Štev. 21. V Ljubljani, 21. maja 1909. IL. leto UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. UCiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ »» tt f» trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53-160. Reklamacije so proste poštnine. Spominu dr. L. pl. Has-nerja. Es hat ein Staat, weleher seine Verfassung wesentlich geändert hat, auch sein Er-ziehongsiystem umzugestalten. Zachariä. Moja prva misel je bila, ko sem postal naučni minister, da se mora avstrijsko šolstvo preustrojiti, in sicer od temelja naprej. Temelj tega šolstva, naša ljudska šola, je bila najbolj potrebna reforme. Tu je bilo treba pravzaprav ustvariti šele vse ono, kar so druge države že davno imele. In pričel sem takoj delati. Moj referent v ljudskošolskib zadevah, sekcijski šef Hermann, je bil izvrsten poznavatelj ljudskega šolstva. Ker pa nisva bila — namreč jaz in Glaser — nikaka prava strokovnjaka na tem polju, je treba bilo poiskati uporabno moč, ki naj bi pomagala pri tem težavnem delu. Slučaj je pač hotel, da je sedel v tedanjem naučnem odseku mož, ki je poznal prav temeljito ne le domače, to je avstrijsko šolstvo, temveč tudi šolstvo tujih držav, mož ki je bil pravi veščak v postavoznanstvu šolstva sploh, posebno ljudskošolskega — vsega kulturnega sveta, namreč profesor na politehniki Adolf Beer. In tega moža smo povabil v svoj delokrog. Z nenavadno ljubeznijo do stvari same. smo se polotili težkega in zamotanega dela in po preteku enega leta smo sestavili zakon, ki smo ga lahko imenovali dobrega. Osemletna šolska doba, interkonfesionalno.-t šole z verskim poukom in državno nadzorstvo: to so bile glavne točke tega zakona, ki so imele pač mnogo zagovornikov, a tudi mnogo nasprotnikov. Zakon je prišel v pretres ministrskega sveta. Ker je bil tedanji ministrski svet tako preobložen z delom, da ni bilo misliti, da se ves zakon, ki je obsegal 78 paragrafov predela v plenumu v pravem času, se je načrt izročil trojici, obstoječi iz mož Herbsta, Brestla in mene — v pretres. Delo je šlo hitro izpod rok. V najkrajšem času smo predložili zakon v predsankeijo cesarju, ki je zakon odobril ter dovolil, da ga predložimo državni zbornici... čas, ko sem zakon predložil državnemu zboru, se mi je zdel tako ugoden, da nisem prav nič obupaval, da bi bil zakon zavržen, zakaj teren je bil temeljito pripravljen. In nisem se varal. Državnozborska komisija, ki je zakon pretresavala, preden je prišel pred forum državne zbornice, mi ni delala nikakih težkoč, akoravno mu je preiskala do dobra srce in obisti. Mučno in utrudljivo je bilo moje stališče, ves zakon že v tretje predelati in zagovarjati. A šlo je 1 Zakon je prišel pred državni zbor, ki ga je obdelal v dveh dolgih generalnih debatah. Desnica ga je obsula s pravo ploho raznih napadov. Dva dni sem poslušal govore raznih govornikov in pazljivo notiral važnejše točke, čeravno sem imel hude bolečine ravno tedaj v nogah. Slednjič sem prišel vendar do besede. V petčetrturnem govoru sem zagovarjal po svoji najboljši volji ta zakon, hvalil njegove vrline in zavračal vse napade nasprotnikov Že med govorom sem žel navdušeno odobravanje. Ko sem pa končal, je nastalo po dvorani tako ploskanje — pridružila se je tudi galerija — kakor bi se bil svet podiral poslanci so hiteli v trumah k meni osebno mi čestitat in takega navdušenja nisem videl ne prej in ne pozneje v državni zbornici kakor oni dan. Ko se je polegel vihar navdušenja, je vstal med splošno napetostjo gornjeavstrijski poslanec dr. Biehl in predlagal, da sprejme državni zbor ves zakon „en blok". In zgodilo se je. To mi je bilo sijajno zadoščenje, zakaj s tem dejanjem je bil sprejet zakon, obstoječ iz 78 paragrafov brez specialne debate, kjer bi bil moral opetovano poseči po besedi, a utrujen sem bil že do skrajnosti. Bil sem prost in dosegel sem sijajno zmago. Pač je moral zakon še pred gosposko zbornico. Moje stališče v tem zastopstvu ni bilo ravno lahko, a vendar tudi tako težavno ne, da bi bil obupal. Zakon je obveljal tudi tu, tako je dobil ta zakon dne 14. maja 1869 najvišjo sankcijo... (Iz „Hasners Denkwürdigkeiten".) Preidem k tretji kategoriji ugovorov, namreč k onim, ki trdijo, da je zakon navdahnjen nevarnega idealizma. Gospoda moja! Pač se niso otroci do sedaj