol preko interneta izmenjujejo pisma, v katerih si sporočajo svoja doživetja. Mali plišasti medvedek spremlja učenec pri pouku, hodi z. njimi na izlete in športne dneve. /. učenci preZivi tudi konec ledna. Mcdvck sc nikoli nc naveliča poslušati pravljic in zgodb, za- to učenci, ki dobijo medvedka na obisk, mnogo berejo, da medvedku ni doglčas. Pilišasti medvedek jc motivacija za branje m pisanje, Računalnik vključujejo učitelji v svoje delo pri mnogih predmetih, od slovenščine, angleščine, matematike in fizike do likovnega in tehničnega pouka. Učenci s pomočjo računalnika dopolnjujejo svoje znanje pri dopolnilnem pouku in ga nadgrajujejo pri dodatnih urah. S pomočjo računalnika pridejo učenci do gradiv za različne seminarske naloge. Največ pohval na dnevu odprtih vrat smo namenili učenem in učiteljem, ki so pripravili projekt Dob na internetu. Učenci sedmega razreda so žrtvovali mnogo svojih prostih ur in zelo zanimivo in izčrpno predstavili svoj domači kraj, ki ga lako poiščemo na splcni strani: http://www2.arnes.si/~jutro7/in-dcx.htm Ob zaključku dneva odprtih vrat je ravnateljica najbolj zaslužnim učiteljem podelila pohvale, s katerimi jc dala priznanje in spodbudo učiteljem, katerim gre zasluga, da smo na šoli dosegli tak napredek. Predvsem pa izrekamo vse priznanje Vinku Cedilniku, ki je največ pripomogel za razvoj računalništ-vai na dobski šoli. TATJANA KOKAU OŠ Rodica na sejmu narava - zdravje Na sejmu Narava - zdravje sc jc OS Rodica predstavila z. razstavo plakatov Eko in Zdrave Sole, z izdelki iz odpadne embalaže in dramskim prizorom z ekološko vsebino Črno in belo, ki so ga pripravili člani gletlališkega krožka pod mentorstvom Drage Jerelina AnZin. I rije učenci petega razreda. Malic Zgpnc, Nejc Pire in Boris Črne pa so sodelovali na Eko kvi/.u, kjer so se izkazali s poznavanjem ekološke problematike v Sloveniji. ANICA ČRNE P/KOVIC OS Rodica Umaknimo se pred »čudežem z napako« Otrok in mladostnik, ki odraščata danes, sta za marsikaj prikrajšana. To trdim navkljub tehničnemu razvoju. Začetek tretjega tisočletja je drugačen čas - med drugim tudi čas množičnih občil. Mediji sooblikujejo vrednote ter s svojimi stereotipi in klišeji opredeljujejo naša stališču. Kar poglejmo televizijo, ta »čudež z napako«. Nikamor nam ni treba iti. še pri sosedovih ni potrebno več trkati. Sploh se nam ni treba premikati. Kar sede ali leže i/, kavča se lahko selimo po vsem svetu in spremljamo dogajanja v deželah, v katerih nismo bili in morda tudi nikoli ne bomo. Televizija nas popolnoma prevzame, saj nam z barvno sliko privlačno in domaČe ponuja iluzijo bližine, odnosa. Omogoča nam. da smo sredi vojne, požara, potresa_____ toda vprašajmo sc. koliko nas napolni. Predvsem si odgovorimo na vprašanje, kako lahko napolni naše otroke, ki za svoj uspešni razvoj potrebujejo poleg ljubezni in bližine staršev tudi neposredne izkušnje. Ali si upamo trditi, da se otrok lahko uči le s pomočjo televizije? To zanikamo vsi. pa kljub temu dopuščamo, da slovenski otrok spremlja v povprečju med 20 in 36 ur televizijskega programa tedensko! Temu dodajamo Se vse druge elektronske igrače ter zminimaliziran čas. ki ga otroci preživijo v naravi in z njo. Vse preveC spodbud prihaja s tako imenovanega stehniziranega sveta in vse premalo ob neposrednem stiku z naravo. Sicer pa je televizija za otroka vedno tu. Pripravljena je. da mu vselej ust reže! Sltoda le. da mu ne more prisluhniti, ga potolažiti ali vzeti v naročje. Otrok in mladostnik sta v življenju vse manj stabilna. Vzroke je iskati tudi v neresničnem svetu, ki ga prinaša televizija. Na njej se vse zgodi hitro in vse je zabavno. Mladi upravičeno pričakujejo, da bo tako tudi v resničnem življenju. Pa ni. Zato se začno kaj hitro dolgočasiti. Postajajo nestrpni do sebe in drugih. Opažamo pomanjkanje volje, vztrajnosti, zainteresiranosti. Jcrv Mender jc rekel da »ima televizija hipnotični) moč. ker uničuje otrokovo voljo. « Otrok za celostni razvoj potrebuje živ slik. pogled, dotik, pogovor, gibanje. Vzgojitelji (vz.gojitelji/ce. učitelji/ce. starši idr.) živ stik z otrokom pogosto najdemo v naravi. In kje se nam ponuja več možnosti kot na izletu na bližnji ali oddaljenejši hrib. planino ali goro! Tu bo-otrok lahko doživljal sebe in bližnje skupaj z vsemi drobnimi in velikimi dogodki, ki jih prinašajo letni Časi. druščina, teren... Lah- ko sc bo srečal s tišino, ki na je v dolinskem »civiliziranem« svetu tako pogosto primanjkuje. Na lišino sploh nismo več pripravljeni. Na tem mestu se mi zdi ustrezen citat Steffi Graf. ki pravi: * V samoti človek spoznava posebnosti v sebi. ki hi jih v hrupu preslišal.* Med hojo navzgor se lahko uči vztrajnosti. Lahko opazuje in spoznava svoje sposobnosti in težave (med drugim, da imajo težave tudi drugi in ne samo on), odpira vrata svoji rado-vedosti in si upa in zna vprašati, razmisliti in se odzivati iz svoje duše. Uri se v poslušanju in pripovedovanju. Dojel bo. koliko izrečenih besed se vsak dan izgubi, ker tistega, ki nam pripoveduje, sploh ne znamo več slišati. Doživlja, kako prijetno je prisluhniti trkanju detla, kotaljenju kamenja, ki ga je sprožil samoten gams. ali bitju svojega lastnega srca. Pozornost osredo-toča na zamaknjeno ukvarjanje z eno samo stvarjo (lega današnji otroci skoraj ne poznao več. Posledica: težave koncentracije itd). Sledi zadnjemu koraku, ki ga pripelje na vrh. občutku zadovoljstva, saj košček čokolade zmore deliti med prijatelje, doživlja občutek zadovoljstva, ko ob zaključku ture z udeleženci sklene krog. v katerem skupaj končajo turo. In Se in Se. Z vzgojiteljem se bo učil samostojnosti in življenjskega poguma. Tako bo pripravljen in usposobljen za življenje, da se bo znal v nekaterih položajih spoprijeti z. življenjskimi težavami. Želela bi si, da bi bilo vsakemu otroku dano, da bi dojel besede, ki jih je izrekel Robert Fulgum, avtor več knjižnih uspešnic (Gorela je. ko sem legel nanjo idr.): »Sem le delček zrcala, katerega oblike in velikosti ne poznam. Vendar pa lahko s tem. kar imam. preusmerjam svetlobo v temne kotičke tega sveta - v črne kotičke v srcih ljudi -in pri nekaterih ljudeh kaj spremenim. Morda bodo tudi drugi to spremenili in naredili enako.« LILI JAZBEC Izlet s knjižnico Domžale V lanskem šolskem letu je v vseh šolah potekal kviz o GORENJSKI IN dr. KRAN-(TITI PRKŠKRNU. Kviza sem se z veseljem udeležila, imela pa sem tudi to srečo, da sem hila izžrebana. Vsem izžrebancem so obljubili lep izlet na Gorenjsko. Ob osmi uri zjutraj smo se pred knjižnico Domžale zbrali vsi izžrebani srečneži Prešernovega kviza. Tam so nas čakali avtobusi, ki so nas mimo Kranja peljali proti Tržiču. Prispeli smo do vasi Rctnje, katere še nisem poznala. Ustavili smo sc na domačiji Smuk, kjer so nas na veliko začudenje vseh, pozdravili damjaki in mufloni. Nahranili smo jih s kruhom, nato pa smo odšli v likovno delavnico. Tam smo pod vodstvom slikarke risali panjske končnice ter izumljali vse mogoče oblike sveč iz voska. Nato nam jc g Simon pokazal muzej na prostem. Del muzeja je bila tudi stara kovačnica, kjer so nekoč podkovali konje. Videli smo tudi različna orodja iz. starih časov. Ob 12. uri pa smo se do sitega najedli in se poslovili. Pot smo nadaljevali proti Vrbi. Tam smo si ogledali Prešernovo hišo, črno kuhinjo in Prešernov muzej. Kdor je hotel, si jc nakupil Prešernovih spominkov. Parma nojev, to je bilo šele zanimivo! V Begunjah smo si ogledali noje, majhne in velike. Stali smo na nojevem jajcu, dobili košček njegove lupine, hranili noje in poslušali prijazno gospo, ki nam je povedala zanimive stvari o nojih. Izvedeli smo tudi imena starejših nojev ter spoznali njihovega poglavarja. Okoli pete ure pa smo se vrnili v Domžale. Na avtobusu je bilo kar veselo, saj so knjižničarke pripravile ka-raoke in tako jc pot do Domžal hitro minila. Izlet mi jc bil zelo vSeč, zato sem prav vesela, da sem bila izžrebana. Upam. da bodo tudi drugo leto pripravili kviz, na katerem bom sodelovala in upam, da bom spet izžrebana. TANJA KOROŠEC OŠ Venclja Perka Domžale Kaj je šolska knjižnica Vsaka OS v Domžalah ima ludi knjižnico, vsak učence oz. učenka si lahko izposodi želeno literaturo, priročnike in učbenike. Prav tako si lahko tudi učitelji v dogovoru s knjižničarko izposodijo gradivo, ki ga potrebujejo ** svoje strokovno delo. In kakšno delo opravlja knjižničarka? Po zakonu 0 OS ima vsaka knjižničarka končano vsaj višjo oz. visoko izobrazbo knjižničarske smeri. Poleg tega, da nabavlja, vpisuje, katalogizira, klasificira, opremlja in zavija knjige, tudi svetuje pri izposoji tako učiteljem kol tudi učencem, pomaga pri sestavljanju se- znamov za bralno značko m iZĐOrU k n j i jt'. za domače branje. Šolska knjižničarka ima tudi druge obveznosti, torej vodi tekmovanje za bralno značko in pripravlja zaključne prireditve, organizira oglede različnih kiilliu-nih prireditev, vodi učbeniški sklad. Mi lahko razložite, kaj je učbeniški sklad? To so učbeniki, ki si jih učenci za 1/3 cene lahko izposodijo v Soli. kar finančno razbremeni starSc. Kako pomagate učencem, da se znajde/o v knp-nui Pri bihliopedagoških urah učence seznanimo s postavitvijo, katalogi, t IOK. vrstami knjžnic itd. Tako sc učenci orientirajo tudi v drugih knjižnicah, ne samo v šolskih. To znanje jim koristi pri reševanju knjižnih kviz.ov. Pri lem je naša sola zelo us-pcSna, saj jc že drugo leto zapored prispevala največ rc-Sitev v naši občini. Kako svoje znanje dopolnjujete? Udeležujem se sestankov v Pionirski knjižnici v Ljubljani, vsako leto sc udeležim Strokovnega posvetovanja ZBDS in Bibliopedagoške šole, ki jo organizira Zavod RS za SoIŠtVO. I etOf jc bil posvel v 1 .jubljani. k jet smo se pogovarjali o profesionalnosti in kakovosti knjižničarstva. ŠASA KOS SVETOVALNICA V CENTRU ZA MLADE Če se o svojih stiskah ne moreš z nikomer pogovoriti, smo te pri nas pripravljeni poslušati, ti anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore na vprašanja in usmerjati tvojo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo plat. Dobrodošel si vsak dan med 8. in 15. uro in v sredo do 18. ure, lahko pa nas pokličeš tudi na tel.: 726-600 ali 715-105. Center za mlade v mesecu novembru in decembru pripravlja naslednji predavanji: • potopisno predavanje JORDANIJA IN ŠRI LANKA Po Aziji so se letošnje poletje potepali SAŠA JENKO, POLONA RAZPOTNIK IN TADEJ KOKALJ. Če vas zanima, kako ljudje živijo v teh daljnih deželah, si pridite pogledat diapozitive, ki so jih posneli na poti. Predavanje bo v torek, 23. novembra 1999 ob 19. uri v Knjižnici Domžale. • predavanje O DARU Ker se bliža čas praznikov nam bo ga. TATJANA HLAČER povedala nekaj o pomenu, obvezi in svobodi darovanja. Zelo pomembna stvar, ki se je včasih ne zavedamo dovolj, pa je tudi umetnost sprejemanja daril. Vse to boste izvedeli v ponedeljek, 13. decembra 1999 ob 19. uri v Knjižnici Domžale. V začetku decembra napovedujemo tudi že drugi pesniški večer, ki bo promocija nove pesniške zbirke mladih avtorjev z naslovom PISANJE JESENSKE BESEDE. Mladi pesniki, ki se nam bodo predstavili letos, so: Sabina Hribar, Simon Jugovic Fink in Sašo Deisingcr, mlada umetnika, katerih slike bodo v knjigi, pa Darko Erharl in Davorin Vukitta. Večer bo potekal v Kulturnem domu Franca Ber-nika, 0 datumu pa boste še obveščeni. V vseh centrih po svetu zvonec določa začetek in konec aktivnosti. Skupnost Srečanje -novo upanje za odvisnike Nedelja 17. oktobra I99V jc bil dan odprtih vrat centra za zdravljenje odvisnikov v Novi Gorici, ki pripada Skuposti Srečanje. Kljub temu da sem o načinu zdravljenja Don Pierina Gelmi-nija prebrala marsikaj, je ogled centra »Bral sonce in sestra luna« pomenil svojevrstno presenečenje. Deset fantov je trenutno na zdravljenju. In ti fantje so tega dne prevzel! vlogo vodičev. 24-letni (imenovala ga bom Tadej) naju je z možem popeljal naokoli in odločno odgovarjal na najina vrtajoča vprašanja. ("enter je v Sloveniji začel delovali pred petimi leti. Z lastnimi rokami in iznajdljivostjo so obnovili propadajočo stavbo, ki je pridobila toplino in občutek domačnosti, kar dosegajo v sožitju z domačimi živalmi, obdelovanjem vinograda, urejanju sadnega in zelenjavnega vrta, skrbi za jedilnik, oblačila itd. Za vse so odgovorni drug drugemu, predvsem pa sebi in Don Rierinu, ki bedi nad njimi. T re-nutno je v centrih po svetu okoli 2000 mladih ljudi, pa vendar Don Pierlno pozna vsakega. Življenje v Skupnosti pomeni veliko odrekanj. Vse je natančno določeno Skupnosti nc vodi strokovnjak, temveč najbolj izkušen v skupini. Vse vloge, urnik in zadolžitve so natančno določene. Tadej pravi, da so pred zdravljenjem tako in tako počeli vse, kar se jim je zahotelo ter da so omejitve, dnevni Ted, dogovori itd. za uspešno preobrazbo Se kako potrebni. Njihova prizadevanja za osvobajanje človeka od vsake zasvojenosti gredo v smer za ponovno vključitev v polnopravno ter odgovorno življenje. Skupnost pomaga odkriti samega sebe, nove navade, nove vrednote. Verjameva Tadeju, da je osvobajanje, ki traja več let. naporno. V zunanjem svetu čakajo nanje nove pasti »Tukaj sc učimo plavati v bazenu, zunaj pa nas čaka morje.« s temi besedami sc je Tadej poslovil od naju. Midva stiskava pesti, da mu bo uspelo. To pomlad se je centru v Novi Gorici pridružil te centei v Čadrgu. Zaceli so praktično min. lade.i jc posebej poudaril, da v njihovih centrih nikoli ne prosijo za pomoč, so pa veseli darov. Skrb za zdravljenje odvisnosti jc prevzela Slovenska Ka-ritas. kjer lahko poiščete tudi pomoč ali informacije. LILI JAZBEC UREDNIŠKA STRAN stran 714 - 599 Povprašali smo namesto vas Ker imamo za SLAMNIK, pa tudi za to rubriko, vedno preveč gradiva, se kar takoj lotimo odgovorov. Nas zvesti bralec Anton P. nam je postavil kar nekaj vprašanj, nekatera je ilustriral tudi s fotografijami in v naslednjih vrstah lahko prebere nekaj odgovorov, naslednje pa prihodnjič. Na njegovo vprašanje o vzdrževanju nabrežin Kamniške Bistrice in stanju pod mostom Jarše-Papirnica Količevo, kjer je na sredini med dvema stebroma struga popolnoma zasuta z vejevjem in drevesi, je odgovoril g. Primož Tonkli, svetovalec v Oddelku za gospodarske službe Občine Domžale. Pojasnil je, da so po ogledu struge 25. oktobra VGP Hidrotehniku, kije pristojen za vzdrževanje, naročili odstranitev naplavljenega lesa in odpadkov. Zagotovljeno je bilo, da bodo zadevo uredili do konca meseca. V zvezi z vprašanjem o trdnosti mostu (peš brvi) preko Bistrice med vrtcem Vir in Šolsko ulico pa je že izdelan elaborat za sanacijo peš brvi, ki bo opravljena v prihodnjem letu. Sicer pa manjše poškodbe, kijih je opazil naš bralec, ne vplivajo na trdnost mostu. Bralcu Robiju, ki ga je zanimalo vzdrževanje ceste od meje z občino Dol proti Ihanu pa g. Tonki pojasnjuje, da cesto pristojna služba v okviru možnosti redno vzdržuje. Po dogovoru med občino Domžale in DARS-om pa se omenjena cesta uporablja kot transportna cesta za gradnjo AC, ki bo po končanju del celovito obnovljena. Glede postavitve table z označbo Občine Domžale na meji med občinama Litija in Domžale pa, da smo table najprej postavili na državnih cestah, lokalne ceste pa še pridejo na vrsto. Dobili smo tudi več vprašanj, povezanih z izvajanjem dimnikarskih storitev v Obćini Domžale. V ta namen na straneh SLAMNIKA lahko najdete posebno obvestilo Energetskega servisa E, S. d. o. o, za prihodnjo številko pa so nam obljubili tudi razpored opravljanja dimnikarskih storitev. V zvezi Z označitvijo Slomškove ulice, vprašanje smo predstavili v prejšnji številki, nam je g. Marjan Ručigaj, predsednik Sveta KS Jarše-Rodica, sporočil: KS Jarše Bodica je pred petimi teti začela označevati ulice. Krajani so to lepo sprejeli. Le se peljete po KS, lahko ugotovite, daje treba označiti še veliko ulic. Vzroki, da še niso označene, so različni: od finančnih sredstev, do nesoglasij lastnikov zemljišč ob ulicah. Kar precej truda je treba vložiti, da se ob novogradnjah ali obnovi cest postavljajo vsi prometni znaki, še posebej težavno je pri vgradnji elektro kabla za javno razsvetljavo ter določitvi mest za »kandelabre.« V Slomškovi ul. bomo table namestili, ko ho zgrajena JR. Na druga vprašanja odgovorov še nimamo, tako da bo morala bralka, ki nas je opozorila na neurejeno parkiranje v Slaninikarski ulici (med ZD in skladiščem Napredka), še tnalo počakati, enako tudi bralka, ki bi želela, da se avtobusna postaja na Viru zaščiti, prav tako pa nas Slovenske železnice še niso obvestile, kdaj bo »aktivirana« železniška postaja v OIC Trzin. ODGOVORNA UREDNICA Sanacija ogrevalnega sistema Sanacija starega objekta je velikokrat potrebna zaradi ugodnega bivanja in zaradi prihrankov energije (elektrika, ogrevanje, ipd.). Ker so ti objekti grajeni v različnih časovnih obdobjih in ker so zgrajeni iz različnih materialov (modernost tedanjih časov), je potrebno določiti akumulacijske sposobnosti in s tem toplotno zaščito. Za saniranje starih zgradb je ugodno plinsko ogrevanje, ki je lahko etažno ali posamezno ogrevanje. Dobra regulacija in dobra tehniška oprema ne zagotavljata samo boljšega ugodna zaradi izenačenja temperature v prostoru, ampak tudi prihranek velikega deleža energije. Sanacija objekta in ogrevalnega sistema daje naslednje možnosti za prihranke pri gorivu: - termostatski ventili in regulacija v odvisnosti od zunanje temperature ter časovne ure, ki regulira temperaturo prostora, lahko v določenem časovnem obdobju prihranimo 10 do 15% - z izvedbo toplotne regulacije cevnega razvoda od 3 do 5% - z zamenjavo toplovodnega kotla in gorilnika od 2 do 15% - z vgradnjo naprave za regula- ENERGETSKO SVET SVETOVANJE cijo sekundarnega zraka od I do 2% Pri zamenjavi starega toplovod nega kotla z novim, nizkotemperatur-nim kotlom, moramo biti pozorni tudi na dimnik, saj ti kotli obratujejo pri nižji temperaturi. Zato pride do kondenzacije dimnih plinov na hladni površini, agresivne spojine pa načnejo najprej konstrukcijo dimnika nato pa tudi obodnih sten (rjavi madeži ob dimniški tuljavi). Da se tem neprijetnostim izognemo, mora biti dimnik izdelan iz odpornih materialov (nerjavno jeklo), prerez naj bo manjši, tuljava naj bo toplotno izolirana. Pozorni bodite pri: - visina dimnika naj ustreza moči kotla - ustrezen premer tuljave - da je odpor prehoda toplote zadosten Pri zamenjavi toplovodnega kotla bodite pozorni na njegovo velikost oziroma moč. Primerno dimenzionirani kotel daje boljše izkoristke. Ko vse elemente zamenjamo in obnovimo, pa pride najpomembnejši del, s katerim dosežemo prihranke. Prav je, da uredimo in moderniziramo okna in vrata, izvedemo toplotno izolacijo na stenah, stropih in podstrehah, predvsem pa pazimo na to, da zapiramo ventile na radiatorjih, ko prezračujemo prostore. OBVESTILO: V drugi polovici oktobra sc jc priCcla akcija Subvencioniranja (16 mio SIT) vgradnje energijsko učinkovite zasteklitve (k<1.4W/m'K) in oken (kgo-jih - idealnih!« Hvala, Urška, in naj bo v tvojem življenju čimvečkrat po 34 točk! ODGOVORNA UREDNICA Hvala RK Dob! Skrb članic Krajevnega odbora Rdečega križa Dob za starostnike je hvalevredno dejanje. V svoj program dela so vključile skrb za vse krajane, ki so dopolnili sedemdeset let. Letošnje leto so pripravile žc peto srečanje starostnikov, za katere so pripravile dobro izbrani program krajev prelepe nase domovine. Obiskali smo že [Dolenjsko. Primorsko, Zasavje, Štajersko in vedno so vse presenetile. To je lepa kretnja od bora RK, saj se zavedajo, kaj pomeni za ostarele tako druženje. Marsikateri od izletnikov si ne bi nikdar mogel ogledati teh lepih krajev naSe domovine. Program izletov je vselej skrbno izbran. Na Primorskem, kamor smo se popeljali po novi avtocesti, smo obiskali pršutarno v Lokvah, muzej uničevalnega orožja obeh svetovnih vojn, na Dolenjskem pa smo krenili na sam vrh Gospodične v bližini problematične Sv. Jere. V Zasavju smo si ogledali Brežice z vso njihovo zgodovino in prelepo okolico. Zadnji septembrski izlet nas je popeljal preko Gornjega Grada, kjer smo si ogledali znamenito gornje-grajsko cerkev in prisluhnili tamkajšnjemu župniku, ki nam je temeljito opisal zgodovino tega sakralnega objekta. Nato nas je pot vodila ob reki Savinji, kjer je še vedno vidno, kakšno moč ima voda. Ustavili smo se pod mogočnimi masivi prelepih gora, najbolj vneti pa so sc povzpeli celo do doma pod Okrešljem. Vsak izlet se konča na kmečkem turizmu, kjer ga poživijo z družabnimi igrami. Za to skrbijo organizatorke s šoferjem, ki je obenem neutrudljiv harmonikar, da se vse konča s plesom in da tudi prelepih slovenskih pesmi ne zmanjka. koliko dela je v taki organizaciji, pri kateri pomagajo tudi sponzorji. Tokrat je bil to gostinsko podjetje Trojane, ki največkrat pripomore, da so srečanja tako dobro izpeljana. Koliko skrbi in dela imajo organizatorice. /. mislijo smo pri njih, saj rade pomagajo ljudem, katerih jesen življenja ne obeta nič dobrega, saj postajajo nemočni. Dekleta, hvala vam za trud in vase delo, ki se ga nc da poplačati. S hvaležnostjo vam izrekamo hvala vam! S. J. Jesenski izlet Mesec oktober je tradicionalno namenjen jesenskemu izletu Društva izngan-cev Domžale. Tudi tokrat se je za obisk Suhe krajine in Dolenjske prijavilo več kot 100 udeležencev iz vseh občin nekdanje Občine Domžale, ki jih pokriva društvo. Prvi postanek je bil na Muljavi, kjer smo obiskali rojstno hišo Josipa Jurčiča. Prisluhnili smo obširni informaciji o življenju in delu znanega pisatelja ter pod njegovim strokovnim vodstvom skušali najti tudi Krjavlja ki pa ga zal spet ni bilo doma saj mu jc menda koza ušla Zc v zgodnjih jutranjih urah in jo jc ves dan iskal po bližnjih gostilnah. V »cerkvi slovenske sprave« nad Žužemberkom nas jc prićakal naš rojak, sedanji gospod župnik, doma je s Svetega kriza pri Moravčah. Predstavil jc kratko zgodovino Suhe krajine, kjer jc bilo po njegovem mnenju med 2. svetovno vojno prelite največ slovenske krvi. Padio je namreč blizu 1500 partizanov, ki imajo svojo spominsko obeležje na bližnjem hribu in 300 domobrancev, v spomin na nje pa so spominsko znamenje pred leti postavili ob cerkvi. Zelo podrobno jc predstavil zgodovino gradnje cerkve, ki jc zrasla na ruševinah med vojno poZganc cerkve in pohvalil prizadevanja krajanov. Nato smo sc povzpeli do spominskega znamenja padlim partizanom in sc njihovemu spominu poklonili s pesmijo Počiva jezero v samoti. Zal nam jc megla preprečevala, da bi se razgledali po bližnjih gričkih, zato smo se napotili na Gorjance in na Trdinovem vrhu skušali »določiti« mejo med Slovenijo in Hrvaško. Megla nas je še vedno ovirala da bi se prepričali, kako so dolenjski grički jeseni šc posebej lepi. zato smo sc kar hitro vrnili do PJaninskega doma Gospodična kjer so zlasti dekleta pohitela do izvi- ra potočka ki po zagotovilih pisca bajk Janeza Trdine prinaša mladost in lepoto. Večini sc na Ciorjancih to šc ni poznalo, sem pa prepričana da jim jc dan zelo polepšal obisk »Dolenjskih Benetk« Kostanjevice na Krki, kjer smo tudi končali prijeten jesenski izlet. Vse. ki niste mogli z. nami. obveščamo, da bomo izlet spomladi ponovili. Ker nas člani šc vedno kličete v zvezi z. dejavnostjo nemške odvetniške pisarne, ki bo zastopala pravice slovenskih izgnancev v Nemčiji, vas obveščamo, da obrazce še vedno lahko dobite na scdcZu društva jih izpolnite in posredujete pooblaščenemu odvetniku. Zal, Zc sedaj lahko ugotavljamo, da leto 1999 nc bo članom druStva oz. vsem slovenskim izgnancem prinesk) Zc Skupinska slika na Trdinovem vrhu sredi Gorjancev bo člane Društva izgnancev Domžale še dolgo spominjala na prijetno jesensko potepanje po Suhi krajini in Dolenjski. Poseben dan, vsako leto na ta dan, po vsem svetu ... Potovanje po dveh koroških pokrajinah V bogatem programu Območnega /druženja borcev in udeležencev NOB Domžale so tudi obiski krajev, /nanih i/ narodnoosvobodilne vojne, obujanje spominov na te čase, pa tudi druženje, saj starejšim ljudem veliko pomeni prija7.cn klepet in stisk roke. razmer v Avstriji. Po položitvi venca in minuti tišine smo sc po dolini RoZa in Pod-junc odpeljali do Plibcrka. Ob vrnitvi v Slovenijo smo se pripeljali čez mejni prehod Holmce; ustavili smo sc ob osrednjem spominskem znamenja ki jc bilo postavljeno v spomin na dogodke ob koncu 2. svetovne vojne. Nato nas jc pot v(xlila do Kolclj, tu smo obiskali grob lovni Knharja-Prczihovcga Voranca ter sc seznanili z. njegovim življenjem in delom. Prijeten jesenski dan jc minil v obujanju spominov, spoznavanju zgodovine in značilnosti obeh koroških pokrajin ter prijetnem druženju. V. V. Foto: JOŽE NOVAK Kar blizu 150 članov Območnega združenja borcev in udeležencev NOH Domžale Icr vojaških vojnih invalidov jc v začetku oktobra 1999 odšlo na obisk h koroškim nanizanom, obiskali pa so ludi druge pomembnejše kraje na obeh straneh meje Prvi postilnck po prehodu skozi karavanški predor in po kratki vožnji po dolini Roža jc bil v kraju Sveče, kjer smo sc poklonili pred spomenikom enajstim padlim norcem, med njimi jc na spominskem znamenju vpisan tudi narodni heroj Matija Vcrdnik-TomaZ. Predsednik koroških partizanov je na kralko predstavil potek narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Koroškem, dotaknil pa sc jc tudi sedanjih tolikokrat napovedanega zakona o vojni odškodnini. Kljub več kot petdesetletnemu čakanju jc videti, da bo potrebno počakati šc kakšno leto. Pa še povabilo: tudi letos homo pripravili novoletno srečanje vseh članov Društva izgnancev Domžale. Srečanje bo 21. decembra 1999 v Majčevem dvoru in boste o njem vsi prijavljeni člani pisno obveščeni, vsi drugi pa pokličite predsednika Jožeta Kvedra - po 10. decembru 1999. Prijeten začetek letošnje zime in nasviilenje na novoletnem srečanju. Društvo izgnancev Domžale ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: VVINDOVVS, VVORD za začetnike, EXCEL. ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Tel./faks 713-660 Ugodnosti: E-poita: clipOclip-domzale.si -10% popust nudimo za skupine - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom /T" - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja V*jP povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. SIMflX /,\ LADA tjiir.it / Možnost plačila na več obrokov! prodaja nadomestnih rez. delov za vse tipe vozil menjava in centriranje pnevmatik zavorne ploščice LUCAS. sklopke LUK - akumulatorji BOSCH, TOPLA prevleke in dodatna oprema TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO Majsleva 11, Domžale Tel.:722 691 ki 721 656 KUMH0 - ZIMSKE PNEVMATIKE AKCIJA - 4 obroki 155/70 -13 175/70 -13 185/60 -14 195/65 15 6.543 SIT 8.090 SIT 10.531 SIT 12.612 SIT Izlet na Kras Ne vem, zakaj sem si vedno predstavljal Kras kot pusto pokrajino bez ljudi. Mogoče zato, ker so nas učili v šoli, daje tam samo kamenje, skoraj nič zemlje, tistega nekaj malo gozda pa so jim posekali Benečani. vojska spremenila v kaverno. Dolga je 260 m, globoka 52 m in leži 800 m ju/no od zaselka Vale nad Breslovieo. Pred vhodom v jamo so postavili želczno-bclonski zid, ki jc vojake v njej varoval, pred »Srapncli« (kasneje so zid Italijani podrli). Strop jame so prebili in v jašek montirali električne ventilatorje za prezračevanje kaverne, saj se jc v primeru nevarnosti ali slabega vremena zateklo vanjo od 500-1000 vojakov. Skozi jašek so v jamo speljali ludi elektriko in telefon. V jami so vojaki pozidali terase, na katere so potem postavili lesene pograde in barake za štab. V stenah so videti vdolbine, v katere so bili vtaknjeni podporniki in nosilci električne napeljave. Uredili so si (udi umivalnico in stranišča, odpadne vode pa so odtekale proti dnu jame. Kapnikov v jami skoraj ni, Sc tistih nekaj psi jc polomljenih. Težko smo si predstavljali Življenje v jami pri 8 V in skoraj 100% vlagi. Topniška obstreljevanja so lahko trajala tudi već dni. tako da jc prav prišlo vsako zavetje. Na kntš-kih (leh je namreč kopanje jarkov težavna zadeva. , Naslednja znamenitost na naši poti jc biLi Grofova jama, ki so jo avstro-ogrski vojaki prav tako jeseni 1915 preuredili v kaverno. Jama je dolga 240 m, globoka 50 m in leži v vrtači pod Grmado na meji z Italijo. Ima večji naravni vhod, ki jc Sc sedaj zazidan (ima samo kukalo), ker je bil obrnjen proti fronti. V jamo smo vstopili skozi umetni rov, dolg približno 15 m Jama se počasi spušča, zato so vojaki v njej zgradili terase, na katerih so postavili lesene pograde v več ni- vojih. Uredili so si tudi umivalnico in sanitarije. Na koncu jame jc brezno, v katerega so speljali odpadno vodo. V drugi del jame, ki je lepo zasigan, pridemo po stopnicah, vklesanih v sigo. Na vrhu tc dvorane smo videli skopan rov, po katerem jc bila v jamo spcljalna elektrika in je obenem služil kot vhod in izhtnl za vojake, ker pride iz jame na vzhodni strani, ki ni bila izpostavljena neposrednemu obstreljevanju Italijanov. V jami jc lahko naenkrat bivalo približno 500 vojakov. V tej dvorani jc bilo veliko polomljenih kapnikov, ki so jih polomile detonacije granat nad jamo. Popoldan smo na travniku v blizini Grofove jame imeli piknik, a kmalu nas je pregnal dcZ. Zadovoljni in polni vtisov smo sc odpravili domov. Društvo za raziskovanje jam Simon Robic Domžale Pred nekaj leti sem obiskala Lipico in bila prijetno presenečena nad prelepo pokrajino. Domačini so mi pojasnili, da je gozd posledica Široke akcije pogozdovanja in da drevesa že počasi preraščajo travnike, ker jih nihče ne kosi. Stare fotografije pa so me prepričale, da je bil na Krasu nekoč res kamen pri kamnu. Kras se mi je nekako prikupil. Zelo rada obiskujem kraje na tej planoti med morjem in Vipavsko dolino. Slikovite kraške vasice, hiše iz kamna in značilni portali kažejo na praktičnost domačinov in hkrati na njihovo veliko ljubezen do obdelovanja kamna. Med I. svetovno vojno jc na Krasu tekla kri v potokih. Na vzhodnem delu planote lahko šc danes vidimo veliko ostankov soške fronte: kaverne, bunkerje in vojaška pokopališča. Selc po osamosvojitvi Slovenci kažemo več zanimanja tudi za ta delček naše zgodovine, saj jc v tej strašni vojni umrlo več kot 160.000 slovenskih fantov in mož. Ko se mi je ponudila priložnost za obisk krajev, kjer je nekoč potekala soška fronta, smo v društvu organizirali izlet za člane DZRJ Simon Robič Domžale. Dogovorili smo sc, da se dobimo v nedeljo 26. septembri ob 7. uri zjutraj pred Solo Roje. Čeprav jc bila vremenska napoved slaba in jc dan prej med prijavljenimi zavladala panika, sc nas jc pred šolo zbralo lu. Moštvo smo razdelili v dva kombija in osebni avto. Izmenjali smo si Sc zadnje napotke o poteku poti in odrinili proti Primorski. Naš končni cilj je bilo Gorjansko blizu Komna. Želeli smo si ogledati delček nekdanje soške fronte v bližini Brcstovicc in turistično Grofovo jamo. Bolj kot smo sc bližali Primorski, lepše jc bilo vreme. Loja s spremstvom nas jc počakal na cestninski postaji Razdrto, Božo in družina Vidic pa so sc nam pridružili v Komnu. V Gorjansko smo prispeli z 10-minurno zamudo, čeprav je vse kazalo na slabši »umestni čas«. Na koncu sc nas je na bencinski postaji v Gorjan-skem zbralo 26. Najmlajša udeleženka odprave je bila Manca Kofol stara K mesecev, najstarejša pa Ivanka Stražar. Takoj smo napadli zalogo sendvičev in počakali na našega vodiča Jožeta Tcrčona, člana JD Sežana, sekcija Komen. Najprej smo si ogledali vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne v Gorjanskcm. ki ga sedaj obnavljajo. Naš mali konvoj avtomobilov sc jc počasi premikal v smeri proti Brcstovici, kjer smo se ustavili za nekaj minut. Jože nam jc razkazal domači vrt in takoj smo sc lotili vsega, kar jc bilo zrelo. Posebno so nam teknile fige in ne vem, če je še kakšna obvisela na drevesu, ko smo se odpravili proti naslednjemu cilja Vi -i naslednja postaja jc bila Valska jama ali Jerihovca v bližini Brestovice, ki jo tc med prvo svetovno vojno avstro-ogrska To. da ste skromni, še ne pomeni, da ne morete uživati v razkošju. AVTO CERAR ob kamniški obvoznici telefon: d.o.o. Servis: 061 735 400 Trgovina: 061 814 990 Barvni utrinki z trase avtoceste Takole je bil pred dnevi videti nekdanji krtinski hrib. Ob cesti Domžale-lhan že lahko občudujemo bodoči viadukt, po katerem se bomo po dokončanju avtoceste vozili v ta del naše občine. Na cesti Dob-Gorjuša je že vse pripravljeno na gradnjo bodoče ceste, ki bo potekala nad avtocesto. Trasa avtoceste je tod že speljana in je v teh dneh poligon za motoriste, sprehajalna steza, za marsikoga pa tudi bližnjica do Domžal. V. Ribnik Plastenka vzhodno od Radomelj, ki je nastal z opustitvijo glinokopa, obdaja bu|no močvirsko rastlinstvo z izstopajočimi raznovrstnimi vrbami. Kamniško Bistrico pod homškim hribom zastira razbohoteno obrežno grmičevje -zatočišče številnih ptičjih vrst. (Ogrožena) žarišča biodiverzitete v Domžalski občini V sodobni tehnokratski in etično vse bolj razvodeneli družbi sta kronična posledica med drugim tudi brezobzirno ropanje in prekomerno obremenjevanje narave v najširšem pomenu besede. V zadnjem času predvsem v razvitih državah se na splošno vse bolj uveljavlja ta občutek in zavest o vsesplošnem pomenu ohranjanja raznovrstnosti narave v vseh njenih sestavinah: raznovrstnost živali, rastlin, njihovih življenjskih prostorov ter genskega materiala (strokovno biodiverziteta ali biotska pestrost). Da jc biodiverziteta v veliki meri odločilen dejavnik za razvoj dobrega in z naravo složnega življenja, dokazujejo množična ponovna vzpostavljanja območij (rcnaturacijc. nadomestni habi-tati, _.) s poudarjeno biodiverziteto (moCvirja, barja, pragozdovi, naravne struge vodotokov, -.) v državah I:U in tudi drugod po svetu. Utemeljitve strokovnih spoznanj tega desetletja, ki počasi začenjajo odmevati tudi v ušesih javnosti o biodiverziteti kot kazalcu kakovosti okolja, etični obvezi in potencialni koristi lahko potrdijo praktične posledice, kot so izraba divjih vrst za izboljševanje sort kmetijskega pridelka, povečanje odpornosti žita. dragocena zdravila, _ (Agcnda 21) in Se vrsta pridobitev v smislu vzdrževanja bk>loškcga ravnotežja ter varstva naravne dediščine. Za pojem biodiverzitete bi bilo torej zanimivo pogledati, kje in v kakšnih oblikah se pojavlja v občini Domžale, kje je bolj ali manj ogrožena ter kako nam lahko obeta splošne koristi. Ker sem imel med študijem pri predmetu, ki v veliki meri zajema tudi okvir biodiverzitete, možnost, da sc pobliže seznanim z njenim pomenom, bi za eno potencialnih žarišč biotske raznovrstnosti označil močvirno območje »Mlake« med vasema Turn-sc in Rova. Ravnica vzdolž hudournika Rovsca, vpeta med Ccšc-niške gmajne in urejen ribnik Ćrnelo, ima značaj občasno poplavnega mokrišča z. bujnim močvirnim rastlinjem in predvsem dolgim seznamom opaženih različnih, med njimi tudi ogroženih ptičjih vrst (preko 40). Ker je dodobra razparecliran gozd z nekaj jasami slabo primeren za lesno izkoriščanje, vendar pa obenem z gosto podrastjo kot nalašč odlično ustrezen za življenjski prostor mnogim živalim. Zavod za gozdove (izpostava Domžale) predlaga zaščito tega biotopa v gozd s posebnim namenom ali ptičji rezervat Mlake. Nedaleč stran med vasema Dolenje in Želodnik v »srcu« Ceše-niško-Prcvojskih gmajn jc v razkropljeni obliki petero pravcatih barij, ki so bila leta 1992 že začasno razglašena za naravni rezervat. Večini neznana barja počivajo v dolinicah borovega gozda in so celo nacionalnega pomena, saj izjemno pestrost močvirnega rastlinja odlikuje praprot, imenovana barjevka, ki je že veljala za izumrlo vrsto in raste zaenkrat v Sloveniji edino le na omenjenem rastišču lako za barjevko kot še za druge ogrožene rastline z rdečega seznama, ki jih tod navaja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja, se spodobi, da jih čuvamo kot neponovljiv in dragocen dar narave ter si prizadevamo, da se območje v splošno korist trajno zavaruje. Tretja ekološko bogata točka, kjer je enako kot v prejšnjih primerih poudarek na raznolikem viidnomoevirncm rastlinstvu in živalstvu, jc ožja okolica umetnega ribnika Plastenka med Radom-Ijami in Rovami. Potencial tc točke bi sc uveljavil ob trajni zaščiti v naravni rezervat, kar bi povečaki praktičen pomen biodiverzitete v občini Domžale in istočasno ustrezalo Strategiji varstva okolja v naši občini v poglavju narava (citiram: »... zato je dolgoročno nujno potrebno ohraniti sedanji delež gozdov..«). Rna izmed smiselnih rešitev v zvezi z vsemi tremi predstavljenimi območji poudarjene biotske pestrosti bi bila strnitev v eno samo zaščiteno širše območje: ribnik Plastenka - Mlake - Češeniško Prevojske gmajne, kar bi izključilo zaokroževanje v posamezne varovane otočke. Značaj omenjenih območij »eksplozije« življenja dejansko narekuje potezo varovanja in s tem nekaj manjših praktičnih omejitev v izkoriščanju oziroma ureditev povračila morebitnih izgub lastnikov zemljišč. Poleg naštetega je v občini Domžale se vrsta potencialnih lokacij naravne pestrosti, ki bi v povečini kmetijsko obdelani in neusmiljeno urbanizirani pokrajini igrala vlogo zatočišča izginjajočih rastlin in živali. Mednje bi lahko uvrstili zaraščena obrežja Kamniške Bistrice, na splošno pa gozdne krpe, posejane širom po poljih in travnikih, drevje in grmičevje rastoče ob vodotokih tn druga močvirja ter gozdovi, izvzeti iz intenzivnega pridobivanja lesa. Nc glede na stroške, ki bi jih sprožil korak k zaščiti naštetih pretežno gozdnih ekosistemov z bogato in pestro naravno dediščino, bi sc občani morali zavzeti za ohranitev edinstvenega zaklada, podarjenega od narave, katerega »cena« in pomen se v sodobni evropski družbi vse bolj uveljavlja in stopnjuje. Besedilo in fotografije: JO/K KOZJKK, Bt - oddelek za gozdarstvo Eno izmed skritih barij v Češeniških gmajnah z izredno vlažnimi in mehkimi tlemi, kjer uspeva praprot »barjevka«, ki je že veljala za izumrlo rastlinsko vrsto. Poročilo o interventnih in sanacijskih delih po poplavah Marsikdo od naših bralcev se spominja lanske prve polovice novembra, ko so precejšen del naše občine prizadele velike poplave. Sprejeta je bila vrsta sklepov in ukrepov, ki naj bi zagotovili večjo zaščito pred poplavami. Nekateri izmed njih se realizirajo, zalo vam danes predstavljamo celovito poročilo o interventnih in sanacijskih delih po poplavah, ki so bila opravljena do konca meseca septembra. Poročilo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava KS za varstvo narave, Izpostava Ljubljana, podpisala pa Vesna Sušec-Šuker, univ. dipl. inž. gradb., ter vodja izpostave g. Franci Sala, univ. dipl. inž. agr... Na fotografijah pa sc lahko prepričate, da se ukrepi realizirajo. Rova: Izdelan jc bil program za sanacijo nastalega stanja, ki je bil z izjemo ureditve struge tik nad mostom žc tudi operativno izveden. Ureditev Rovtčice nad mostom v Rovah ni bila izvedena zaradi neurejenih lastniških razmerij oziroma nedovoljenega posega obrežnega lastnika. Dokončna ureditev bo izvedena ob izgradnji novega mostu. Postopek prenosa posestne meje v naravo jc žc bil izveden. Dela sc bodo zaključila v začetku naslednjega leta. Za opravljena dela jc bilo porabljenih cca 2,5 mio tolarjev. Radomlje-Hudo: Po prvih preverbah možnosti izvedbe raz.brcmenilnika lludskcga potoka nad Radomljami sc jc pristopilo k izvedbi projektne dokumentacije za izvedbo lc-lcga in za ureditev struge lludskcga potoka skozi Hudo. Projekt šc ni izdelan, izvedba del pa jc planirana za naslednje leto. Homec-Nožice: Za sanacijo stanja oziroma povečanje poplavne