preveč učili, menim pa tudi, da se i v prihodnjosti ne bodo preveč učili. (Veselost.) Ne straši me niti to. Ideal mora imeti tako posameznik, imeti ga mora tudi postava, in vedno je dobro, stremiti po tem idealu. Ako ga ne dosežemo; se mu pač približujemo; a če mu tudi ne pridemo blizu, vendar nas to hrepenenje — ta ideal doseči ali se mu vsaj približati — krepi in s tem dosežemo mnogo, prav mnogo. Ta zakon ima pa tudi to prednost, da se lahko postopa po raznih naših deželah, ki imajo vendar toliko različnosti, enotneje in sa-mostojneje. Odkritosrčno izjavljam, da imam o mnenju avstrijskih narodov veliko boljše mnenje, kakor pa je mnenje onih, ki zakonu tu nasprotujejo. Prepričan sem, da ne bodo avstrijski narodi te koncesije porabljali; mogoče je, ta ideal doseči tudi z naporom. Nikakor ne smemo puške v koruzo vreči in reči: Nimamo dovolj moči, da dosežemo dobro ljudsko šolo. Ako pa nimamo dobre ljudske šole, ne postanemo nikdar močni. In v takem obupanju ne pridemo dalje. Svoje moči moramo zbrati in navdajati nas mora zavest, da je ravno ljudska šola — in tu sem popolnoma drugačnega prepričanja kakor poslanec dr. Jäger — četudi na edino odločujoč moment, vendar pa dokaz važen, odločujoč momemt na gospodarskem in kulturnem polju: zakaj ljudska šjla ne pespešuje le duševnega razvoja narodov, temveč jih ludi uporablja, si izboljševati svoj ekonomični položaj, da dobe moč nositi težo državnih potreb. Ljudska šola ni odločilnale na bojnem polju, odločilnaje tudi na polju, ki ga obdeluje kmet. (Odobravanje.) Tega dejstva ne more nihče zanikati in ravno zaraditega morajo dobiti dobre šole najubožnejše dežele. (Odobravanje.) Prepričan sem, da bodo te dežele storile vse, ki si bodo smatrale kakor častno zadevo, da dobe dobro šolstvo, da si izpopolnijo to, kar imajo že druge dežele. V tem prepričanju, da je visoka zbornica ravno takega mnenja o ljudskem šolstvu, o njeni veliki nalogi, da bo odklonila predlog, ki bi dovedel vlado v čudni položaj, da bi morala čuti očitanja, da je izdelala zakon, ki ga je javnost vendar pozdravila z navdušenjem, zrel edino le za — koš. Upam, da ne bodete vladi naložili naloge, da predloži zbornici nov zakon — v pohabljeni obliki; vlada bi tega ne smatrala ne sebi r čast, ne v dolžnost. (Govoril 23. aprila 1869 v državni zbornici porodom glavne razprave o šol. zakonu.) * * Dr. Leopold pl. Hasner se je rodil 15. marca 1818 v Pragi, bil promoviran doktorjem prava I. 1842. ter je bil uradnik v dvorni kameri in urednik lista „Prager-Zeitung". L. 1849. je postal izredni profesor pravnega modroslovja, i. 1851. pa redni profesor narodne ekonomije. L. 1862. je bil voljen deželnim in državnim poslancem za Prago, 1. 1865. je bil imenovan vseučiliškim profesorjem po-litiških ved. A že 5. maja 1. 1867. ga je poklical vladar v gosposko zbornico in je bil od 30. decembra 1. 1867. do 2. februarja leta 1870. naučni minister, a do 4. aprila 1870 je bil ministrski predsednik. L. 1869. je bil odlikovan z redom železne krone I! reda, 1.1870. je postal tajni svetnik. 26. junija 1869 ga je mestni zastop dunajski imenoval častnim meščanom. Njegov zadnji govor je bil I. 1882. v gosposki zbornici, ko je branil svoj šol. zakon. Zadnja leta svojega življenja se je odtegnil popolnoma politiškemu življenju ter je umrl 5. maja 1891 v Išlu. Dr. L. pl. Hasner je bil tudi jako delaven na pisateljskem polju. Navajati podrobno njegove spise bi bilo odveč. Njegov spomin ostane zapisan z zlatimi črkami ne le v zgodovini avstrijskega šolstva sploh, ostane večno začrtan v srcih vsega naprednega avstrijskega učiteljstva. LISTEK. Vojvodina Kranjska. 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom. Sestavil in narisal Fran M a r o 11, učitelj na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Izdaja B: Priročno učilo za učence. Cena 1 K. Tako je naslov manjši izdaji zemljepisnih nariskov trudoljubivega tovariša Pr. Marolta, že dobro znanega po večji izdaji zemljepisnih nariskov Kranjske, ki je izšla 1. 