varnosti obeh naselij jc bila izdelana projektna dokumentacija, na podlagi katere so dela kljub mnogim zapletom z lastniki zemljišč v kamniški občini zaključena, objekt pa jc tudi žc tehnično pregledan. Za izvedbo predvidenih posegov (nasip, obrežna zavarovanja) jc bilo porabljenih oca 22,6 mio tolarjev. Ihan-Zaboršt: V izdelavi je projektna dokumentacija za čiščenje struge Zalnicc in odvodnika nad farmo v Ihanu (Hribarjev kanal), dela pa so planirana v zimskem času letošnjega Ida. Krtina: Izdelana jc bila projektna dokumentacija za čiščenje Čudne, Rače in Radomlje, dela po programih pa tu-*~ di žc izvedena. Porabljenih jc bilo cca 8 mio tolarjev. Občina IX>mžalc je pridobila projekt za ureditev Radomlje na območju Krtine, na podlagi katerega poteka postopek pridobitve soglasij lastnikov oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja. Nekaj potrebnega materiala za izgradnjo nasipov jc žc pridobljenega. Z gradnjo bo pričeto takoj, ko bodo pridobljena Če boste res dobro pogledali, boste na levi strani fotografije videli nasip, ki naj bi preprečil nadaljnje poplavljanje bližnjega Doba. upravna dovoljenja s strani Upravne enote Domžale. Predvidena gradnja bo zahtevala cca 18 mio tolarjev. Kamniška Bistrica -zajede pri CN, Ihanu in Repovžu: Izdelana je bila projektna dokumentacija za sanacijo velike zajede na levem bregu Kamniške Bistrice dolvodno od čistilne naprave, po kateri je tudi žc pričeta gradnja predvidenih del. Sanacija tega odseka bo zahtevala cca 54 mio tolarjev. Ta hip jc v izdelavi tudi projektna dokumentacija za sanacijo poškodb na desnem bregu Kamniške Bistrice pri Repovžu, kjer je ogrož.en kolektor in za sanacijo poškodb na levem bregu nasproti Ihana. Izvedba del je planirana še v letošnjem letu. Za sanacijo je planiranih 10 mio tolarjev. Dob: Predvidena dela z omenjenimi programi za čiščenje Čudne, Rače, Radomlje in Rovščicc so že izvedena. V smislu povečanja poplavne varnosti naselij ob Rovščici, Radom-Iji in Rači so izvajalci avtocestnega programa pričeli z obljubljenimi deli (nasipi, ob Rovščici in Radomlji). Vir-Podrečje: Izdelana jc projektna dokumentacija za povečanje poplavne varnosti naselja Pod reč je ter v začetku oktobra pričeta gradnja prve faze predvidenih ukrepov (odstranitev pragov iz. Rače. protipoplavni nasip ob Reči in Bistrice do mostu v Pod reč ju. posek do dobskega mosta, odstranitev skale na sotočju Rače i Bistrico. Dela financira občina Domžale v vrednosti cca 18,2 mio tolarjev. Dela bodo predvidoma zaključena v drugi polovici novembra. i Kaj bo z najnevarnejšim ovinkom v občini? Kateri domači šofer nc pozna ceste od gostilne Mgan skozi Ihan do litijske ceste? Se več, poznajo jo celo vozniki iz štajerskega dela Slovenije, saj se po njej dan za dnem »prebijajo« poleg domačinov Celjani, Mariborčani, Prckmurci in celo tujci. S tem se izognejo prometnim zamaš-kom. ki nastajajo na poti v Ljubljano in obratno. Za povečanje poplavne varnosti naselja že poteka gradnja protipoplavnega nasipa ob Rači od Bistrice do mostu na Področju. Odkar so asfaltirali makadamsko cesto za Šumberkom mimo Vile Satan, veliko voznikov zavije z. magistral-ke žc v Dobu, tako da sc jc promet skozi Ihan povečal desetkratno. Seveda popotnikom nc gre zameriti, če si poiščejo ugodnejšo cestno varianto, žal pa marsikaterega čaka v Prelogu neprijetno presenečenje. Malo pred Ihanom jc levi ovinek (iz smeri Domžal), za katerim jc odcep k Zvončku. Nc le tujim, tudi domačini jo jc ta ovinek žc neštetokrat zagodel. Marsikomu se je tu končala službena pot, izlet ali počitnice, lahko pa so sc znašli tudi v bolnišnici. Po podatkih policije naj bi sc v zadnjih letih tu zgodilo okrog 70 nesreč, domačini pa menimo, da jih jc bilo veliko več. Manjše nesreće z zmečkano pločevino niso prijavljene, saj se domačinom povzro- čitelji, ki so že pred nekaj trenutki ogrožali njihova življenja ali življenja bližnjih, zasmilijo in jim nc pošljejo sc policije za vrat. Se vam to zdi prav in pametno? Ob škodi, ki jc tukaj žc nastala in nepotrebno nastaja, nc bi smeli misliti na stroške, saj bi se sanacija splačala. Morda bi sc dalo pridobiti kakšen tolar tudi iz naslova gradnje avtoceste, ki jo gradijo v bližini. Menda sc bo omenjeni odsek ceste po končani gradnji, zaradi povečanega tovornega in drugega prometa obnovil. Ker jc ovinek zares nevaren za voznike in sosesko, bi kazalo z njegovo sanacijo pohiteti. Se vam ne zdi? Veste, kako si domačini krajšamo čas ob delu na vrtičkih ali hišnih opravilih? Ko zacvilijo gume, za hip počakamo in ugibamo: bo počilo, treščilo ali za- brcnčalo... Zal pa sc s tem ne gre šaliti! Materialno škodo šc lahko prebo-limo. toda kaj bo. če bodo na vrsti človeška življenja'." TONE SAVNIK Zi Kamniška Bistrica -rekreacijska os regije V okviru projekta »Kamniška Bistrica rekreacijska o* regije«, ki ga vodi ICRO Domžale v sodelovanju z Občino Domžale in Turističnim društvom Radomlje, delno pa je sofinanciran iz sredstev »1'HARK - mikro program za partnerstvo«, organizira okrogle mize/delavnice z vabljenimi strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti.« Tokrat predstavljamo izhodišči za dve t/krogli mizi: Mlini in mlinščice ob Kamniški Bistrici /.naćilnost Kamniške Bistrice so mlinščice s številnimi mlini, žagami in VIIII ki so bili osnova za razvoj industrije, oz. gospodarstva na Kamniško-domžalskem območja Danes obratuje le malo teh objektov, kar je posodica intenzivnega razvoja. Kljub temu pa na mlinščicah in pritokih Kamniške Bistrice sc najdemo nekaj delujočih starih mlinov, ki bi ob ustrc/.ni vključitvi v širši program »muzejske dejavnosti« oziroma turistične ponudbe dolgoročno lahko predstavljali izjemno zanimivo tehnično dediščino. Zal pa je prav ta dediščina danes izjemno ogrožena. (Mline, ki imajo zaradi kulturne in etnološke vrednosti status domače obrti, trenutno ogroža uvedba DDV) Zato bi bilo potrebno delujoče, pa tudi nekatere pred kratkim ustavljene, pa vendar ohranjene mline, žage in druge tehnične objekte vezane na vodo. predstaviti kot turistično zanimivost regije ter jih vključiti v paket turistične ponudbe v obliki »muzeja na prostemc Seveda taksen »muzej na prostem« ne bi mogel delovati sam po sebi temveč v povezavi z Domžalskim muzejem (o ustanovitvi katerega se že dolgo govori) ali pa katerega od obstoječih muzejev. Na tak način bi verjetno lažje zagotovili obstoj najbolj zanimivih objektov tehnične dediščine. Vzgojnoi2X)braževalni programi Območje porečja Kamniške Bistrice je s svojimi naravnimi značilnostmi primerno za ureditev »učilnice na prostem«. Z ureditvijo naravoslovnih učnih poti bi lahko šolski mladim predstavili ostanke ledeniškega dekrva-nja (balvani, ledeniška morena, oblika doline...), rečne terase in ostale procese v naravnem okolju Prikazali bi jim življenje ob vodi in v vodi (gozdne in vodne učne poli.-), tehnične vidike urejanja vodotokov in šc mnogo drugih zanimivosti Tako bi jim približal pojave in procese, ki so v teoriji ležje razumljivi Hkrati sc je potrebno zavedati, da so obrežja Kammš-ke Bistrice močno urbamzi rana. zato so vsi ostanki se kolikor toliko naravnega okolja močno ogroženi zaradi rekreacijske rabe ali pa kot »priložnostna« odlagališča odpadkov. Cilj okrogle mi/c je torej predstaviti možnosti zunanjega prostora kol učnega okolja, ki z vzgojno izobraževalnim programom hkrati ščiti ostanke naravne dediščine (mokrišča, naravni odseki vodotokov, logi-.). .... . • ,, ■ . ^ /h Danski simfoniki v Domžalah Orkester Copenhagen Sim-fonia je ljubiteljski neprofesionalni orkester, ki ga sestavlja 45 članov. Njihov domicil je v glavnem mestu Danske Kobenhavnu, kjer je tudi večina njegovega javnega nastopanja. I stanov I jen je bil pred 16. leti in je gostoval v večini evropskih držav, letos pa je v organizaciji Društva slovensko danskega prijateljstva gostoval tudi v kulturnem domu Franca Remika v Domžalah, glasbeniki pa so nastopili tudi v Novem mestu in Kopru. Pod vodstvom dirigenta Jorgena Fuglebacka so v Domžalah predstavili danske skladatelje, poslušalce pa posebej navdušili s Koncertom za violino in orkester v D-cluru. op. 61 Ludviga van Beethovna, kjer je bil solist Peder F.lbaek. Njihovi gostitelji - Kulturni dom Franca Bernika Domžale, kjer so gostovali v okviru abonmajskega cikla, jim je želel pokazati Veliko planino, ki krepko presega danski najvišji vrh, vendar jim jo je zagodlo vreme. Tako so si ogledali Kamnik in nase mes-, to, po končanem koncertu pa je danske simfonike na prisrčnem sprejemu, ki se ga je udeležil tudi Igor Gruden, predsednik DruStva slovensko danskega prijateljstva, pozdravil direktor doma g. Milan Marinič V. V. Slovenski knjižni kviz 99 v knjižnici Domžale V knjižnici smo zaključili slovenski knjižni kviz France Prešeren in Gorenjska. Prejeli smo 970 pravilnih rešitev iz občin Domžale, Lukovica. Mengeš in Moravče. Po vsej Sloveniji je kviz reševalo okoli 28.861 osnovnošolcev iz Slovenije in med njimi tudi 25 otrok Slovencev v Švici in Nemčiji. Kot glavna nagrajenka naše občine se je zaključne prireditve v Ljubljani udeležila Aljaša Sopotnik, učenka Osnovne šole Domžale. S knjižničarko, ki jo je spremljala, sta se udeležili slovesnega sprejema pri ljubljanski županji. Osrednji dogodek pa je bilo snemanje oddaje ob zaključku kviza z naslovom Ki dobro v srcu mislimo, po scenariju znanega pisatelja Toneta Partljiča. Snemanje je bilo dolgotrajno in naporno, a vseeno izjemno zanimivo doživetje. Na oddaji so izžrebali med vsemi reševalci kviza tudi nagrado, in sicer enotedenske počitnice za izžrebanega in njegovega najboljšega prijatelja. Oddaja je bila na sporedu prihodnji dan na prvem programu Televizije Slovenija Na občinski ravni pa smo izžrebali štirideset reševalcev in jih popeljali po prelepi Gorenjski. Kako smo se imeli, lahko preberete v spisu udeleženke izleta Slovenski knjižni kviz vse bolj postaja sodobna oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja: reševalce seznanja z določeno tematiko, jih motivira za obisk knjižnice, navaja jih na uporabo informacijskih virov in jih spodbuja k branju knjig in tudi uporabi drugih medijev (revij in časopisov, video kaset, interneta). Naj vam zaupam še to, kviz bo tudi prihodnje leto. posvečen bo Prežihovemu Vorancu in Koroški ter 40-letnici Bralne značke Slovenije. Vabljeni v knjižnico! STANKA ZANOSKAR KULTURA stran 14 Bibliobus za begunce s Kosova »Humanitarna akcija Pomoč kosovskim beguncem je končno dosegla svoj epilog,« zadovoljno komentira ravnatelj Knjižnice Domžale, g. Marjan Gujtman. Po številnih zapletih in lažnih alarmih o odhodu nikoli dovolj pripravljenega bibliobusa je sredi oktobra posebej za to priložnost renovirani in posodobljeni postojnski bibliobus vendarle odpeljal na svojo prvo vožnjo. Clovekoo nečloveškost do človeka ... Zgodbe o pokolih, mučenjih in krutem izkoriščanju je vedno težko razumeti. Kako sc ljudje lahko lako spozabijo, da ravnajo kot zveri? Po naravi človek ni krut. Postane pa tak, kadar je nesrečen ali sc prepusti kaki ideologiji. Ina ideologija proti drugi; en sistem proti drugemu; ena religija proti drugi ... In človek, vkleščen mednje ... Zal primer kosovskih Albancev ni osamljen, a toliko bolj pereč, saj se dogaja neposredno pred našimi očmi. Smo mL ki nas krutost vojne še ni dosegla, zato srečnejši? Smo ... Srečnejši, ker lahko pomagamo pomoči potrebnim. Zavod za odprto družbo in Državna matična služba za knjižnico pri Narodni in univerzitetni knjižnici sta si v sodelovanju s Knjižnico Domžale zamislili posebno obliko pomoči - BIBLIOBUS ZA BEGUNCE S KOSOVA z namenom prižgati vsaj žarek upanja v očeh preganjanih. Sicer pravijo, da je najboljši namen velikokrat najslabša pomoć, a le upamo lahko, da v našem primeru trditev ne drži, saj naj bi dragocenost tega poslanstva zaživela predvsem s sporočili, ki jih bo bibliobus vozil s seboj. Teh sporočil pa se je v poletnih mesecih, med zbiranjem knjižnega in neknjižnega gradiva v zbirnem centru v Knjižnici Domžale, nabralo za zvrhan kos. Uradno je še kar precej dni do uradnega Božičkovega prihoda, a po fotografijah sodeč se čas obdarovanja v brezčasnem prostoru bede in trpljenja kosovskih Albancev z vso naglico bliža. Sedaj, ko berete te vrstice, je prenovljeni postojnski bibliobus (ki ga je financiral Zavod za odprto družbo) verjetno že dosegel končni namen. Samo upamo lahko, da bo po hierarhiji pomembnosti potreb sicer najmanj »pomembna« po- treba po samoudejanjanju - duhovnem razvoju uspela nad-kriliti, zamegliti, prikriti, predvsem pa vsaj za trenutek pozabiti na, tako po mnenju laikov kot strokovnjakov, za človeka bolj pomembne fiziološke potrebe, potrebe po varnosti, po družbeni pripadnosti ... Se nekaj statističnih podatkov! V razmeroma kratkem razdobju sc je na javni poziv k sodelovanju v omenjeni akciji odzvalo kar nekaj pomembnih ustanov - predvsem knjižnic, seveda: Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Maribor, Knjižnica Prcžihov Voranc, Knjižnica Mirana Jarca - Novo mesto. Mladinska knjiga Domžale, Knjižnica Brežice, Pokrajinska in študijska knjižnica - Murska Sobota, Sz\ZU, Matična knjižnica Izola, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja - Tržič, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija ter nekateri posamezniki in seveda Knjižnica Domžale, ki je budno spremljala dotok podarjenega gradiva. Vsem sc iskreno zahvaljujemo za pomoč! V skladiščnih prostorih knjižnice smo s skupnimi močmi zbrali več kot 1000 kosov knjižnega gradiva, največ v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku - zal jc literature v albanskem jeziku malo. Otroci pa se bodo gotovo razveselili neknjižnega gradiva (več kot 400 kosov); prevladujejo igrače vseh vrst ter šolske potrebščine. Knjižnica Domžale je svoje poslanstvo opravila, bolje ali slabše, to bodo presodili drugi ... Za nas je pomemben namen, in ta je bil - dober. Dajanje jc setev ljubezni in skrbnosti. Več dajemo, več dobimo. Pri nesebičnem dajanju, kjer ni zagotovljeno povračilo, sprožimo veličasten vzgib dobrote. Vsakič, ko komu pomagamo, rečemo življenju: »Da!« Knjižnica Domžale se vsem »dobrotnikom« zahvaljuje za njihovo podporo in sodelovanje. HVAIA! MARTA STARBEK Likovno razstavišče Domžale 1987 - 2000 Likovno razstavišče Domžale deluje že polnih dvanajst let. Ustanovila gaje Kulturna skupnost občine Domžale, z namenom, da se Dnmžalčanom s svojimi deli predstavijo vsi likovni umetniki z našega območja (tedaj je tu ustvarjalo 15 akademskih slikarjev, člani Likovnega društva Petra Lobode in precej likovno nadarjenih posameznikov). Želeli smo, da pri nas gostujejo tudi »priznani« umetniki iz domovine in tujine. Končni cilj pa je bil, da bi razstavišče preraslo v galerijo, z vsemi njenimi aktivnostmi. V ta namen je z odkupom likovnih del nastala zbirka slik vseh akademskih slikarjev tedanje občine. V tem obdobju je bilo organiziranih 67 samostojnih in 28 skupinskih likovnih ter 7 etnoloških in podobnih razstav. Glavni organizator jc bila Knjižnica Domžale, izbor avtorjev pa jc opravljal programski svet. Prva jc konec leta 87 razstavljala Bernarda Zajce iz Trzina, najodmevnejša in najbolj zahtevna pa jc bila razstava del iz fonda Galerije Mc- r Pariška »flavtistična« šola Glasbena šola Domžale je bila od 22. do 24. oktobra 1999 že tretjič organizator seminarja za flavto. Tradicija odlične izpeljave in skrbno izbrane vsebine je privabila na strokovno spopolnjevanje v Domžale rekordno število (53) udeležencev iz vse Slovenije. Prišli so iz glasbenih šol, iz obeh srednjih glasbenih šol iz Ljubljane in iz Maribora ter celn iz orkestra, poleg njih pa še učenci, dijaki in študentje. Prof. Gillcrs Burgos, ki jc vodil trodnevni seminar, jc rojen Parižan, najprej jc študiral matematiko, nato pa šc flavto na odličnem Conscrvaloirc National Supcricur de Musiquc de Pariš. Je dobinik prestižnejsih nagrad na mednarodnih tekmovanjih. Danes sc poleg poučevanja posveča tudi koncertiranju modernejše glasbe kot solist ali v komornih zased Profesor Gilles Burgos bah, vodi moj- pri demonstraciji ritma. strske tečaje ter sc udeležuje različnih festivalov po svetu. Prof. Burgos jc na seminarju v Glasbeni šoli Domžale s svojim znanjem, neposrednostjo in polno-krvnim romanskim temperamentom navdušil udeležence Kar sc ni dalo povedati z besedami, jc dopolnil z nebesedno komunikacijo ter z. dovršeno demonstracijsko igro na flavti. Skupaj z. njim jc dopotoval tudi serviser flavt Salvalorc Paulisi. V soboto 23. oktobra jc imel flavtist (i. Burgos s pianistko Vlasto Dolcžal-Rus celovečerni koncert v Tomčcvi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika. Program jc zajemal modernejšo glasbo francoskih avtorjev od Dcbussvja preko Ravcla do Jolivcja. Pariški flavtist sc jc izkazal z. brezhibno izvedbo kantilen, pasaž ter elementov moderne igre na flavti. Lahko rečemo vrhunska, profesionalna izvedba! V vprašalnikih Zavoda RS za šolstvo so udeleženci izrazili svoje navdušenje nad seminarjem z besedami: čestitke in šc veliko takšnih predavanj. Edina pripomba na organizacijo jc biki zaradi prevroče Bcrnikovc dvorane, zato bo v prihodnosti treba poskrbeli za klimatsko napravo. Seminar jc uspel v vseh pogledih, prinaša pa ugled Glasbeni šoli Domžale, obenem pa koristi gostinstvu in turizmu občine Domžale. TONE SAVNIK binc. Ob 8. marcu so sc redno predstavljale domžalske likovne umetnice, vsako leto jc imelo pregledno razstavo likovno društvo Petra Lobode, redno pa so bila organizirana tudi območna in gorenjska srečanja likovnih skupin. Predstavili smo nekaj Domžalčanov, ki ustvarjajo v tujini. To so bili Iranec Ah-čin, Jože Stražar, Marjan Vojska in Anton Ziiic. Razstavljena pa so bila tudi dela Mihe Malesa. Janeza Boljke Iranca Novinca Nikolaja Omersc, Štefana Planinci!, Milana Bizovičarja Klavdija Tuttc, Avgusta ć'crnigoja in še mnogin drugih znanih slikarjev in kiparjev. V zadnjem času jc razstavišče zaradi relativno majhnega števila likovnih razstav postajalo vse bolj prostor za različna dogajanja v centru Domžal in zadnjih nekaj mesecev po sili razmer tudi Naprcdkova trgovina Zato letos program nc bo v celoti realiziran saj bosta do konca leta samo Sc dve razstavi. Razstav si je vedno ogledalo veliko število obiskovalcev, med njimi so posebno pomembni redni organizirani ogledi Sol s svojimi mentorji. likovno razstavišče Domžale jc sedaj v upravljanju zavoda za kulturo Kulturni dom Iranca Bernika ki bo zagotovo poskusil dvigniti nivo in razstavišče spremeniti v galerijo. PAVEL PEVEC V Caffe Raca v Domžalah je svoja likovna dela v oktobru razstavljala slikarka Mojca Vilar. Vabilo k prednaročilu knjige Stane Stražar: Domžale, mesto pod Goričico V predgovoru k zadnji knjigi g. Staneta Stražarja: DOMŽALE, MESTO POD GORIČICO, je dr. Zmaga komer zapisala: Knjiga Domžale, mesto pod Goričico jc štirinajsta knjiga Staneta Stražarja njegovo poslednje delo. Za tisk jc ni mogel več pripraviti sam. toda rokopis je pred smrtjo vsebinsko dokončal, tako da jc bilo mogoče uresničiti njegovo srčno željo in delo objavili. Kakor v prejšnjih knjigah jc rajni Stražar tudi tokrat obravnavano območje prikazal najprej z vsemi naravnimi značilnostmi, nato pa življenje na njem od prazgodovine do danes. V vsebinsko zaokrože- nih poglavjih beremo o razvoju Domžal in okolice, o slamnikarstvu od hiSne obrti do industrije, o razvoju šolstva in društvenem življenju, o ljudskem izročilu in umetnostnih prizadevanjih, o javni upravi, o nastanku župnije in verskem življenju, o dogajanju v prvi in drugi svetovni vojni ter o osebnostih, ki so s svojim delom prispevale k napredku in slovesu domžalskega območja Knjiga jc zanimiva za domačine, po njej pa bodo s pridom segali razni strokovnjaki, ker jc pisana strokovno neoporečno in hkrati vsakomur dostopna Objavljamo naročilnico, ki jo bodo v teh dneh dobila vsa gospodinjstva za prednaročilo knjige, ki jo pošljete na naslov Kulturno društvo Miran Jare Škocjan pri Domžalah, p. p. 145, 1230 Domžale. Povabljeni ste tudi k sofinanciranju knjige -sredstva lahko nakažete na račun: 50120-695-62319 Agencija RS. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. ODBOR ZA IZDAJO KNJIGE Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC, ŠKOCJAN pri Domžalah, p. p. 145 pošta DOMŽALE prejemnik pošte: MARI NAHTICjAL Dvoržakova 5, VIR NAROČILNICA Naročam.............izvodov knjig(e) DOMŽALE - MESTO POD GORIČICO avtorja Staneta Stražarja. V prednaročilu do izida v mesecu decembru 99 bo cena 5.500,00 SIT, Kasneje pa 7.000,00 SIT Ime in primek naročnika:......................................................... Naslov Pošta.............................................Telefon Davčna številka......................Davčni zavezanci za DDV? (ustrezno obkrožite) DA NE Knjigo želim prevzeti in poravnati račun (obkroži) Društvo Lipa GINKO Intershop KS Slavka Šlandra Datum naročila.....................Podpis..................................... Vse cene so z DDV. Naročilnica je zavezujoča za naročnika in založnika. koledar prireditev o E o C 3 sobota, 27. november 1999 ob 10.00 ■ za IZVEN Jana Striinar: V1UNKA lutkovna predstava za otroke od 4 leta dalje Mavrično gledališče Ljubljana Skalni Vilenjak prebiva v samoti. Umaknil se je v gore in se skril med skale. Ker bi rad zgradil skalni grad, nabira skale, jih kleše in zlaga na kup. Vilin-ka goji mavrične cvetlice s Čudežno čarobno močjo, ki ohranjajo vero v dobro in lepo, izpolnjujejo želje in uresničijo najbolj skrite sanje. Vilinka podari čarobno cvetlico Vilenjaku, a ta ne prizna njene Čarobne moči. Predstava je izrazito humana in zabavna, cena vstopnic: 400,00 SIT sobota, 11. december 1999 ob 10.00 - za IZVEN Vandot - Strle - GašperŠič: KEKEC IN PEHTA lutkavna predstava za otroke od 5 leta dalje Teater za vse, Jesenice Po mnogih letih televizija želi posneti resnično zgodbo o Kekcu in Pehti. Takt) le odrasli Kekec kot postarana Pekla sta prepričana, da zgodbo poznata najbolje. Prepirata se in med tem z lutkami odigrata prizore izpred več let. Ko je Kekec služil pri Koroščevih, je Peh-ta odnesla Mojco. Spremljamo Roileta in t'rit 'i pri reševanju Mojce. Vidimo, kako je Volk postal Kekčev prijatelj in kako je Kekec s Pehtinimi zdravili ozdravit Mojčine oči. Čigavo zgodbo bodo posneli za televizijo? cena vstopnic: 400,00 SIT gledališče sobota, 27. november 1999 ob 19.30 - za IZVEN Tone Partljič: ČIST1LKA MARIJA Tone Partljič: NEKOČ IN DANES monokomediji igrata: Mojca Partljič in Pavel Rakovec Tone Partljič je monokomedtjo Nekoč in danes napisal pred mnogimi leti, ko je še veljal samoupravni socializem, monokomedijo o Čistilki Mariji pa je napisat letos. Obe govorita o malem človeku in morda lahko tvorila nekakšno celoto. Za Čistitko Marijo je avtorja spodbudila kreacija Mojce Partljič kot hišne pomočnice v njegovi komediji Politika bolezen moja. Kot resnična Šta- jerka je zmogla in razumela, kaj je s tem likom Želel avtor doseči in tudi, kako naj govori. Marija je mati dveh otrok, napol ločena od moža FranČeka, brez službe z nadomestilom v času brezposelnosti itd. Junak druge monokomedije pa se dodatno izobražuje v večerni Šoli in se uči o laškem enajstercu, ki ga asociira na enajstmetrovko v nogometu. cena vstopnic: 1.000,00 in 1.200 SIT glasba sobota, II. december 1999 ob 19.30 - za IZVEN KONCERT V SPOMIN PA VIA KER NJAKA Koncert ob 100-letnici rojstva in 20-letnici smrti skladatelja Pavla Kernja-ka (Mojcej, Kalna, ...). Sodelujejo Moški pevski zbor KUD Janko Kersnik lakovica. Oktet bratov Pirnut in zbor Trta iz Žitare vasi na Koroškem. ustvarjalnost mladih čelrte\2. december 1999 oh 19.00 Uri-mJZVFN PISANE JESENSKE BESI 1)1, Predstavitev druge pesniške zbirke z literarnim večerom in otvoritvijo razstave mladih ustvarjalcev. Organizacija: Center za mlade Domžale presenečenje na silvestrovo prva produkcija Kulturnega doma Franca Kemika Domžale Natalija Gorštak. Alenka Vidrih: MIMl JE POZITIVKA premieru: II. december l')'>'> Je kdo, ki v življenju še ni doživel take ali drugačne ločitve od ljubljene osebe? Je kdo, ki ga to ni bidelo. Mirnije doživela ločitev in zabolelo jo je. Je pa pozilivka in vse negativno je obrnila narobe. Tudi kot človek seje našla. Postala je pevka in ob pesmi in »ženskem čvekanju« pripoveduje svojo zgodbo. Kritizira, zabava in uči, vse, samo »jamra« ne. V monokomediji Mirnije pozilivka se Mirni dotok ne problemov med moškimi in žensk/trni. ušvrkne slovenske slabosti in doda kakšen lokalni trač. Da tudi n Domžalah bo govor ... Zgodbo sta napisali Natalija Oorščak in Alenka Vidrih. Slednja je ludi Mirni in oh spremljavi svojega bunilu poskrbi za glasbeno popestritev monokomedije. Na sporedu bosta dve ponovitvi, m iker ob IH.Ot) in 21.00 uri. Vstopnice za zadnji predstavi v letu 1999 hodu na voljo od 25. novembra dalje. Vstopnice sn v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10.00 ilo 12.00 ure v upravi Kulturnega doma Franca bernika, oh delavnikih od 16.1X1 do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (ljubi/unska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni iloinii. Informacije in rezervacije po telefonu: 725 050. Rezervirane vstopnice je potrebo prevzeli najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v . redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosile mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas. da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, kije odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. stran 15 JTJLTURA Nova knjiga na naših knjižnih policah Ne bom jokala za odpadlimi listi svoje jeseni Naslov je haiku Silve Mizerit, ene izmed 19 avtorjev nove knjige .11 -SKN POD LIPO, kot se imenuje drugi zbornik Literarne delavnice Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje »LIPA« Domžale, ki so jo predstavili na prisrčni slovesnosti sredi oktobra. Prostori društva LIPE so bili mno- ci.jami in spoštujejo srebrne nitke gO premajhni za vse, ki so želeli prisostvovati rojstvu zbornika ter ob njem tudi odprtju razstave USTVARJALNOST ZLATIH IJ2T, na kateri so svoja dela poleg članov Univerze za tretje življenjsko obdobje razstavljali tudi člani Likovnega društva Petra labode Domžale, člani Kulturnega društva Fran Maselj Podlinibarski Krašnja, oskrbovanci Doma počitka MengcS ter Doma upokojencev Domžale in drugi občani. Gospa Metka Zupanck, predsednica društva, je pozdravila vse prisotne in med drugim dejala: »Smo v letih zlate jeseni. Lahko, da roka drhti, ko plele nogavice, kvačka. Siva, piše pesmice ali ko drži v rokah čopič, pa vendar nastaja nekaj, kar nas bogati, kar radi pokažemo prijateljem ali podarimo našim dragim.« Hkrati se je zahvalila županji ter vsem prisotnim in sodelavcem za moralno in materialno podporo pri delu Lipe ter nadaljevala: »Rekla bi, da je lepo biti star v okolju, kjer se čuti pozitivni odnos med genera- v laseh,« Sc posebej vsem trem častnim članom društva prof. Milanu 1'lcrinu za njegove lepe in Spodbudne besede v uvodu h knjigi Jesen pod lipo, g. Jerneju Leniču za vso pomoč v najtežjih časih uveljavljanja Univerze za tretje življenjsko obdobje ter g. Stanetu Habetu, ki \ mu ni nikoli težko priskočiti na pomoč in svetovati, kako katero od prireditev napraviti lepšo in bogatejšo. Prisotne je pozdravila tudi ga. ("veta Znlokar Oražcm. županja Občine Domžale; pohvalila je njihovo delo, ki pomembno bogati jesen življenja mnogim naSim občanom, in lini zaželela tudi v prihodnje veliko uspehov, predvsem pa, da bi morda zbornik postal vseslovenski projekt. Prireditev je bila namenjena predvsem avtorjem pesmi in proze v zborniku POD LIPO, ki jih je predstavila ena izmed avtoric ga. Zlatka Levstck. uvodne misli pa je ob prof. Milanu Flcrinu napisal tudi Vladimir Kocjančič, ki je zaželel, da »pogrnjena pesmica« postreže z vsemi svojimi dobrotami, lepoto in razkoš- jem, pa tudi da sc razgrne z. vso svojo dobroto, iskrenostjo in žlahtnosl-jo. V zborniku sc s svojimi literarnimi stvaritvami predstavljajo: Bri-gita Roprct (tudi likovna oprema zbornika), Mm ko Hodnik, Roža Pcč-nik, Ivan I o/ar, Breda Vojcvcc. Franc Zalik, Sla vica Štirn. Zlata Vola rič. Jože Volarič. Jožefa Juršič, Dragica Fricdcl, Cecilija PrelovSek, Helena Plahuta. Metka Zupanck, Mi-lenka T. Gciser, Silva Miz.crit (tudi lektorica), Janka Jerman, Zlatka Levstck (tudi urednica) ter Dušan Vog-lar. V kulturnem programu so nastopili recitatorji Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan, Kamniški ko-ledniki, učenci Osnovne šole Rodica ter članice Literarne delavnice »Lipa« Domžale. Zbornik Jesen pod lipo je prijetno berljiva knjiga, za katero je prof. Milan Flerinu zapisal, da je dokaz, koliko talentov se skriva v genera- ' ciji. ki jo je družba po krivem odpisala kot neuporabno, čeprav je v njej še polno neizkoriščenih ustvarjalnih moči in idej. Številni prispevki namreč kažejo veliko, naravnost mladostniško slo po iskanju novih oblik in novega izražanja, marsikateri pa v svojih spisih potrjujejo pripadnost tisti generaciji literator, predvsem amaterjev, ki je v svoji govorici Se razumljiva in v jeziku čista. Vzemite torej v roke JESEN POD LIPO in se prepričajte, kako prijetno je pod lipo, kjer se boste srečali tudi z naslednjimi verzi Helene Plahuta: Ne pusti žalosti orati, ne pusti. i dvigni se! Je toliko še na svetu stvari ... čakajo te. da jih odkriješ. v srce svoje skriješ. Med razstavo je društvo Lipa pripravilo tudi naslednja predavanja: Čas lesa v slovenskem ljudskem izročilu z go. DuSico Kunaver. ga. Zmaga dr. Kumar je predstavila zadnjo knjigo Staneta Stražarja Domžale, mesto pod Goričico, ga. Martina dr. Sukič pa je spregovorila o homeopatiji - veji sodobne medicine ali alternative. V. VOJSKA Dekleta iz Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski Krašnja so bile dobrodošle gostje tudi na predstavitvi letošnjega zbornika JESEN POD LIPO. Radomlje na ogled skozi pogled in igriva čopiča dveh mojstrov slikanja na platno Turistično društvo Radomlje se med drugim tudi trudi, da bi krajanom približali in predstavili umetnike, ki živijo in delajo v Radomljah med nami, pa tega ne vemo in jih ne poznamo. V oktobru je trud obrodil sad in končno so lahko predstavili akademskega slikarja in grafika Črtomirja Freliha. Črtomir Frelih je akademski grafik specialist, iz. likovne didaktike je opravil magisterij, bil izvoljen v naziv izrednega profesorja za grafiko, je urednik strokovne revije Likovna vzgoja in predsednik Umetniškega sveta Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Poučuje na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejel več domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. Živi in ustvarja pa v Radomljah, med nami. v stari šoli na Cesti radomeljske čete. Za razstavo v Kodrovi dvorani kulturnega doma Radomlje ni želel sovaščanom pokazati črnih, neprepoznavnih slik in grafik, ki jih je ustvaril v svojem likovnem prepričanju, kot sam pravi, ampak je izbral le slike, ki so motivno vezane na Radomlje in so nastale po naročilu. Predvsem pa je s tO razstavo želel opozoriti na Bojana Kle-menea. prijatelja iz Radomelj, ki je že več kot dve leti njegov slikarski vajence Več slik sta narisala skupaj, nekaj vzporedno. Praktične izkušnje sta v razgovoru utrjevala. Velika senzibilnost in hitrost dojemanja je iz neukega ljubitelja naredila samostojnega slikarja, ki zna poiskali motiv, izbrati ustrezno oblikovnimi strategijo ter jo realizirati. Motivacijo sta iskala v navidez neprivlačnih, vsakodnevnih prizorih iz Radomelj in okolice. Tako je bilo na skupni razstavi obeh slikarjev poleg šestih umetniških del Črtomira Freliha tudi trinajst odličnih oljnih slik Bojana Z otvoritve razstave Črtomira Freliha in Bojana Klemenca. Fotografiral: Vido Re-panšek, Homec Klemenca, iz katerih je zvenel njegov poetični odnos do okolice, ravnovesje in čista žarilnost barv. Da pa je bil oktober za Radomlje in ljubitelje likovne umetnosti Se lepši, je poskrbel novinar, TV komentator in pisatelj Jože Hudeček iz Ljubljane. Na otvoritvi razstave, 21. oktobra, je namreč na njemu lasten, živahen in prikupen način predstavil delo in razmišljanje slikarja umetnika. Ob njegovi razlagi so nam nekatere slike postale še bolj domače, bolj odprte. Je pa pouda-ril, da le veliki ljudje zmorejo razstavni prostor deliti z ljubiteljskim, amaterskim slikarjem in z njim celo skupaj podpisati sliko. In to Črtomir Frelih je. Svoje navdušenje je prenesel na številne prisotne domačine in znance. S to razstavo sc je Bojan Klemene iz vajenca prelevil v mojstra slikarske umetnosti. Obema slikarjema sta se s šopkom Cvetličarne Erika iz Radomelj zahvalila za užitke ob ogledovanju slik, za razporeditev in postavitev razstave predsednik in podpredsednik Turističnega društva, za prijetno kramljanje o umetniškem delu obeh radomeljskih slikarjev pa so prispevale dobrote gospe Ivanke Brodar in gostišča Šporn. Zlatorumcni pozdrav iz Radomelj ZLATKA LKVSTKK MPZ San J usto iz. Argentine Odmevi izpod Andov Mladinski pevski zbor San Justo jc bil ustanovljen leta 1971 pod vodstvom Andreja Selana z namenom, da bi ohranjal in oživljal slovensko zavest in kulturo s petjem domačih skladb. Od lakral in še danes zbor pogosto sodeluje na raznih prireditvah, koncertih in festivalih, lako med slovensko skupnostjo kol pred argentinsko publiko. Pred sedmimi leti je prevzela vodstvo prof. Andrejka Selan Vombcrgar, hči Andreja Selana in pod njeno taktirko je zbor uvrstil v svoj program renesančne, baročne in sodobne skladbe, pel pa še naprej slovenske verske in narodne pesmi, segel je tudi po delih argentinskih avtorjev in pel črnske duhovne. Zbor je ob svu jem srebrnem jubileju od ZKO Slovenije prejel Gallusovo odlikovanje, Andrej Selan kol soustanovitelj in dolgoletni zborovodja /kilo, sedanja dirigentka srebrno, pevci pa bronasto Gallusovo značko. V Domžalah je Mladinski pevski zbor San Justo nastopil v okviru turneje po Sloveniji, Avstriji in Italiji. Njihov nastop je povezoval g. Janez. Dolinar, med slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi je predstavil tudi delo slovenske skupnosti v Argentini; ta šteje več kol 10.000 članov, ki se iskreno trudijo ohranili del Slovenije v tej daljni deželi pod Andi. Vse generacije lepo govorijo slovensko in tO so pevci in pevke v Domžalah I udi dokazali. Zbor je /apel tudi dve pesmi Jacobusa t 11-lusa, posebej pa smo občutili njihovo izvedbo argentinskih pesmi, pri kateri so uporabljali tipične argentinske instrumente, kot so cha-rango ter nenavadna tolkala, ki so dali poseben zven tudi maši, ki so jo izvedli. Zadovoljni poslušalci jih kar nismo mogli spustiti Z odra, tako da so morali zapeti še nekaj pesmi. O skupnem sodelovanju, ki sc jc razvilo ob obisku Domžalskega komornega zbora v Argentini, je spregovorila predsednica zbora Polona Gorse, Pohvalila je /lusii njihov temperament in prijaznost, odprte roke, domačnost .in lepo slovenščino. Ob koncu koncerta so sc pevci i/ Argentine poslovili / zeljo, da bi slovenska pesem zadonela in našla odmev v vseh naSih srcih v Sloveniji in Argentini, da bi bila kot svetloba sredi sivine ter da bi ostali zvesti svojemu narodu in združeni stopili v novo lisočlctje. nam pa bo v spominu se dolgo ostala njihova lepa slovenščina ter velika ljubezen do domovine njihovih staršev in starih staršev. V. V. Ob argentinskih pesmih smo spoznali tudi njihove narodne noše Predstavitev pesniške zbirke Maruše Murn Maruša Murn je S. oktobra 1999 v samozaložbi izdala svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Maske. Za predstavitev pesniške zbirke je izbrala idilično okolje restavracije Golf Arborctiini. kjer jc razstavljala svoje slike tudi Nataša Skcrjancc iz. Volčjega Potoka, študentka V letnika AI.U. ki je oblikovala tudi naslovnico pesniške zbirke. Recenzijo jc prispeval prof. Ivan Sivec. Rceilar»Mask,-i« se je odvijal v štirih vsebinskih sklopih: otroštvo, mladosl. zrelost in starost. Pesmi so predstavili: Dragi Anžin Jcrctina. Darko Mavsar. (iašper Murn, Goran Peršin. Špela Pesek in Milena Sršen. Glasbene vložke so prispevali Silva Kosce na kilari. Marjeta Haein na flavti in Ajda Kralj na violini. Maruša Murn je svoj ženski čustveni svet predstavila v prvi pesniški zbirki, v Maskah pa se je še poglobila v morju notranjih doživetij pod maskami, za katerimi se vsi skrivamo. Te maske pa postajajo v toku življenja vedno bolj žalostne in prozorne, dokler jih ne odvržemo za slovo na poli do sreče. KRISTINA HRODNIKj Plan Likovnega društva Petra Lobode Domžale Že v mesecu oktobru smo začeli kar z oktobrsko dejavnostjo. Univerza za tretje življenjsko obdobje v Domžalah Lipa (predsednica odbora g. Zupanek) bo v oktobru organizirala proslavo - srečanje vseh aktivnih starostnikov v občini. Na srečanju - razstavi naj bi prikazali svoja dela. Člani društva so z veseljem sprejeli izziv in bodo sodelovali s svojimi likovnimi deli. Ob tej priložnosti naj povem, daje društvo Petra Lobode vedno pripravljeno sodelovati v vseh podobnih in tudi humanitarnih akcijah. V oktobru ima društvo v programu tudi likovni projekt akademskega slikarja Danijela Fug-gerja. ki je tudi mentor društva. Prodana likovna dela bodo namenjena Za obnovitev gradu BRDO. Likovno društvo Petra Lobode deluje že 27 let. Prav gotovo so bile v vsem tem času številne težave. Kljub temu so ostali člani vztrajni in delovni. Mentor društva in Člani sc dobro zavedajo, da jc treba veliko volje in truda, da društvo preživi in se obdrži. Redno sc sestajajo vsak ponedeljek za dve uri. Člani sc poleg tega redno udeležujejo tudi raznih strokovnih seminarjev in predavanj. Z zanimanjem si občasno ogledajo razne razstave »Ex tempore« v Piranu. Ob likovnih delih sc marsikaj naučijo - seveda ob strokovnem razgovoru z mentorjem. Že nekaj let je njihov član tudi kipar. Z novitetami v slikarstvu jih občasno seznanja tudi akademski slikar Jane/. Praprotnik, ki je vedno pripravljen pomagati društvu. Ob zaključku tega članka bi vas rad seznanil s celoletnim planom dela društva za leto 1999-2000. JOŽE SMRDEL Plan dela za lefo 1999-2000 November: Študij barve brc/ predloge December: Grafika, akvarel, ogled razstave v Ljubljani. Januar: Februar: Barve živega modela z ozadjem Marec: Risba motiva s črnim akrilom. Krokiranjc, glava, model v prostoru. April: Barva v prostoru, svobodna kompozicija. Preizkus v naravi s črno barvo v akrtlu. Ogled razstave drugje. Maj: Območno srečanje likovnih skupin, ki ga pripravlja Likovno društvo Petra Lobode. Junij: Interna likovna kolonija. Risanje in slikanje v naravi. MIZARSKE STORITVE KUHINJE IN OSTALO POHIŠTVO [ZDELI JEMO IX) NAROČILU. DOSTAVA IN MONTAŽA Milnu Avbclj. s.p. Stegne 1, Moravče SE PRIPOROČAM! TEL.: 061 /731-476 (iSM: 041/641-446 Otvoritev slikarske razstave Andreja Janža V preddverju Kulturnega doma Mengeš je dne 21. 10. 1999 odprl slikarsko razstavo Andrej Janža. Za prijetno glasbeno kuliso je poskrbel Janez Vrenjak - Ste-gan. Andrej Janža je svojevrsten biser med domžalskimi likovnimi ustvarjalci. Njegova umetniška pot je bila res pestra, še posebej pa boemsko življenje med francoskimi umetniki na Montmartru spremlja njegova dela tudi danes. Njegova platna bi lahko označili za impresionistična, / opaznimi dalijevskimi vplivi in prešerno razigranostjo, ki vre iz njih. Njegova tehnika je hitropote/.na za akrilom na platnu, videli pa smo tudi nekaj risb Andrej Janža ni snobovski umetnik, jc prej ljudski slikar, ki ga poznajo Domžalčani in okoličani in od katerih ima marsikdo že doma kakšno njegovo sliko. To pa je lahko tudi smisel umetnosti; ne obstoja zaradi same sebe, temveč za ljudi. Slike Andreja Janža so bile na ogled do 11. II. 1999. KRISTINA BRODNIK Kulturno društvo Groblje Gospa poslančeva Kulturno društvo (»roblje ob velikih prizadevanjih za dokončno ureditev lastne dvorane v Kulturnem domu (»roblje vseskozi skrbi tudi za pestro kulturno življenje v Krajevni skupnosti Jarše-Ko-dica. Tako so pred kratkim ob pomoči Občine Domžale in Župnije Jarše v cerkvi sv. Mohorja in Fortuuata v (»robijah pripravili koncert Komornega /bora De profundis iz Kranja, ki ga vodi zborovodkinja Branka Potočnih Posebej pra/nično jc bilo /,a Kulturno društvo Groblje 30. oktobra 1999. saj so sc v Kulturnem domu I "ranca Bcr-nika Domžale predstavili s komedijo Toneta Partljiča Gospa poslančeva. Komedijo so prvič predstavili maja v domačem kulturnem domu. Pod vodstvom režiserja in scenografa Danijela Potočana ter ob pomoči tehničnih sodelavcev Anje Sarec. Janeza Pirnala. Damijana Ccrnivca. Romana Kerna. Rafka Gorju-pa. Dareta Lchana. Slavka Ra/potnika. Toneta Košenine ter Staneta Cotmana so igralci predstavili povolilno kome-dijo. v kateri je gospo po-slančevo dobro odigrala Nataša Jug. ugajali pa so tudi ostali: Nataša Lukač (njena hči), Alfonz Gnidovec (njen drugi mož) ter Ix>jze Klemene. Jane/ Hafner. Janka Šuštar. Kok UrSič. Vili Kaker. Marko Uršič. Franc Košenina ter Boštjan Nardin. Prijeten sobotni večer v našem kulturnem hramu je omogočilo podjetje Horjak 5 smučarskih terenov na jadrnice VI. klubska regata Yacht cluba Domžale Yacht club Domžale so pred sedmimi leti ustanovili elani Smučarskega društva Domžale, ko so se ob koncu smučarske sezone spraševali, kaj bodo počeli čez poletje. Najprej jc bil to klub z malo člani - ljubitelji jadranja, ki so želeli predvsem spoznati in preizkusiti nekaj novega. Danes je to klub, v katerem se člani poleg jadranja ukvarjajo tudi z izobraževanjem v pomorskih veščinah. Tako je letos v okviru kluba 60 članov opravilo izpite za voznike motornih čolnov, v celotnem času obstoja kluba pa se je na regatah za samostojne krmarje usposobilo več kot 20 ljubiteljev jadranja. »Slovenci kljub kratki obali veljamo za pomorski narod in vedno več nas je takih, ki se odločamo za dopust na vodi. Morje ima svoj čar, a tudi muhe in nevarnosti, ki jih ne smemo podcenjevati, zato so izkušnje in znanje, ki se jih da pridobiti v našem klubu, zelo pomembne za varno plovbo«, pravi Oto Re-povz. eden od* aktivnih članov \ acht cluba Domžale. Klub članom poleg naštetega nudi še: mateh race tekmo v razredu J24. navtični veleslalom s prijateljskim klubom Burki iz Izole, predavanja z. navtiško tematiko in karting tekmo, potapljaška sekcija organizira potapljanja in projekcije podvodnih fotografij, največja zanimivost je vsakoletna tedenska regata, pomembno pa tudi druženje in medsebojna pomoč. Letos so člani Yacht cluba Domžale uspešno organizirali in zaključili že VI. Klubsko regato, ki je potekala od 25.9. do 2. 10. na srednjem Jadranu, in sicer od otoka Zut do otoka Isl. Na regati je sodelovalo 22 jadrnic, ki so bile prvič enakega tipa (Lian .M) in najete pri agenciji Thalatta: ta je dobro ohranjene in vzdrževane jadrnice pravočasno pripravila. Prednost letošnje klubske regate je bila tudi ta, da so si bile tudi posadke po številu bolj podobne, tako da jc bilo tekmovanje bolj izenačeno, zaostanki pti minimalni. Pred regato so nekatere posadke tri dni izkoristile za trening in ogled re-gatnih polj. večina pa si je privoščila ogled Nacionalnega parka Komati, ki Se vedno nudi opevano deviško lepoto, a jo žal motijo nevljudni pobiralci in še kdo. Prva etapa se je začela med otokoma Lavdara in Lavdara mala. Do prve obratne točke pri svetilniku Balabra je pihal rahel veter, na žalost tekmovalcev pa se je iz iste smeri pripravljalo tudi neurje. To je bilo vzrok za nekaj odstopov do druge obratne točke Sit-Ščitna, saj je ob močnem nalivu zelo sunkovito pihal tudi veter. Prva etapa je bila zaključena med vhodom v marino Žut in otočkom Masli-njak, druga pa se je začela med rtom otoka Luški in svetilnikom na otočku Maslinovac pri otoku Rava. kjer je bil po objadranju otoka Rava tudi cilj. Start tretje in zadnje etape je bil med otokoma Tun veli in Tun mali. Veter je bil tekmovalcem naklonjen in razen prvih treh je večina jadrnic v cilj med otokoma Ist in Benušič prijadrala skupaj, tako da so o uvrstitvah odločali centimetri. Zmagala jc jadrnica s posadko Braneta Arneža pred posadkama Boštjana Blatnika in Igorja Zabrcta. »Preživeli smo še en nepozaben teden na morju in kot vsako leto smo tudi letos rodili nekaj novih odtr-gancev, ki jih je jadranje tako navdušilo, da so postali odvisniki tega lepega športa,« zaključuje svoje poročilo g. Oto Repovž, mi pa dodajamo, da je Yacht club Domžale tudi z letošnjo dobro organizirano regato navdušil in v klub privabil še nc-k;i| novih navdušenih članov, katerih število sc povečuje iz leta v leto. Vas zanima? BOJANA VOJSKA Prijetno športno popoldne Člani .Športnega društva Športnik Vir, v katerem se združujejo nekdanji in sedanji nogometni sodniki in delegati, blizu 40 jih je, so tudi letos pripravili tradicionalno nogometno srečanje, ki jc namenjeno rekreaciji, druženju, ima pa tudi dohrodelnamen. Naša reprezentanca v Braziliji: od leve Boštjan Kampuš, Roman Jelen in Sašo Kragelj Motokros Roman Jelen državni prvak »Veliko sem treniral, tako Fizično kot na motorju, kar se mi je bogato obrestovalo. Seveda je bila potrebna tudi športna sreča,« se je veselil letošnjega naslova državnega prvaka v razredu do 125 cem Roman Jelen, doma s Pšatc, sicer član Sitar Dunlop Racinga. Poleg naslova najboljšega v Sloveniji (do 125 cem) je bil še četrti v evropskem prvenstvu in drugi v pokalu Alpe-Adria ter že tretjič zapored član reprezentance /a pokal narodov. 21-lctni motokrosist je v šestih letih dirkanja v državnem prvenstvu v razredu do 125 cem nanizal: 4. in 9. mesto (zaradi poškodb ni nastopil na vseh dirkah) leta 1994 in 1996, dosežke stopnjeval z osvojitvijo dveh naslovov državnega podprvaka leta 1995 in 1997, vrhunec pa je dosegel lani in letos, ko je zapored osvojil dva blesteča naslova državnega prvaka. Letos jc bilo za državno prvenstvo devet dirk. na katerih jc zbral 332 točk in slavil z velikansko prednostjo 114-tih točk pred drugouvrščcnim. V pokalu Alpe-Adria. v katerem vozijo motokrosisti iz. Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, so vozili štiri dirke. Ker Roman Jelen na eni dirki ni nastopil, mu ni uspelo ubraniti lanskega prvega mesta. Zaostal jc le za 2 točki in tako osvojil drugo mesto. Vrhunec sezone jc bila dirka za pokal narodov - ekipno svetovno prvenstvo, kjer nastopijo po trije najboljši iz vsake države. Tekmovanje poteka po posebnem sistemu. Na sporedu so tri vožnje, v čni pa vozita skupaj dva razreda. Na tekmovanju letos v Braziliji so Slovenijo pod glavnim pokroviteljem Sitar Dunlop Racinga zastopali Roman Jelen (125 cem). Sašo Kra- gelj (250 cem) in Boštjan Kampuš (Open). Naš najboljši jc bil Roman Jelen, ki jc fmcl najmanj možnosti za skupni uspeh, saj jc vozil motor najlažje prostornine. V I. vožnji (125. Open) jc osvojil 28. mesto (v svojem razredu je bil 13.). V 2. vožnji (125, 250) pa jc bil 21. (v svojem razredu jc bil izvrsten 8.). Zaradi dveh odstopov, Kampuša in Kraglja, naši niso uspeli ubraniti lani zelo dobrega devetega mcsia. V finalu so osvojili 20. mesto. Kazalec naše reprezentance pa so bile sobotne kvalifikacije, kjer so naši zasedli II. mesto. Sc posebej sc je izkazal Roman Jelen, ki jc bil v svojem razredu peti. med samimi mojstri svetovnega motokrosa. Pred njim jc bil denimo na četrtem mestu letošnji svetovni prvak v razredu do 125 cem Italijan Alcssio Chiodi, član letošnje zmagovalne reprezentance. Romana Jelena so letos na dirkah spremljali trener Jani Sitar, mehanik Franc Vrhovnik in pomočnik mehanika Robert Drcmclj. Pri realizaciji so Romanu pomagali uresničiti letošnji program: Sitar pneu-matk center Dunlop Kamnik, Valvo-line, AS Domžale, UFO, Varstal, Gama Center in drugi. MIRAN KOKAU LetOt so na nogometno igrišče v Radomljah povabili nekdanjo skakalno reprezentanco - današnje veterane, med katerimi smo lahko spoznali Primoža Ulago, Bogdana Nor-čiča, Matjaži! Žagarja. Bojana Cilo-bočnika, Aleša Pcljhana in Petra Štefan Čiča. Vclcransko ekipo smučarjev skakalcev pa je okrepil Srečo Rihtar, oče znanega skakalca Mihe Rihtarja iz. Domžal. Po lepi tekmi jc bil rezultat 3:2 za gostitelje. Oba gola za skakalec je dosegel Štcfančič, za ŠD Športnik pa so bili uspešni Milan Hočevar. Milenko Bolarič in Ivan Barlič. Srečanje je sodil domačin Brane Skrabii. Okoli sto gledalcev je spremljalo kakovosten nogomet, po končani tekmi pa so sc pridružili obema ekipama na manjšem prijateljskem srečanju. Prijetno druženje je Se okrepilo vezi med obema ekipama, ki sta sklenili, da sc na nogometnem igrišču pomerita tudi v prihodnjem letu. V. v. Športno društvo Sokol Domžale Predstavitev kotalkarjev in hitrostnih rolarjev Sobota, 23. 10. 1999 ob 18. uri je bila za prenekatere-ga člana SI) Sokol prelomen trenutek. Zaključek in prikaz dela v ŠD Sokol smo želeli izpeljati v Ihanu vendar zaradi slabega vremena smo bili primorani prenesti zaključek v šotor RCU. Ob zaključku šole rolanja so nam otroci, ki jih je bilo štiriindvajset in so opravili deset urni tečaj na Ihanski ploščadi in njeni okolici, pokazali, kaj so se sposobni naučiti pod nadzorom Andreje in njenih pomočnikov. V dobri uri so nam predstavili veščine na roliirjih, ter tudi tekmovanje po starostnih kategorijah. Zmagovalci so bili vsi in tudi tekmovanje seje končalo uspešno brez padcev. Z velikim aplavzom pa so starši in povabljenci v RCU v Lukovici pozdravili tudi naše mlade kotalkaricc, ki so nas pod vodstvom Maje zelo lepo presenetile in pokazale like, ki v umetnostnem kotalkanju že prinašajo dobre ocene sodnikov. Kotalkaricc so stare od štiri do šest let in jih ob delu, ki smo ga začrtali v ŠD Sokol, čaka še lepa prihodnost. Da pa ni ostalo samo pri naših najmlajših, so nam Andreja, Maki in Mojca pokazale svoje progranve, ki z. njimi žc zmagujejo pri nas doma in v tujini. Po dobri uri dobre glasbe, smeha in aplavzov so vsi natopajoči prejeli tudi simbolična darila. Tri knjižne nagrade pii so prejele Marija Brleč, Maja in Andreja. V prijetnem razpoloženju, hrani in pijači ter veliki torti smo bili enotnega mnenja, da ostanemo skupaj in tudi v zimskem času nabiramo kondicijo ter tehniko kotalkama in rolanja, da bomo spomladi, ko pridemo iz. telovadnic in šotorov, pripravljeni za nastope. Zahvaljujemo se tudi lastnikom RCU Urbnnija. ki nam vedno pomagajo in priskočijo na pomoč, kadar jih zaprosimo. Vabimo tudi vse kandidate, ki bi se želeli vključili v ŠD Sokol in pričeti z. redno vadbo, da nas obiščejo v Športnem parku v Ihanu. UPRAVNI ODBOR SD SOKOL Učimo se kotalkanja V vrtcu Janko v Ihanu so z veseljem sprejeli ponudbo Šl) Sokol z.a tečaj kotalkanja. V tečaj so vključeni otroci iz skupin mlaeki in mali šolarji, seveda prostovoljno na njihovo željo in po odločitvi staršev, ki za tečaj plačajo manjši znesek. Organizatorje poskrbel tudi za izposojo kotalk. S tečajem so pričeli spomladi v aprilu, v juniju pa so izvedli tudi nadaljevalni program. Predvideno je bilo učenje kotalkanja na asfaltu parkirišča ob vrtcu, ker pa jc bilo vreme letos spomladi zelo spremenljivo, so si morali poiskati drugačno rešitev. Ob sodelovanju s KS Ihan so se otroci učili kotalkanja v dvorani KS, kjer niso bili odvisni od vremena. V teh jesenskih mesecih bodo s tečaji nadaljevali, možnost vključitve imajo tudi otroci, ki niso vključeni v vrtec - informacije lahko dobite na krajevni skupnosti. »Oki« preporodil rumeno-modre! V domžalskem prvoligašu jo v /urin j« m mesecu prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Vladimir Petrič seje po enomesečni avanturi poslovil, saj se ni najbolje znašel v konceptu Petrovičeve čete, kljub temu, da je poka/al določene kvalitete. Vratar Pinto! prav tako nima dolgoročne pogodbe s klubom, Karadžič je po poškodbi povsem okreval in i tem, da je Klcšnik /elo kvaliteten vratar, je vprašanje, koliko časa ho še preživel v »mestu slamnikov«. Največja letošnja okrepitev pa je vsekakor Oskar Drobne, ki ga je posodil našemu klubu HIT (.orica. »Oki«, ki je sicer doma iz Štor pri Celju, je branil barve Kadeč, Šentjurja, Maribora, St. Paulija (2. nemška liga) in sedaj INI (Gorice, kjer ni dobil prave priložnosti. V treh tekmah je dosegel kar sedem golov in se zavihtel na drugo mesto lestvice strelcev. Upajmo, da se ho iz statusa sposojenega igralca •• spremenil« v dolgoročni nakup domžalskega nogometnega kluba, saj je klasičnih kvalitetnih golgeterjev v Sloveniji zelo malo. Voditeljica tečaja, gospa Maja Škr-Icp, jc povedala, da so otroci navdušeni nad novo dejavnostjo kljub veliko začetniškim padcem. Z vsako uro učenja pa jc padcev manj in umetnosti već. Namen tečajev kotalkanja jc predvsem pridobiti skupino navdušenih ot- rok za umetnostno kotalkanjc, ki bi jo v ŠD Sokol radi trenirali /a tekmovanja na različnih težavnostnih stopnjah. Ta športna zvrst jc v Sloveniji v razmahu in Ihanci nc želijo zaostajati za drugimi športnimi društvi. IRENA LOŽAR LAVRIČ Po nesrečnem porazu z Goricam so naši fantje brc/. Mraka. Protege in Cvi-janoviča odigrali eno najboljših iger letos riii s l: 1111 < 11 m i /;i Bežigradom. Domžalčani so držali vse niti igre v svojih nogah, imeli priložnosti, nepriznan Žiničcv gol, vratnico, toda Olimpija jc prišla do srečne zmage, s tem da je bil sodnik očitno na strani Ljubljančanov. V prvem polčasu je Fikmečič z desne strani premagal zelo nezanesljivega Pintola in v bistvu edini nevarnejši strel na vrata je bil realiziran. V drugem polčasu so Domžale bile Še mnogo nevarnejše, a je Kujović. po strelu iz kota Z glavo povišal na konč- Kotalkarski klub Pirueta Kotalkanju in rolan ju se pridružuje hokej KK Pirueta kljub zaključku tekmovalne sezone nadaljuje z aktivnostmi. Organizirali so kar nekaj zaČetniŠkih tečajev kotalkanja in rolanja. Vsi so bili brezplačni, izvedli pa so jih v Šotoru v Športnem parku Domžale in v vrtcih. Tečajniki so pokazali veliko zanimanje in zavzetost. Vrste KK Pirueta so se tako pomladile in vrsta nadobudneŽev, polna novih znanj in spretnosti, predvsem pa veselja do kotalkanja in rolanja, že Čaka na tekmovanja, ki bodo spomladi. Nizajo pa tudi tekmovalne uspehe. Na tekmovanju /a starejše kategorije za pokal AI..PE ADR1A v Trstu sta barve slovenske reprezentance iz KK Pirueta predstavlja Maruša RAVNIKAR med kadeti in Talija RUS med mlajšimi mladinkami. Obe sta odlično izpeljali svoj program in v močni konkurenci osvojili medalji: Maruša bronasto in Tcja srebrno. Uspeh je bilo zelo odmeven, saj je bilo to tekmovanje prav v ta k oi me no van i mrtvi sezoni, ko tekmovalci manj trenirajo, saj se tedaj šele pričenjajo priprave na naslednjo sezono. Sezona rolarjev bo sele v mesecu maju, tekmovalci pa ne počivajo, temveč marljivo vadijo, nekateri v šotoru, drugi pa tekmovalno nastopajo v svojih hokejskih klubih. Kar nekaj tekmovalcev je namreč včlanjenih tudi v he>kcjskih klubih in nastopajo na ledu vsak teden. Ker tudi KK Pirueta uvaja disciplino hokej na rolerjih, so že pripravili .začet-niški tečaj. Ta šport jc zelo dinamičen in kot nalašč za mlade, zalo vabijo vse liste, ki jih zanima, da se priključijo svojim vrstnikom vsak petek ob 16.30. Vse ljubitelje umetnostnega kotalkanja pa pričakujejo vsak petek ob 18. uri - obakrat v šotoru. Pridružite se torej mladim kotalkarjem ter rolarjem. Izkušeni strokovni trenerji vas že čakajo, da vam pokažejo osnove rolanja, hokeja in kotalkanja. Zberite korajžo in pridite, ne bo vam žal. BB Čestitke Teji in Maruši za uspešen nastop v Trstu Takole so v cilj jesenskega krosa domžalske regije pritekli tekači ene izmed mla|ših skupin Blizu 500 tekačev Jesenski kros V športnem parku Vir sla sredi oktobra Športna zveza Domžale kot organizator. Atletski klub Domžale pa kot izvajalec ob pomoči domačega Športnega društva Vir pripravila jesenski kros domžalske regije za leto 1999. Najmlajši so sc pomerili na 250 m dolgi progi, malce starejši so tekli pol kilometra, nato pa so sc proge podaljševale vse do treh kilometrov, kolikor so pretekli sicer maloštevilni člani. Razveseljivo jc, da so sc krosa udeležili tekmovalci in tekmovalke prav z. vseh osnovnih Sol v Občini Domžale, zaploskali smo lahko tudi najboljšim tekačem iz osnovnih Sol iz občin Mengeš, Trzin, lukovica in Moravče. Prijetno jesensko vreme jc v športni park poleg številnih tekačev in tekačic, našteli smo jih blizu 500, privabilo tudi številne starše, ki so uživali ob športnih bojih svojih otrok. Najboljši tekmovalci starejših kategorij so sc uvrstili v izbra- no ekipo domžalske regije za tradicionalni DLIOv kros v Velenju, prav vsi najboljši tekmovalci pa so domov odhajali z medaljami. Atletski klub Domžale ob tej priložnosti vabi vse mlade, ki jih zanima atletika, da sc pridružijo na treningih, ki sc prav ta čas selijo v telovadnice osnovnih Sol Roje in Rodica. Rezultati: dečki, roj. 1993 in mlajši: I. Uroš Klopčič (OS Janko Kersnik Brdo) ; deklice, roj. 1993 in mlajše: I. Sinu ma Kosmač, dečki, roj. 1992 in mlajši: 1.1.mir Ljubijankic; deklice, roj. 1992 in mlajše: I. Sara Orcgorinčič, Pivar (obe OŠ Domžale), 3. Mateja testen (OS Mengeš) dečki, roj. 1991 in mlajši: I. Anžc Povirk; deklice, roj. 1991 in mlajše: I, Urška Svelck (OS Vcnclja Perka) ; dečki, roj. 1990 in mlajši: I. Dejan Lazarevič (Oš Dob); deklice, roj. 1990 in mlajše: I. Sara (ilo-boenik (OS Vcnclja Pcrka); dečki, roj. 1989 in mlajši: I. Blaž. Svclic; deklice, roj. 1989 in mlajše: I. Nina lučko (OS Dob); dečki, roj. 1988 in mlajši: I (ingot Pogačnik; deklice, roj. 1988 in mlajše: 1. Manca Velkavrh (OŠ Kodi ea) ; dečki, roj. 1987 in mlajši: I. Oo-ec Najdcnov, deklice roj. 1987 in mlajše: I. Suzana Mladcnovič (OŠ Domžale) ; dečki, roj. 1986 in mlajši: I. Andraž Gregorić (OS Domžale) ; deklice, roj. 1986 in mlajše: I. Natalija Lu-žar (OS Mengeš) ; dečki, roj. 1985 in mlajši: I. Amir I .ulic (OS DoniZalc); deklice, roj. 1985 in mlajše: I. Mateja Podgoršek (OS Vcnclja Perka); članice: I. Špela Kržan (AK Domžale); člani: I. Matjaž (nihcrinič. Med mladinci je hi I najboljši Domen Jare (AK Domžale). B. V. nih 2:0 in ostal jc malo grenak priokus po zapravljeni priložnosti, saj jc bila Olimpija tokrat zrela za poraz. 10. krog je bil za Domžalčane zelo i is pešen, kajti končno je slekla realizacija. Proti Puolikumu jc prvič zaigral Oskar Drobnc in se. kar je bilo najbolj možno predstavil občinstvu, saj je žc na prvi tekmi dosegel »hat-trick«. Domžale so bile vseskozi boljši nasprotnik, le na začetku drugega polčasa jc prišlo do manjšega padca v igri. Poleg že omenjenega Drob-neta sta gola dosegla odlični Ncnad Protega ter Agron Šalja. Točke proti neposrednemu konkurentu z.a mesta v sredini lestvice štejejo dvojno in so hkrati dodatna spodbuda za finiš jesenskega dela prvenstva. Naši fantje so naslednjo tekmo odigrali v Dravogradu in novinca deklasirali kar s 4:2. Domačine je v vodstvo popeljal nekdanji Domžalčan Samo Vidovič, ki je zadel v potno iz. najstrožje kazni. Hitro jc izenačil Drobne, toda gostje so prek Aljošc Sivka zopet povcdli in po prvem delu jc kazalo bolje domačim. Vendar jc v 55. minuti Blaž Škof izid izenačil. Domžale so drugi polčas popolnoma prevladovale, bile aktivnejši nasprotnik in lako preko Salje prišli do vodstva s 3:2. Prvo jesensko zmago v gosteh jc v zadnji minuti potrdil Drobne. Fantje so zopet odigrali izvrstno in tudi na gostovanju pri državnih prvakih v ljudskem vrtu pokončne glave zapustili igrišče. Pred I (KK) gledalci v IV so domačini prek filipoviea v dveh minutah (40. 4.') zatresli mrežo ne preveč zanesljivega Pintola In prednost po prvem polčasu jc hi in kar visoka. Vendar naši fantje niso odnehali z. borbeno igro in plod nje jc bil gol Drobncta v 57. minuti za znižanje na 2:1. A le tri minute kasneje jc sodnik Segala iz Pluja. ki sc jc »izkazal« žc na tekmi z Gorico v Domžalah, dosodil najstrožjo kiz.cn, iz katere je žc tretjič z i-del i Hipovic in tako spodrezal kriki domžalski enajjterid. V 84. minuli je zopet zadel Oskar Drobne in ludi Izenačenje ni bilo daleč. A so bile okoliščine pač lake, da jc ostalo pri izidu 3:2. vendar smo lahko na naše fante kljub temu ponosni. Dokazali so. da sodijo v elitni razred in da ni bojazni za prvoligaški status. V zadnjem mesecu so veliko govorili o t. i. »aferi Vončina«, vendar bi dodal, da jc vprašanje, Oc je Vončina lukiij res v prvem planu. Včasih so ključni motivi na pivi pogled neopazni In Siril javnosti nedostopni, Ore morda uspešno delo vanje kluba v zadnjih sezonah komu v nos? Naj »umazano perilo« perejo drug jc, nc pri nas v Domžalah! GREGOR BERLEC Domžalčan med zmagovalci krosa Dela Letos seje 854 tekmovalcev in tekmovalk i/. 32 ekip i/, vse Slovenije v Velenju /.a pokale pomerilo na že 34. krosu Dela. Najboljši iz posameznih občin so se pomerili na progi, ki je bila speljana ob Skalskem jezeru in je zaradi svoje težavnosti najboljše uvrstitve res omogočila le tistim, ki so bili najbolje pripravljeni. Košarka v Žejah - drugič Po odmevnem avgustovskem turnirju nam je v Žejah ostalo še veliko volje in energije za podobna srečanja. Tako smo na prelepo sončno nedeljo, 10. oktobra, ponovno povabili vse ljubitelje košarke, da se pomerijo pri gasilskem domu v Žejah. Naš cilj pa ni samo ponavljanje, ampak tudi izboljševanje. Za bogatejšo podobo prireditve sc moramo tokrat zahvaliti podjetju KIA Kušar iz. Doba ter Slaščičarni lonček iz Domžal; z veliko razumevanja za naš trud so nam tudi pomagali. Svoj delež pa prispevajo Sc izkušnje, ki si jih nabiramo , lasen znak, da smo z organizacijo takih prireditev na pravi poli. pa jc vse večji odziv. Tokrat se je prijavilo kar štirinajst ekip. Sistem tekmovanja je bil tokrat bolj zapleten. Igrali smo v dveh starostnih skupinah: mladi do 16 let ter starejši. Najprej so svoje prve izkušnje s košarkarsko žogo predstavile štiri ekipe iz, mlajše skupine PPC. Luz.crji, Street-boysi in Budžoti, ki so tudi osvojili naslov najboljših do 16 let. Deset preostalih ekip pa sc jc najprej razdelilo v dve skupini, v njih so se nato vsi pomerili po sistemu vsak z. vsakim, najboljši dve ekipi iz vsake skupine pa sla napredovali v t. i. »final-four«. V prvi skupini (Kontni. Bratovži, Zg. Brezovica, Domžale in Straroscl-ci) sta bili najboljši ekipi Zg. Brezovice in Domžal, v drugi skupini (Dob, 6. flota, Prešernova, I7B in Drčam-tcam) pa ekipi Prešernova in I7B. Po razburljivem obračunu med najboljšimi štirimi sc je izkazalo, da jc ekipi Zg. Brezovice uspelo ubra- nili naslov najboljših v Zcjah. Drugo mesto jc pripadlo ekipi 17B, bron pa je osvojila ekipa Prešernova. Po napetih petih urah borbe za žogo je že skoraj v mraku sledila še svečana podelitev odličij. Izkupiček prireditve pa jc namenjen v sklad za izgradnjo novega igrišča. ROK RAVNIKAR Ekipa Domžal se jc krosa udeležila z već tekmovalci in tekmovalkami iz domžalskih osnovnih šol ter iz Srednje šole Domžale. Da pa bi bila ekipa popolna, so na pomot priskočili tudi člani in Članice iz Atletskega kluba Domžale. Najuspešnejši med vsemi tekmovalci iz Domžal ter najhitrejši v svoji kategoriji mlajših pionirjev B je bil ANDRAŽ GREGORIČ, ki je z zmago na 1000-metrski progi ubranil lanski naslov prvaka krosa Dela. Ker je Andraž v svoji starostni kategoriji eden 8 J_I Andraž Gregorič Vpišite se v Košarkarsko šolo Lada Gor jana Košarkarski klub Domžale vabi k vpisu v KOŠARKARSKO ŠOLO LADA GORJANA, članskega trenerja, kateremu bodo pri vadbi pomagali njegovi pomočniki - priznani trenerji, v program pa bodo vključeni tudi igralci članske ekipe. > Vadbene skupine so: letnik, 1990, 1991 in 1992 MODRA SKUPINA - treningi ob torkih in petkih od 15.30 do 17. ure ZELF.NA SKUPINA - treningi ob sredah od 15.30 do 17. ure in ob sobotah od 8.30 do 10. ure letnik 1988, 1989 RDEČA SKUPINA - treningi ob ponedeljkih od 15. do 16.30. ure in ob četrtkih od 15.30. do 17. ure letnik 1985, 1986 RUMENA SKUPINA - treningi ob poncljkih od 15 do 16.30 ure in ob Četrtkih od 15.30 do 17. ure treningi ob torkih in VIJOLIČNA SKUPINA petkih od 15.30. do 17. ure Košarkarski klub obljublja enkrat mesečno tekmovalni dan, možnost ogleda tekem članske ekipe ter mladinskih ckipk med šolskimi počitnicami ter drugih prostih dneh, šola pa bo vadbo v primeru zanimanja organizirala po želji. Participacija staršev jc 3000 SIT mesečno. Otroci sodelujejo v desetmesečni aktivnosti, dobijo potrebne rekvizite za treniranje, letno karto za Članske tekme, z.agotovljcn pa jim je tudi ugoden nakup košarkarske opreme. Vpis je od ponedeljka do petka od 15,30, dalje v prostorih Košarkarskega kluba Domžale v hali Komunalnega centra v Domžalah. Vabljeni! Suzana Mladenovič izmed najboljših tekmovalcev tudi na stezi, je bila zmaga po-tihem sicer pričakovana, a ker je v športu ter Se posebej na krosu vse odvisno malce tudi od sreče, smo bili DomZalča-ni toliko bolj zadovoljni, ko je Andraž prvi pretekel ciljno črto. Željo po zmagi so nato dobila tudi dekleta, med katerimi se je najbolje izkazala SUZANA MLADENOVIČ, tekmovalka, ki dosega številne vidne uvrstitve tako na državni ravni kot na mitingih in tekih. Žal ji je zlata medalja ušla le za las. V kategoriji mlajših pionirk A je skozi cilj en km dolge proge pritekla druga. Med člani je bil na najdaljši progi, dolgi 5 km, MATJAŽ KOTNIK četrti, pri članicah pa je ŠPELA KRZAN osvojila osmo mesto. Omeniti velja še JERNEJA KASTELICA. ki ga poznamo predvsem kot gorskega tekača in je med mlajšimi mladinci osvojil peto mesto. Čestitke vsem nastopajočim, drugo leto pa čim bolj po Andraževih stopinjah! M 25 let Balinarskega športnega kluba Budničar V oktobru je Balinarski športni klub Budničar Količcvo z odprtjem novih klubskih prostorov oh štiristez-nem pokritem balinišču na Količevem praznoval prvih 25 let uspešnega dela. G. Stanislav Žavbi st., ki vseskozi vodi delo balinarskega kluba, se dobro spominja, kako so na ledanjem travniku g. Ivana Hočevarja uredili prvo balinišče, ki je iz leta v leto dobivalo novo, lepšo podobo, dokler se niso odločili za gradnjo pokritega balinišča, ki je eno redkih v Sloveniji. Balinarji s Količevega so ludi zaslužni za to, da se je ta šport razvil na domžalsko-kamniškcm območju, kjer danes deluje kar 11 balinarskih društev. Prireditve se je udeležilo veliko domačinov in gostov, med katerimi so bili predsednik Balinarske zveze Slovenije, g Jože Kebee, tajnik g. An- drej Pele, županja ga. Cveta Zalokar Oraženi, predsednik Hrvaške Istre g Milivoj Juračic, podpredsednik Balinarske zveze opatijske regije Justo Kotalkarsko drsalni klub Domžale Najuspešnejša sezona Kotalkarsko drsalni klub Domžale se lahko pohvali s številnimi naslovi državnih prvakov, ki so jih njihovi tekmovalci osvojili doslej. Pa vendar jc bila letošnja sezona za klub nekaj posebnega. Za lo sta poskrbeli mladi kotalkariei Saša SLANC in Alenka IVANČIČ, ki sta najprej presenetili z udeležbo in odličnima nastopoma na evropskem prvenstvu, nalo pa sta sc udeležili tudi svetovnega prvenstva za mladince in člane, kije bilo v Avstriji. Svetovno prvenstvo kotalkarjev je bilo letos na Ciold Coastu v Ca-rari. Na njem se jc zbralo preko 500 tekmovalcev i/ 26 držav in Kotalkarsko drsalni klub Domža- le je imel letos prvič v svoji 14-letni zgodovini na svetovnem prvenstvu dve svoji tekmovalki. Kot članici slovenske reprezentance sla se namreč Svetovnega prvenstva z.a mlajše mladinke udeležili Saša SLANC in Alenka IVANČIČ. Saša SLANC jc tekmovala v prostem kratkem in dolgem programu in osvojila 19. mesto. Alenka IVANČIČ pa je bila po obveznih likih 22. po kratkem programu 14. v prostem programu 15. skupaj -fa jc v kombinaciji zasedla deseto mesto, kar jc doslej najboljša uvrstitev slovenskih mladink na svetovnem prvenstvu. Dekletoma iskicne čestitke pa tudi njunim staršem, ki morajo sami pokrivati tako stroške dodal nih priprav deklet v športni dvorani, kol vse stroške za njuno udeležbo in nastop v daljni Avst raliji. Odlični kotalkariei Sašo in Alenko bomo predstavili v naslednji številki SLAMNIKA. B. V. Tcrčič ter svetovna podprvaka iz nekdanje Jugoslavije g. Jože Požar in g. Matošcvič. Slovesnost ob srebrnem jubileju so združili s turnirjem II območnih balinarskih reprezentanc v njem jc zmagala ekipa regije Sežana. Predsednik BSK Budničar je v slovesnem nagovoru predstavil prehojeno pol in pohvalil vseh 75 članov kluba, ki so vsak po svoji moči prispevali k uspešnemu delu. Klubu sla čestitala in ga pohvalila tudi predsednik BZS. g Jote Kebec, in županja ga. Cveta Zalokar Opažem, ki sta skupaj s Stanislavom Žavbijem tudi odprla blizu 90 nr lepo urejenih klubskih prostorov. Podelili so tudi vrsto priznanj, med katerimi so sc posebej spomnili vseh ustanovnih in zaslužnih članov, sponzorjev in donatorjev, posebej pa g. Cveta Laniška, najboljšega člana kluba v letošnjem letu. Največji uspehi Balinarskega športnega kluba Budničar so: • pokrilo Stiristcz.no balinišče • uvrstitev v državno ligo. kjer uspešno nastopajo in so v letošnjem letu osvojili tretje mesto. V ekipi pa so balinali: Cveto laniSek. Darko Svetlin, Stane Zavbi, ml., lože lloi-vat, ml., Cveto Petek. Andrej Vo-donenik, Bodnn Ježovnik, Jože Bol-har. Drago Bebci: rezervi Robi Po Ijanšck, Pokli Oražcm; trener jc Milan Rulai; med posamezniki je doslej dOKge] največji uspeh Stane Zavbi ml. s petim mestom na državnem prvenstvu v natančnem zbijanju; • organizacijski uspehi: odlični organizatorji turnirjev, tekmovanj, državnih prvenstev in drugih pomembnih tekmovanj; • organizatorji drugih prireditev, med katerimi jc najbolj znano prvomajsko kresovanjc, kjer uspešno sodelujejo z. Območno organizacijo /veze Svobodnih sindikatov Slovenije Domžale, ki so ji ob srebrnem jubileju podelili tudi posebno priznanje; Županja Cveta Zalokar Oražem, g. Jože Rebec, predsednik Balinarske zveze Slovenije, g. Stanislav Zavbi st., predsednik BSK Budničar ter g. Maks Belcijan, desna roka predsednika BSK, ki ni nikoli odrekel pomoči in je vzor ostalim budničarjem, ob odprtju novih klubskih prostorov. Iz rok predsednika BSK Budničar je priznanje prejel tudi g. Jože Vodlan, najstarejši aktivni član kluba, za katerega balinišče pomeni drugi dom, saj skoraj ne mine dan, ko ga ne bi obiskal. Ob njiju ga. Mihaela Trček, tajnica in bla-lajničarka kluba, oto: Vido Repanšek) K • uspešno delo na področju vključevanja mladih v balinarski šport, organizacijo rekreativnega balinanja starejših (liga veteranov), v svojih vrstah pa imajo tudi uspešne sodnike, med njimi g Jakoba Zanoškarja. ki Ima licenco i stopnje in večinoma sodi tekme v državni in super balinarski ligi. Ob koncu se balinarji s Količevega islircno zahvaljujejo vsem sponzorjem m donatorjem. V 25 letih Jih je bilo veliko in njihova pomoč jc bila vselej dobrodošla, še posebej pa iskrena hvala: Občini Domžale. Kra- jevni skupnosti Toma Brejca Vir. Območni obrtni zbornici Domžale, LIS Skočaj Vir. Napredek Domžale. Karton Količevo ter ne nazadnje tudi g. Ivanu Hočevarju, na čigar travniku se je vse začelo... Ob koncu pa se iskrene čestitke ekipi BSK Budničar, ki se je pred kratkim na 28. maroniadi v Lovranu, na turnirju 12 ekip uvrstila v finale, kjer so izgubili z ekipo Pazina, v kateri sta nastopila oče in sin - svetovna prvaka v parih. V. B. Hi vice Šahovske no Jeseni potekajo v Sloveniji različne državne lige. V njih sodelujejo tudi ekipe Napredka Domžale, ki so tudi tokrat dosegle lepe uvrstitve, lahko pa bi bilo še bolje. Uge so se sicer i rale v Kranju. Drugo mesto mladincev V drugi pokivici septembra je bila v Kranju I. mladinska liga 1999. v kateri je sodelovalo osem ekip. I>>mzalski mladi upi so osvojili drugo mesto, kar jc bilo še zlasti ugodno po slabem začetku, saj so dva začetna dvoboja izgubili najprej z Žalcem in zmagovalcem Lipo Šentjur. Pet zaporednih zmag v nadaljnjih dvobojih pa jc zadoščalo za zanesljivo drugo mesto. Končni vrstni red: 1. Lipe Šentjur 11 (16.5) (prva številka jc osvojeno število meč točk. druge so do-sežene toCke v posameznih partijah). 2. Napredek Domžale 10 (17), 3. Polskava 9 117). 4. Žalec 9 (15). 5, Tomo Zupan Klanj 6 (14.5). 7. Gorenjska l^sce 3 (9.5). H. Komenda 2 00) Med posamezniki je bil najuspešnejši I Aika Pavlic, ki je na tretji deski v sedmih partijah osvojil pet in pol točke. I,uka LeniC pa na drugi deski štiri in pol točke. zVleksander Nady je na prvi deski zabeležil zaneslji ve štiri točke. Lucija Rovbtar je na četrti deski v treh partijah dobila dve točki, manj sreča pa je imel Žiga Osolin. ki je na četrti deski iz štirih partij iztržil eno točko. Člani peti v pni ligi Kranjski hotel Crei: zadnjem obdobju gostoval kar dve večji šahovski prireditvi Potem ko je v njem potekalo državno člansko šahovsko prvenstvo, na katerem pa žal ni bilo nobenega od članov Napredka (Bojan Osolin se je nanj uvrstil neposredno, pa se ga zaradi službenih obveznosti ni mogel udeležiti), jc Crcina gostila tudi prvo slovensko šahovsko ligo zahod. Napredek Domžale je v tej ligi začel odlično, saj je uvodoma premagal favorizirano Gorenjko Jxscc. pa še SD dr. Milan Vidmar iz Ljubljane ter po pričakovanju tudi Stari trg ob Kolpi. Potem je ekipa nekoliko popustila in tesno izgubila z končnim zmagovalcem Koper Žustenio in Vrhniko, pa Se s kranjsko ekipo Tomo Zupan, v zadnjem kolu pa remizi raki z MLP Trebnje. Domžal-čani so imeli tudi nekoliko težav z igralci, saj je zaradi pre-zasedanosti morala večino partij (xligrati ožja zasedba. Seveda pa je trcbei dodali, da je Na-predkova ekipa sodelovala tudi v drugi zahodni ligi. ki je Sočasno potekala v Kranju. Peto mesto in zlata sredina pa jc vendarle soliden uspeh, še posebej ker v domžalski ekipi ni bilo nobenega tujega igralca kar pa ni veljalo za druge ekipe, ki so sc vidno uvrstile v prvi slovenski ligi. Končni vrstni red: I. Koper Žustcrna 13 (26,5), 2. Gorenjka Lesce 8 (25,5). 3. Tomo Zupan Kranj H (223), 4. Dr Milan Vidmar Ljubljana 8 (22). 5 Napredek Domžale 7 (22). 6. BMP Trebnje 7 (20,5), 7. Vrhnika 5 (22). 8. Slan trg ob Kolpi 0(7). Med posamezniki jc bil med Domžalčani najbolj učinkovit Bojan Osolin. ki je osvojil pet in pol točke in oddal le en remi iz šestih partij. Zelo dobra sta bila veterana mojster Vlado IvančiC, ki je zbral štiri točke iz sedmih partij, vendar je premagal mednarodnega mojstra Bašagiča, remiziral pa z mednarodnima mojstroma Mu ranguničem in Golumbovičem (oba iz Hrvaške), toda z obema je bil Vlado zelo blizu zmage. Štiri točke iz sedmih partij je osvojil tudi Vid Vavpetič, tradicionalno odličen ekipni igralec, pa seveda tudi organi/ator-ska duša moStva. Poleg treh omenjenih šahis-tov so za Napredek igrali še mojstrski kandidati Marjan Kai -nar. Bogdan Osolin, Boštjan Re-bernik, Janez Hribar in Jože Skok. JOŽE SKOK OBJAVE stran 18 Cene nepremičnin v domžalski občini rastejo Nepremičnine so v domžalski občini v /iuinjih mesecih, po ru/isk.i- vi najobsežneje ba/e nepremičnin v Sloveniji na internetu, Slone p, v porastu. Najbolj verjetni vpliv na to dejstvo je urejanje cestne infrastrukture / novo obvoznico Domžale -Ljubljana, ki ze sedaj, ko je praktično se v gradnji, omogoča hitrejši dostop do glavnega mesta. Zato so nepremičnine na Domžalskem zanimive tudi za Ljubljančane, in povečano povpraševanje je v zadnjih mesecih dvignilo cene. Na dvig cen je v manjši meri vplival tudi novo uvedeni davek na dodano vrednost. V spodnji razpredelnici so navedene najni/je in najvišje cene za prodajo hiš. parcel in vikendov v domžalski občini. Navedena jc tudi povprečna cena za kvadratni meter posamezne nepremičnine. Vse cene so \ slovenski tolarjih. Tako vidimo, da se cene za nakup hiš se gibljejo od najnižje ponudbe. 2.500.000 Sit, ki se nahaja v Moravčah, do najdražje ponudbe stanovanjske hiše, ki se nahaja v samem središču Domžal in se vrti okoli H5.000.00 Sit. V aktualni ponudbi stanovanjskih hiš lahko trenutno najdete v Lukovici pri Domžalah tudi večjo, 570 nr veliko samostojno niso, na ravni sončni legi, staro sto let in potrebno manjših adaptacij, za odkupno ceno 40.500.000 Sit. V Preserjih pa je naprodaj I60 m' velika, novejša hiša, z vsemi priključki in 572 mJ veliko parcelo za odkupno ceno 30.200.000 Sit. Povprečna cena za kvadratni meter samosiojne hiše se v občini Domžale giblje okoli 138.000 Sit. Ceno za nakup zazidljivih parcel sc vrtijo od najcenejše ponudbe, za katero je potrebno odšteti 485.000 Sit, do najdražje, ki seže do %.(*X).000 Sit in se nahaja v Trzinu. Povprečno pit je za kvadratni meter zazidljive parcele v občini Domžale potrebno odšteti 60.000 Sil. Na Pšati pri Šentjakobu boste tako v aktualni ponudbi lahko našli 770 m2 veliko zazidljivo parcelo, z vodo in elektriko, vendar brez dovoljenj, za ceno 10.605.000 Sit. Cene za nakup vikendov v domžalski občini se vrtijo od najcenejšega vikenda, ki je postavljen na Javorščici in jc lesen za odkupno ceno 1.120.000 Sit in najvišjega cenovnega razreda vikenda, ki se nahaja ob Volčjem Potoku in slane 27.000.000 Sit. V Vihpolju pri Moravčah jc trenutno v aktualni ponudbi 110 nr velik, zidan vikend, s pripadajočo parcelo, trenutno v zaključni gradbeni lazi. /a odkupno ceno 8.200.000 Sit. Povprečna cena vikendov je v občini I\>mzale 81.000 Sit za kvadratni meter. Komisija za turizem Vabilo k sodelovanju Predstavniki Komisije za turizma 'z obcioc Oonizalc so se udeležiti predstavitve projekta h /m je tudi turistični kraj in ob tem ugotoviti, da hi podobne porjekte lahko pripravlja tudi nasu turistična društva ali komisija koi celota. Po poteh dediščine I/ ObCine Moravče srno dobili povabilo k sodelovanju v skupnem projektu novonastalih občin Po poteh dediščine. Cilj projekta jc. da organizirano predstavimo Širšemu krogu ljudi turistične, naravne in kulturno zgodovinske Zanimivosti ter tako začnemo z. uveljavljanjem naših skupnih interesov na področju turizma. Slovenija - dežela dobrot Komisija za razvoj turizma pri Oddelku za gospodarstvo in finance jc vodstvom osnovnih sol v Občim Domžale poslala razpis Turistične zveze Slovenije in Zavoda RS za šolstvo za 14 festival turističnih podmladkov, ki bo 20, in 21. aprila 2000 na državni ravni. Še preti tem pa bodo organizirana regijska tekmovanja. Komisija pričakuje, da se bodo 14. festivala udeležili tudi turistični krožki z naših osnovnih šol Sozvočje turizma in kulture Skupna poslanica Mednarodne turistične organizacije (WTO) in t NESCA poudarja potrebo po čim boljšem sozvočju turizma in Kulture v ohranjanju svetovne dediščine za novo tisočletje. Poslanica govori i1 pomembnih povezavah, ki jih turizem in kultura že izpričujeta, še bolj pa o novih povezavah v prihodnje. Programi turizma in kulturo morajo zbli/ait tuda preko gmotnih vlaganj in postati skupni projekti. Zgledov rž tujine jc precej, kako se da marsikaj storiti, če le .»bsiuiajo jasni cilji in volja, da se lih uresniči. Tudi na lokalni ravni se da marsikaj storiti, mar ne? -IGOR KUZMIC REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 1000 Ljubljana. Slovenija URAD ZA PROSTOR Služba za posege v prostor republiškega pomena Telefon: (061) 17 87 126 - Telefaks: (061) 17 87 125 Številka: 350-03-05/99-VM Datum: 15. II. 1999 Dato: bsvirjold Ministrstvo za okolje in prostor. Dunajska 47, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, St. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa Vir, investitorja OMV ISTRABENZ d. o. o., Ferrarska ul. 7, Koper, OBJAVLJA l.da jc dne 15. II. 1999 z odločbo št. 350-03-05/99-VM/MIS izdalo lokacijsko dovoljenje za gradnjo bencinskega servisa Vir, 2. da je bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja dne 05. 10. 1999 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-45/99. 3. da so bile med javno predstavitvijo, javno obravnavo z zaslišanjem investitorja in pisno na Ministrstvo za okolje in prostor, podane pripombe, ki jih je upravni organ v postopku obravnaval in glede njih ugotovil: Glede pripomb, ki se nanašajo na samo lokacijo bencinskega servisa (in sicer da bencinski servis ni primeren za tako zgoščeno naselje, da je v bližini že drug bencinski servis, vprašanje spremembe namembnosti zemljišča, na katerem jc lociran obravnavani poseg), upravni organ ugotavlja, da je lokacijska dokumentacija, ki ob-ravnaVa predmetni poseg izdelana na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev za območja urbanističnih zasnov Domžal, Mengša, Trzina in Moravč ter drugih ureditvenih območij ter skladna z njimi. Navedeno potrjuje tudi dopis Občine Domžale št. 35I0I-33/99-AS z dne 11.02. 1999, iz katerega izhaja, da jc lokacijska dokumentacija skladna s prostorskimi izvedbenimi akti, veljavnimi na območju občine Domžale. Upravni organ glede pripomb, ki se nanašajo na odvodnjavanje odpadnih voda v obstoječe kanalizacijsko omrežje, ugotavlja, da bodo odpadne vode speljane prek lovilcev olj v javno kanalizacijo -priključek na Cufarjevi ulici. K takšni ureditvi jc bilo pridobljeno soglasje upravljavca kanalizacije. Javnega komunalnega podjetja »Prodnik« d.o.o., Domžale, št. LD1/169/98-UP z dne 02. 04. 1999, iz katerega izhaja, da je predvideni priključek možen, da je obstoječa kanalizacija ustrezna in je zaradi novega priključka ni potrebno spreminjati. V knjigo pripomb so bile podane tudi pripombe, da obravnavana lokacija bencinskega servisa ni primerna, ker jc že sedanje okolje preobremenjeno (onesnaženost zraka je že sedaj prekomerna - povečana emisija pilov v ozračju, povečan smrad, žc sedaj jc ugotovljen prekomeren hrup). Glede teh pripomb upravni organ ugotav- lja, da iz poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelala pooblaščena institucija, izhaja: •da bo vpliv na zrak zaradi obratovanja bencinskega servisa neznaten in zanemarljiv v primerjavi z. emisijami snovi zaradi celotnega prometa po obstoječi cesti Maribor-Ljubljana (točka 5.1. poročila o vplivih na okolje): • da bo vpliv hrupa zaradi predmetnega posega neznaten, imisi-je v sosednjem okolju pa bodo ob upoštevanju protihrupnih ukrepov nižje od mejnih ravni in nižje od ravni, ki jih v okolje emitira promet po cesti Maribor - Ljubljana. Bencinski servis bo s pro-tihrupo ograjo predstavljal zaslon z.a naselje ob CufarjeVi ulici in bo celo zmanjšal vpliv hrupa prometa (izhaja iz točke 5.5 poročila o vplivih na okolje in iz dopisa izdelovalca poročila o vplivih na okolje z dne 26.08. 1999, kot tudi iz lokacijske dokumentacije in točke 5. I. poglavja izreka tega lokacijskega dovoljenja). Ne glede na navedeno pa jc investitor v skladu z zahtevo tega lokacijskega dovoljenja (točka VIII. izreka) dolžan izvajati moniloring hrupa in je v primeru ugotovljenih prekoračitev hrupa dolžan izvesti dodatne protihrupne ukrepe. Glede pripomb, ki se nanašajo na nevarnost izliva naftnih derivatov pri pretakanju goriva in na nevarnost za izbruh požarov v okolici jaška, upravni organ, na podlagi predložene lokacijske dokumentacije in poročila o vplivih na okolje, ugotavlja, da jc tveganje za ekološke nesreče ob upoštevanju predvidenih ukrepov minimalno. Predvideni ukrepi so navedeni v lokacijski dokumentaciji in poročilu 0 vplivih na okolje. K lokacijski dokumentaciji jc bilo pridobljeno tudi požarno soglasje Ministrstva za obrambo, Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami št. 40-S-370-05/4-99/MN z dne 22.02. 1999, iz katerega izhaja, da so v lokacijski dokumentaciji upoštevani vsi veljavni predpisi s področja varstva pred požarom. Zahtevi Zaje Igorja, Čufarjcva ul. 18, Vir, /a izgradnjo kaskadne-ga protihrupnega zidu, ki naj bo ozelenjen v dveh nivojih, je ugodeno. To izhaja iz lokacijske dokumentacije (stran 19, točka 2.3.6. Prometna in zunanja ureditev) in poročila o vplivih na okolje (stran 27). Glede zahtev Gerčar Petra, Čufarjcva ul. 14, Vir, in Sušnik Martina, Čufarjcva ul. 14, Vir, podanih na javni obravnavi dne 15.06. 1999, za sodelovanje v predmetnem postopku, upravni organ ugotavlja, da nista izrecno navedla, s čim bi bila zaradi obravnavanega posegit prizadeta, iz lokacijske dokumentacije in poročila o vplivih na okolje pa izhaja, da s predmetnim posegom nista prizadeta. Glede na navedeno Gerčar Peter in Sušnik Martin nc moreta sodelovati kot stranki v predmetnem postopku, lahko pa, skladno z določbami Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS. št. 32/93 in 1/96) sodelujeta kot zainteresirana javnost v postopku - prek javnega naznanila sta bila seznanjena s potekom javne predstavitve in z razpisano javno obravnavo, javne obravnave sla sc tudi udeležila in na njej podala pripombe. Kol zainteresirana javnost bosta prek sredstev javnega obveščanja tudi seznanjena z. izdajo lokacijskega dovoljenja in z opredelitvijo upravnega organa do podanih pripomb v postopku. Nadalje upravni organ glede pripomb Zaje Igorja, Čufarjcva ul. 18, Vir, in Nevcnkc Kopušar, KONT d. o. o., Čufarjcva ul. 20a, Vir, ki se nanašajo na izgubo reklame zaradi nasutja terena in občutno zmanjšano tržno vrednost nepremičnin, ugotavlja, da tovrstne zahteve niso predmet tega lokacijskega dovoljenja in odločitve upravnega organa v predmetnem upravnem postopku. Nc glede na navedeno pa so tovrstne zahteve lahko predmet dogovora med investitorjem in strankami. SANJA TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh. SVETOVALKA VLADE KAMNIŠKA BISTRICA: REKREACIJSKA OS REGIJE (natečaj za otroke osnovnihin dijake srednjih šol v povodju Kamniške Bistrice) Na Inštitutu za celostni razvoj in okolje (ICRO), ob pomoči Centra za mlade iz Domžal, letos v povodju Kamniške Bistrice pripravljamo natečaj »Kamniška Bistrica: rekreacijska os resjje«. Osnovni namen akcije je doseči večje poznavanje Kamniške Bistrice kot vodotoka in njene naloge za gospodarski in turistični razvoj regije. Posebno pozornost posvetite razmišljanju o tem, če vi, kot posamezniki ali kot skupina, lahko karkoli storite za to, da bi izboljšali stanje vodotoka in zelenega pasu ob Kamniški Bistrici ter tako posredno pove- čali potencial rekreacijske rabe zelenega pasu ob vodotoku. Naloge se lahko lotite takole: A. napišete in ilustrirate pripoved o Kamniški Bistrici (literarni in likovni projekt) B. napišete poročilo o raziskovalni nalogi v obliki članka (raziskovalni projekt) Prispevke pošljite najkasneje do 15. februarja 2000 na naslov: Center za mlade - Vodni detektiv: Bistrica Ljubljanska 70 1230 Domžale Posredujemo pri nakupu in prodaji privatizacijskih delnic podjetij (Helios, T osama, Belinka, Krka,...) in skladov (Maksima, Arkada, Triglav,...) Pokličite nas, uredimo vam vse. RBM, d.o.o. Dunajska 21 (I. nad.) Ljubljana tel. št: 13-68-512, 13-68-589. STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-19. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-19. ure Četrtek od 13.-19. ure Petek od 9.-12. ure OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 Hm LADO DESETKO NAJUGODNEJE DOBITE PRI NAJBOLJŠEM TRGOVCU VOZIL LADA V LETU 1998 <3D LADA .1.» SAMARA 1,5i - 904.995 SIT v novembru popust - 59.500 SIT N0VA1,7i- 1,522.010 SIT Ugodna posolila do 5 let Staro za novo • PRODAJA VOZIt • SERVISIRANJE • KLEPARSKA DELA • REZERVNI DELI AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66, Mengeš servis tal.: 061/737-041 prodaja tal.: 061/737-313 RODEX J PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova, Rovska cesta 2 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 {m/4 ... novi 306 Husky združuje udobje in varnost Z novim Peuaeotom v novo tisočletje - ezplačno! Peugeot 306 HusbjT je posebna serija avtomobilov z izjemno serijsko opremo. Zlasti pomemben je visok nivo vgrajene varnosti za zimske razmere, saj ima Peugeot 306 Huskv že serijsko: -5. generacijo zavor ABS, - sprednje meglenke, - halogcnsfce žaromete, - po višini nastavljiva sprednja varnostna pasova s pirotehničnimi zategovala - električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali. novi ugodnejši kreditni pogoji -m 1 VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEXU RADOMLJE OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO za prijavo programov sofinanciranja miklavževanja, božičnih in novoletnih prireditev I. Obćina Domžale poziva vse fizične in pravne osebe, da predložijo programe za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa občine Domžale, ki jih bomo sofinancirali iz občinskega proračuna. 2. Prijave morajo vsebovali: - ime. sedež in status prijavitelja. - opis programa, - kraj in čas izvedbe, - predračunsko vrednost izvedbe programa, - vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. 3. Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi, namenjeni otrokom, tradicionalni' prireditve ter prireditve s priznano kvaliteto. 4. Programe lahko vložite najkasneje v roku 7 dni od objave v Slamniku na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69,12.10 DOMŽALE. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 720-100, interni 153 ali 151.0 izboru programov, ki jih bomo sofinancirali i/, proračunskih sredstev, boste obveščeni v roku 5 dni od dneva zaključka razpisa. XY. Županja ^ Cveta Zalokar Oražem, 1. r. Na podlagi 10. člena Pravilnika o štipendiranju nadarjenih učencev in študentov v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 10/ 95, 14/95 in 10/99) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja RAZPIS štipendij za deficitarne poklice s področja obrti za šolsko leto 1999/2000 PREDMET RAZPISA Občina Domžale za šolsko leto 1999/2000 razpisuje štipendije za deficitarne poklice s področja obrti za naslednje poklice: • kovač • zidar • tapetnik • sedlar Kandidati morajo predložiti: • dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, ' dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, • dokazilo o stalnem prebivališču v občini Domžale, • življenjepis, • dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana. Prednost pri podelitvi bodo imeli kandidati z višjo oceno. Prošnje s prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do 20. decembra 1999 do 12. ure na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti OBČINA DOMŽALE URAD ŽUPANJE JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV SPORTA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2000 Urad županje Občine Domžale razpisuje kandidaturo za sofinanciranje programov Sporta v Domžalah za leto 2000. 1) Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: • Sport v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne vzgoje - predšolske mladine - osnovnošolske mladine - srednješolske mladine - Športne dejavnosti Studentov • Sport v društvih: - šport mladih - redna splošna vadba - šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport) - športno rekreativna dejavnost odraslih - kakovostni šport - vrhunski šport • šport invalidov • šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov • promocijska dejavnost • priznanja športnikom in športnim delavcem • športne prireditve 2) Na razpis za sofinanciranje programov lahko kandidirajo: • vsa športna društva • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma panoge • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja 3) Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti • da imajo organizirano redno dejavnost za katero so registrirani najmanj 30 tednov v letu, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini. 4) Rok za prijavo je 26. NOVEMBER 1999. na naslov: OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANJE, Ljubljanska cesta 69. 1230 Domžale Obrazce za prijavo in podrobnejše informacije dobite na Oddelku za družbene dejavnosti, na tel. št.: 061/720-100 ali 721-305. Stanovanjski sklad Občine Domžale - Upravni odbor objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 6/97 in 11/99) RAZPIS za dodelitev socialnih stanovanj v občini Domžale-v najem i. Po tem razpisu bo na razpolago predvidoma 10-15 najemnih socialnih stanovanj v občini Domžale v letih 2000 in 2001. II. Upravičenci za pridobitev socialnih stanovanj Upravičenci za pridobitev najemnih socialnih stanovanj so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje, kriterije in merila Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj občine Domžale, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene z veljavnimi predpisi s področja socialnega varstva in si iz razlogov, na katere ne morejo vplivati, ne morejo zagotoviti dohodka na družinskega člana (ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji). III. .Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za dodelitev socialnega stanovanja: - da je prosilec državljan Republike Slovenije, - da ima prosilec stalno prebivališče v občini Domžale in na naslovu tudi dejansko prebiva, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz. lastnik primernega stanovanja, oz je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine, ^ - da prosilec ali njegov ožji družinski član, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik premičnine, ki presega 257» vrednosti primernega stanovanja, - da prosilec aii njegov ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso bili imetniki stanovanjske pravice oz. najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih Stanovanjskega zakona in so le-tega odtujili, - prosilec ima pravico do socialnega stanovanja pod pogojem, da mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša: • za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% od vsakokratne povprečne plače v državi, • za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% od vsakokratne povprečne plače v državi, • za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% od ' vsakokratne povprečne plače v državi, - za odrasle osebe 52% od vsakokratne povprečne plače v državi (V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je prosilec ali njegov družinski član pridobil v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka po določbah Zakona o socialnem varstvu Povprečna mesečna plača v RS v otxtobju junij-avgust/99 znaša 171.755,00 SrT bruto oz. 108.457.00 SIT neto). IV. Dokumenti, s katerimi se dokazuje upravičenost do socialnega stanovanja Prosilci - upravičenci dokazujejo upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti: - izpolnjeno predpisano vlogo za pridobitev najemnega socialnega stanovanja ter prilogami: 1. potrdilo o državljanstvu, 2. potrdilo o stalnem bivališču prosilca (z navedbo od kdaj) in družinskih članov oz. članov gospodinjstva, 3. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in družinskih članov oz. dohodku iz tega premoženja na območju občine Domžale ali kjer koli drugje, 4. najemno oz. podnajemno pogodbo, 5. potrdilo o zaposlitvi in dohodku prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, 6. potrdilo o prijavi na Uradu za delo Domžale, z navedbo od kdaj (za nezaposlene), 7. kopijo sklepa delodajalca z navedbo razlogov za prenehanje delovnega razmerja (za nezaposlene), 8. odločbo o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo (za nezaposlene), 9. potrdilo o prejemanju denarne pomoči od Urada za delo Domžale, 10. potrdilo o šolanju za otroke, starejše od 15 let, 11. potrdilo o prejemanju preživnine, 12. potrdilo o prejemanju drugih denarnih dodatkov. 13. izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (kadar prosilec oz. njegovi družinski člani dokazujejo trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami). 14. odločbo Centra za socialno delo o razvrstitvi otroka (kadar gre za družino z otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno motnjo), 15. odločbo Centra za socialno delo o priznanju statusa invalida (kadar je prosilec ali ožji družinski član nesposoben za samostojno življenje in deb), 16. odločbo ZPIZ o stopnji invalidnosti oz. potrebi po tuji negi in pomoči (kadar je prosilec ali ožji družinski član nesposoben za opravljanje osnovnih življenjskih potreb). Razpisni postopek Prosilci, ki se želijo javiti na razpis, lahko kupijo obrazec, s katerim se bodo javili na razpis od 18. 11. do vključno 30.11.1999 v sprejemni pisarni Občine Domžale, Ljubljanska 69. Domžale. Cena obrazca je 1.000,00 SIT. Samo popolne vloge bo sprejemal Oddelek za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, Savska cesta 2, Domžale (Gasilski dom). Vloge morajo prosilci oddati osebno v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja po razporedu, označenem na vlogi oz. najkasneje do 15.12.1999 do 12. ure. Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v Občini Domžale, bo v roku 60 dni po izteku razpisnega roka določena prednostna lista -seznam upravičencev za pridobitev socialnih stanovanj v najem. Lista bo objavljena na enak način kot razpis. Prosilce, uvrščene na prednostno listo za oddajo socialnih stanovanj v najem, se o njihovi uvrstitvi obvesti s sklepom. Vloge prosilcev, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev ali bodo vloge oddali po končanem razpisu, bodo zavržene s sklepom. VI. Končne določbe Na podlagi uvrstitve na prednostno listo strokovna služba upravičencem izda sklep o dodelitvi socialnega stanovanja v najem. Strokovna služba pred izdajo sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v najem preveri, če prosilec še izpolnjuje upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem. Pred prevzemom stanovanja je upravičenec dolžan plčati varščino za čas uporabe najemnega stanovanja v višini 2.300 SIT/m*. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina vrne upravičencu, lahko pa se uporabi za usposobitev stanovanja v prvotno stanje z upoštevanjem normalne rabe ali poravnavo morebitnih neplačanih obveznosti za najeto stanovanje. Vse dodatne informacije dobite na Občini Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2/II, Domžale, tel. 713-686. Stanovanjski sklad Predsednik Upravnega odbora Občine Domžale MARKO VRESK, I. r. Obvestilo V skladu s Pravilnikom o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči socialno ogroženim upravičenci z območja Občine Domžale lahko ob sredah med 16. in 18. uro koristijo usluge v prostorih Občine Domžale. Zaželeno je, da predhodno pokličete: Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale, tel. 721-305. OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Ljubljanska 69, 1230 Domžale tel.: 714-251, faks: 721-350 Obvestilo gostincem za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov v občini Domžale Obveščamo vas, da je od 12.06.1999 prenesena pristojnost potrjevanja obratovalnega časa gostinskih obratov iz pristojne enote upravne enote (Upravna enota Domžale) na pristojni organ lokalne skupnosti (Občine Domžale). Tako morajo gostinci prijaviti razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti (Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo) 15 dni pred: - začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto, - začetkom obratovanja, - spremembo obratovalnega časa. Gostinec prijavi obratovalni čas na obrazcu, ki ga izpolni v treh izvodih in ga pridobi na Vložišču Občine Domžale. Obrazec je potrebno kolkovati z 900,00 SIT. Gostinec mora ob prvi prijavi priložiti fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti oziroma prijavni list. Gostincu, ki prijavi redni obratovalni čas (med 6. in 22. uro) oziroma ne zaproša za podaljšani obratovalni čas, po prvi potrditvi ni treba za vsako koledarsko leto ponovno pripravljati razporeda obratovalnega časa, če tega ne spreminja in če ni prišlo do sprememb, ki se nanašajo na osebne podatke o gostinskem obratu. Za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti lahko izjemoma tudi gostincu, ki zaproša za podaljšani obratovalni čas. skladno s sprejetimi merili, ki morajo vsebovati tudi določbo o možnem preklicu take odločitve in pozitivnem mnenju pristojne krajevne skupnosti, izda soglasje k prijavljenemu obratovalnemu času za obdobje, daljše od enega koledarskega leta. Obvestilo trgovcem za določitev obratovalnega časa prodajaln v občini Domžale Obveščamo vas, da morajo trgovci prijaviti urnik obratovalnega časa prodajaln pristojnemu organu občine (Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo) 15 dni pred: - začetkom novega koledarskega leta, - začetkom poslovanja prodajalne, - spremembo urnika obratovalnega časa prodajalne. Trgovec prijavi obratovalni čas na obrazcu, ki ga izpolni v treh izvodih m ga pridobi na Vložišču Občine Domžale Vlogo je potrebno kolkovati z 900,00 SIT Trgovec mora prijavi priložiti fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno v obravnavani prodajalni Občina Domžale obvešča vse potencialne izvajalce javnih del, da je bil dne 5. II. 1999 objavljen v dnevnem časopisju in Uradnem listu št. 91) javni razpis za izbor javnih del v Republiki Sloveniji za leto 201)0. in Razpis Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje objavljamo v celoti. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanji objavlja na podlagi 7. člena Odredbe o nar. in drugih transferov iz sredstev proračuna 5, 23.1. 1998) jubljana ncij, dotacij (Ur. list St. javni razpis za izbor javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2000 1. Uporabnik jc Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Glinska ulica 12, Ljubljana. 2. Predmet javnega razpisa je izbira programov in izvajalcev javnih del za obdobje od 1.1. 2000 do 30.12. 2000, ki so namenjeni spodbujanju razvoja novih delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelnih. 3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji: - Pri organiziranju, in izvajanju javnih del sodelujejo naročniki javnih del. izvajalci, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) in pooblaščene organizacije. - Na razpisu lahko kot izvajalci in naročniki javnih del sodelujejo občine, zveze, društva, ustanove, javni zavodi oziroma druge neprofitne organizacije ali državne institucije. - Na razpisu lahko sodelujejo kot izvajalci ali naročniki tudi delodajalci ali druge organizacije. Programe javnih del lahko organizirajo samo za tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in s katerim na trgu dela ne bodo povzročale nelojalne konkurence. 4. Orientacijska vrednost naročila je 5.880.000.000.00 SIT. 5..Merila za izbor: Odbor za izbor javnih del rx>trjuje programe javnih del glede na: - kriterije za izvajanje programov javnih del; - mnenje Območne službe Zavoda o primernosti programa javnih del oziroma ciljev in ciljnih skupin brezposelnih, zaradi katerih se organizirajo programi javnih del; - javni interes, ki ga zagotavlja naročnik javnega dela; - zagotovljene vire financiranja; - mnenje lokalne skupnosti v primerih, kadar naročnik programa ni lokalna skupnost; - sredstva, namenjena programu javnih del v proračunu Republike Slovenije za 1. 2000. Odpiranje prijav ni javno. Odbor za izbor javnih del obravnava prispele prijave enkrat na mesec. 6. Zavod za programe javnih del bo sofinanciral na podlagi javno obravnavanih kriterijev, ki so ra/vidni iz zapisne dokumentacije. 7. Obdobje izvajanja programa: od 1.1. 2000 do 31.12. 2000. 8. Rok za prijavo: Za programe javnih del. ki se bodo začeli izvajati v mesecu januarju 2000 (tudi za tiste, ki so se že izvajali v letu 1999). je rok prijave 26. II. 1999. Prijave posreduje pristojni Območni službi Zavoda oz. Generalni službi, kadar gre za nacionalne programe. Za programe, ki se bodo začeli izvajati kasneje, pristojne Območne službe Zavoda zbirajo prijave do vsakega 5. v mesecu. 9. Razpisno dokumentacijo, prijavne obrazce in dodatne informacije lahko kandidati dobijo na: pristojnih Območnih službah Celje. Koper. Kranj. Ljubljana. Maribor, Murska Sobota. Nova Gorica, Novo mesto, Sevnica, Velenje, v Centralni službi Zavoda, Ljubljana, Glinska ulica 12 ter pri izvajalcih programa Kreiranje javnih del in na spletnih straneh Zavoda na: http//www/ ess.gov.si Zavod kepuhlike Slovenije H zaposlovanje Opravljanje dimnikarskih storitev v Občini Domžale I nergetski servis K. S. d. o. o., Palmeje-va 18. Ljubljana s poslovnimi prostori na Roški 2a v Ljubljani je s strani Občine l>>mžalc edini pooblaščeni izvajalec dimnikarskih storitev na celotnem območju ObCinc Domžale od 07.04.1999. V skladu z. veljavnimi predpisi in koncesijsko pogodbo bo Energetski servis E S. d. o. o. izvajal dimnikarske storitve na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah storitve na naslednji naCin: Kurilne naprave do 50 kW v individualnih hišah: - mehansko čiščenje: po razporedu v kurilni sezoni, lahko tudi po naročilu uporabnika. • letni strokovni pregled: po razporedu in najavi praviloma v času nekurilne sezone, - strokovni pregledi; po naročilu uporabnika, - meritve emisij dimnih plinov; po najavi v kurilni sezoni ali naročilu uporabnika. Kurilne naprave nad 50 kW; storitve se bodo izvajale po dogovoru z uporabnikom in predhodni najavi. V času nekurilne sezone, to je od 01. junija do 01. oktobra bomo po predhodnem obvestilu izvajali mehansko čiščenje in pregled zračnikov in rezervnih dimnikov predvsem v večstanovanjskih objektih. V tem času pa bomo izvajali tudi generalna čiščenja v kotlovnicah. Ostale storitve kot so: izžiganje kat-ranskih oblog, kemično čiščenje s strani dimnih plinov, antikorozijska zaščita, svetovanje s področja dimnikarskih storitev, pri izbiri, uporabi in vzdrževanju kurilnih in dimovodnih naprav, pogostejše izvajanje obveznih storitev itd, bomo izvajali po naročilu uporabnika (posamezne storitve tudi na zahtevo pristojnega inšpektorja). Razpored izvajanja mehanskega čiščenja in kontrolnih pregledov je na voljo v podjetju, objavljen pa bo v naslednji številki Slamnika. V kolikor na predviden ali dogovorjen termin ne boste prisotni, vas prosimo, da nam to sporočite in dogovorili se bomo za termin ki vam bo ustrezal. Storitve izvajamo tudi v popoldanskem času. Vse uporabnike pa prosimo, da prijavijo svoje kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, oz. dovolijo, da potrebne popise opravimo strni Ze pri prvem obisku našega delavca - dimnikarja. Za naročila, pozitivne in negativne pripombe in ostale informacije vas prosimo, da se obračate na naš naslov: Energetski servis E. S. d. o. o. Roška 2a, Ljubljana Tel.: (061) 1310 330. 1310 045. 130 29 60, 130 29 65 Fax: (061) 1310 004 GSM: 041 561 021 g Gerjolj Peter, vodja dimnikarjev za območje Domžal Delovni čas za osebna naročila v poslovnih prostorih podjetja je vsak delavnik od 6.-15. ure in v soboto v času kurilne sezone od 7.-12. ure. Za ostale storitve M sedežu podjetja vas prosimo, da vaš prihod najavite, da vas bo lahko počakal odgovoren delavec. Direktor: MIRAN PLANINC, ing. str. 1236 TRZIN, Blatnica 3A s---- KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061 / 162-18-16 061 / 162-22-40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE ODGOVARJA VSEM EVROPSKIM STANDARDOM. VSEBNOST ŽVEPLA POD 0,05% DOKAZUJEMO S CERTIFIKATOM. 0(0'" ' """"W""""""""'»«;,m(„ in zeblo vas ne bo ... ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME . SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: — ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) — gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: -VVindovvs 95, VVord for VVindovvs, Excel, OFFICE 97... — Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO — EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) — seminar: računovodstvo malih podjetij — seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. — varstvo pri delu in požarno varstvo — seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) — tečaj strojepisja — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: — jezikovni — računalniški • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o. (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. ZAHVALA Ob smrti naSc drage mame. stare mame, sestre in tete ANE NOVAK roj. Rokave se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sv. maše, sveče in pomoć ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo gospe Miri Savnik za dolgoletno pomoč in nego ter gospodu župniku Jožetu Tomšiču za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega dragega moča, očeta, brata, strica in bratranca ALOJZA PRAPROTNIKA se iskreno zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Domžale za pomoč v težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, cvetje in sveče, pevcem in vsem, ki ste ga počastili ob slovesu. Vsi njegovi Ljubita .si življenje ljubita si svoj dom, a utihnil je tvoj glas. Ostali 10 sledovi pridnih rok. Zdaj v grobu mirno spiš, a v srcih naših še živiš. Prijateljem in znancem sporočamo, da smo se 8. 11. 1999 v Boljuncu pri Trstu poslovili od nase drage MAGDE CILKE PAVLIC por. MAVKR Za njo žaluje njena družina, bratje Franc, Slavko in Silvo z družinami. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Boljunec, Trzin, Ncw York, Kamnik Življenje si Ijuhilu. I juhi h/ si SVOJ dom. zastale tvoje pridne so roki', ustavilo M dobro je .sne. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tašče, stare mame, prababice in tete FRANČIŠKE HODNIK roj. Lipovšek iz Spodnjih Kosez pri Lukovici sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom iz Spodnjih Kosez, in Radomelj za prijazne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste nam v teh zadnjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in jo v tako lepem številu pospremili v večni doni. Hvala gospodu župniku Janezu Jarcu in brdskomu župniku Andreju Svetelu za lepo opravljen pogrebni obred, kranjskim pevcem za lepo zapete žalostinke ter govorniku Matevžu Ccrarju i/. Kosez, za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, tiha nema je gomila, kjer počivaš Ti. ZAHVALA V triinosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi FRANC OREHEK Jurkovčev ata iz Račnega vrha pri Dobu Ob nepričakovanem slovesu dragega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lep cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, organizaciji ZB-NOB za besede slovesa ter PGD Zeje-Sveta Trojica za pomoč pri organizaciji pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ATA, POGREŠALI TE BOMO! Vsi njegovi V sobi težak je zrak. Iz kota gleda me mrak. Tišina vlasna je, Ustavila mi bo srce. (T. Ribič) ZAHVALA V enainšestdesetem letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, ata, brat in stric STANE BREZNIK Dolenčev Stane iz Doba Ob boleči izgubi našega atija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše ter denarno pomoč. Posebno zahvalo izrekamo g. župnikom za lepo opravjeni pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču. Hvala sosedom za vso pomoč, ki sle nam jo izkazali. Hvala tudi pogrebcem in vsem, ki ste našega atija na zadnji poti spremljali v tako velikem številu. Še enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Ni tc več na vrtu. ne v hiši. nič več sc tvoj glas ne sliši. Sledi oslalc so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ("c lučko n.i grobu u pihnil bi vihar, ■ v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V šestinšestdesetem letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat, stric in tast STANE LENČEK s Krtine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za i z. rečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste se mu poklonili v njegov spomin. Zahvaljujemo se njegovi zdravnici dr. Poloni Burji, patronažni sestri Dragici, sosedoma Mileni in Slavku Bonšck, upokojencu Tosame Francu Jamšku za poslovilne besede, pevcem Gorenjci, trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala gospodu župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej šc enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi stran 2 POROČIL, Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edni val. ki te ne razbije, edina luč, ki ne ugasne (JIMENEZ) V SPOMIN Minilo je leto od kar nas je tragično zapustila na.ša draga MARA RUGELJ Vsem, ki sc je spominjate, obiskujete " njen grob in ji prižigate sveče v njen spomin, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V oscmindcvetdcsctcm letu starosti nas je zapustila naša zlata teta FRANČIŠKA t - Ji ZA.IC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sozaljc, darovano cvetje, sveče in svete maSe in vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pol. Iskrena hvala zdravstvenemu in patronažnemu osebju v Domžalah. Vsi njeni Čas beži, nobena solza te ne zbudi, okrog hiše in v hiši je praznina, a v srcih naših bolečina. V SPOMIN .1 decembra bo minilo Žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil naš ljubi mož, oče, brat in stric m/M STANE BURJA iz Nožic Hvala vsem, ki sc ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Nožice, 12.11.99 lil Kako je prazen dom, dvorišče naše oko z.aman te išče ■ ni le vrč na njivi, ne v hiši ni \rč tvojega smehljaja le trmi in delo Ivojili pridnih rok ostaja V SPOMIN Enajstega novembra mineva žalostno leto, odkar si šc poln načrtov in vedrine odšel od nas naš dragi mož, ali in stari ala MARJAN CENCELJ vi. Laz Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu ali mu prižgete svečko, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, sledi ostali' so povsod od dela tvojih pridnih rok. Ker zelo smo le ljubili, nik ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >■ ROBNIKE, TIAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA AKCIJA STEKLENE VOLNE ZA 1ZOIACIJO OSTREŠIJ »ISOVER« IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE VSAK TOREK OD 17. DO 19. URE BREZPLAČNO SVETOVANJE NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTA VE Z A VTOD V IGA LOM V trgovinah Vas, pričakujemo vsalf, dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW.SzlM.SI »NOVO V DECEMBRU« ODPRTO tudi v PONEDELJEK od 15. do 19. ure. MOŠKO FRIZERSTVO Komatar Tone, Koliška c. 1, VIR (Cesta proti Heliosu) Ostali dnevi od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure Tel.: 711-623 INSTRUIRAM angleški in slovenski jezik za osnovne in srednje šole. Kvalitetno in poceni. Telefon: 711-160 POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Tel.: 714-978, Romana ZAPOSLIMO samostojnega mizarja. Tel.: 041 641-446 SERVIS šivalnih strojev, Kajuho-va 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 1 5. do 1 7. ure, v soboto: od 9. do 12. ure. Tel.: 061/727-897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, GSM 041/322-571. Zima je spet tu in z njo smučarski sejem v Domžalah Smučarsko društvo Domžale vas vabi v ilalo KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE od 18. do 21. novembra 1999 in sicer: 18. novembra 19. in 20. novembra 21. novembra od 15. do 19. ure od 9. do 19. ure od 9. do 17. ure Na sejmu boste lahko kupili novo in rabljeno .športno opremo. DOBRODOŠLI! PRODAM ZUNANJO ZIDANO GARAŽO V SPB DOMŽALE Telefon: dopoldne 175 34 34, popoldne 13 18 148 ŽIČNE MREŽE ZA VRTNE OGRAJE OD VIŠINE 50 CM DO 2 M - POCINKANE UGODNO PRODAM. TEL: 041-634-577. Kdo išče, ta najde! HISO 140 m2, 4. gradbena faza, registrirana delavnica 110 m2, v Stahovici pri Kamniku menjam za stanovanje v Domžalah. Milena 041 816 752 od 16. do 22. ure. V Mengšu, v mirnem urejenem naselju, prodamo dvosobno stanovanje, 59 m2, z balkonom in vsemi priključki. Cena po dogovoru, tel.: 041 722 979. Iščemo... iščemo... kaj iščemo? Vsak nekaj drugega, pa vendarle vsi isto: zadovoljstvo, zdravje, srečo, mir... Katera je tista pot. ki nas bo popeljala do samega sebe, do naScga bistva, do odgovora o smislu življenja? Večno hrepenenje po notranjem miru, svobodi in ljubezni sili človeka v iskanje resnice o življenju, bivanju na zemlji... Če čutite, da sc na tej poti tudi vi soočate s preizkušnjami, ki se vam zdijo pretežko breme ali pa so izziv in vzpodbuda, potrkajte na naša vrata. Pogovori v skupini z energetskim sproščanjem vam bodo v pomoč pri soočanju z življenjskimi težavami. Mogoče nas že poznate. Naša srečanja potekajo vsak dan v Ljubljani, na Zaloški cesti 161, in že več SERVIS - TRGOVINA GREGORIČ □ REZERVNI DELI - Gorenje, Candy, Bosch □ GOSPODINJSKI STROJI - Gorenje □ SERVIS BELE TEHNIKE Gorenje □ ODKUP IN PRODAJA RABLJENE BELE TEHNIKE □ KOMISIJSKA PRODAJA Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 18. ure ŠOLSKA UL 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL. (061) 714-939 GSM (041) 734-688 I kot eno leto vsako sredo ob 19. uri v knjižnici Domžale, Ljubljanska cesta 58, z imenom Shcn Qi. Pot razvoja nas je pripeljala do Spremembe; Zdaj sc imenujemo !>ar - društvo za dvig življenjske energije in duhovni razvoj. Zaloška cesta 161, Ljubljana, tel 140 08 96 in 140 98 97. Pridružile sc nam na poti iskanja resnice, na poti iskanja svojega bistva. SLAVA ČEAK Začetek športno plezalne in alpinistične šole AO Domžale objavlja, da se s 4. novembrom začenja športno plezalna in alpinistična šola. Vpis v šolo je možen le *sak četrtek v mesecu novembru v klubskih prostorih AO Domžale, Kopališka 4 Domžale (zraven bazena) ob 20. uri. Za dodatne informacije pokličite Janija na (061) 714-837 (abe@-slo.net) ali Aleša na (061) 727-794 (ales.janzeknvicPsiol.net). Vljudno vabljeni. I I - J Zahvala i i Oblanom-stanovalcem Kaju-hove ul. v Domžalah se zahvaljujemo za darovana sredstva, ki so jih namenili namesto venca za preminulega soseda Janeza Pra-protnika. Denar bomo porabili za socialno ogrožene otroke občine Domžale, ki hodo teden dni prijetno preživeli na Debelem rtiču v času zimskih šolskih počitnic v februarju 2000. S spoštovanjem, Območno združenje Rdečega križa Ponudba pohištva v iztekajočem se tisočletju! m Miz Karan (a n io - Kuhinje - POZOR - Promocijska cena dobavitelja (76 modelov); izdelava po meri - Jedilnice: programi iz uvoza - Dnevni regali v barvi hrasta, češnje, bukve.. - Sedežne garniture - novi programi - Spalnice in otroške sobe bul model GAIA ■ ......'■mK ■f'iji,^0-: JANJA I 160 cm Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130 -77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15. do 19. ure. stran 23 SPOROČILA Novo pri Napredku Dva diskonta: živilski ter oblačil in obutve Komaj smo sc odpočili od blišča novoodprtcga prvega nadstropja VELE, že nas je Napredek ponovno presenetil. Na Ka-rantanski ulici v središču Domžal je v nekdanjih prostorih Fa-mily Shopa in trgovini Ccdam odprl kar dva diskonta. Prvi živilski, na katerega policah p/. 450 kvadratnih metrih je - po enakih cenah kot v Diskontu JarSe - blizu 4000 različnih artiklov, omogoča kupcem, da nakup opravijo kar v mestu in sc jim ni treba voziti v Jarše. Nižje cene so osnovna značilnost tudi diskonta oblačil in obutve, saj bodo kupci na 250 kvadratnih metrih površin lahko po ugodnih cenah kupili sezonsko blago, tudi nižjega cenovnega razreda, posamezne modele oz. določene številke oblačil in obutev - tudi znanih proizvajalcev - vse blago pa bo kvalitetno. Oba diskonta sta odprta od 8. do 19.30, ob sobotah