1907. in ki je namenjena kot razredno učilo. Ta manjša izdaja je namenjena kot priročno učilo učencem 4. šolskega leta. Tovariš Marolt je s tem delom zadel v črno, zakaj s skiciranjem obravnavanega zemljepisnega učiva na šolski deski, s prehodom na večji obris, ki ga bo učitelj obesil na steno in s čigar pomočjo bo utrjeval učilo ter slednjič s prehodom na tiskani zemljevid učivo le še ni toliko utrjeno; da bi ga učenci ne pozabili. Treba je ponavljanja tudi doma. In prav s tem Maroltovim najnovejšim delom, ki ga je c. kr. dež. šol. svet z razpisom z dne 28. januarja 1908, št. 463, kot učilo odobril in z razpisom z dne 28. aprila 1909, št. 2430, šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom priporočil v objavo učencem — je vsem zgoraj navedenim zahtevam ustreženo, zakaj poleg priročnega zemljevida bodo imeli učenci obravnavano učivo pregledno urejeno, predmete pa vzporedno z besedilom označene na tem manjšem narisku. Naslovna stran tega dela priča, da je tov. Marolt mislil učencem, ki se jim podajajo tudi kratke zgodovinske črtice iz domače zgodovine podpreti spomin na zgodovinsko učivo. Zanimala bo učenca slika gradu Kamena, ki je o njem čul; radovedno bo zrl kip rimskega dostojanstvenika, ki ga je videl že v Budolfinumu; pogled na Blejsko jezero z otokom in gradom ga povede v našo lepo Gorenjsko, grozdje s steklenico vina ga spominja Dolenjskega, ki je o njim čul toliko zanimi- vega posebno še ob trgatvi, in slednjič ga Ribničan z rešeti spomni obrtnega trga Bib-nice, suhe robe in drugih znamenitosti živahnega ribniškega ljudstva. Tolmač zemljepisnih znamenj, ki si jih učenci izpočetka najtežje zapomnijo, je prva stran te priročne knjižice. Mesta, trgi, vasi in kraji sploh so razvrščeni po številu prebivalcev, ne oziraje se na zgodovino. V podrobnejšo razvrstitev glede gostote prebivalstva se knjiga ne spušča, kar na tej stopnji pač tudi ne kaže. Od notranjih strani nam nudi leva urejeno razvrščeno učivo, a desna dotični zemljepisni naris. Ker je učivo na narisu označeno le s kraticami, obrisi niso prenapolnjeni, zato razvidni. Pa še drugo dobro je ob teh kraticah. Učenci morejo s pomočjo besedila na levi vse predmete na narisu iskati in tem načinom učivo ponavljati, kar jim vsekakor pridi. Ugaja nam prazen prostor na desni besedila, ki ga bodo učenci za morebitne krajevne opazke in beležke s pridom tabili; ta- kisto se nam zdi dobra uredba zemljepisnih potovanj, ki vsa vodijo v središče dežele — belo Ljubljano in ki niso imenovana, ampak označena zaporedno. Posamezne šole pa jih lahko imenujejo po svoje. Podatki visočin gora (v okroglih številih), kratke opazke zgodovinske ali splošno-kulturne, gospodarske vsebine pri znamenitih krajih in končno dodana občila, vse to bo gotovo z zanimanjem in s pridom uporabljala rado-učna deca. Nariski so risani v enotnem merilu 1:35.000 (1 cm = 31/, km). Doslej so učenci risali posamezne izlete v zvezke ali na liste. Na tej stopnji je pač tako risanje brez haska, zakaj od učencev na tej stopnji ni moči kaj dobrega zahtevati. — Prerisovali pa bodo učenci lahko iz te knjižice posamezne izlete v včjem merilu, kar bo utrjevalo poznavanje zemljepisnih znamenj in vadilo čitanje merila. Izbor učiva se — izvzemši neznatnih prememb z ozirom na razno ležeče kranjske šole — naslanja doslovno na podrobni učni Življenje, šola in narodnost. (Konec.) Kakor je cenitev spretna glede kritike pravnih odnošajev različnih pokrajin, tako nasprotna je nravstvenosti, ki ima za posledice zadovoljstvo in korist, a se teh v najmanjem ne dotika. Zato se nravnosti ne more nikakor v tem oziru precenjevati. Take ocene so tam na svojem mestu, kjer avtoritete določijo iz-premembo nravnosti, to je pa za veljavo nravnosti brez pomena. Že nnvni čut narekuje vsakemu vse dolžnosti brez poudarkov na kako škodo. Iz tega sledi, da celo vprašanje koristi in blaginja pretekle dobe in drugih narodov se ne da izvesti, ker mnenje mislecev je, da je sprejemnost različnih vrst radosti povsem drugačna nego je bila v onih časih in drugih pokrajinah. Položaji, ki so dandanes neznosni, niso bili za preteklost in druge narode obžalovanja vredni, ker so bili bogato odškodovani i drugačnim veseljem. Zaradi tega smo v neprestanem dvomu, niso li bili sužnji starih Grkov in Rimljanov povprek v boljšem stanu nego je delavstvo dandanes. Ravno tako bi se srednji vek zahvalil za sedanjo obrtno prostost, splošno vojaško dolžnost in v najnotrajne življenske razmere segajoče redarstvo delavnost današnjih držav. Ako manjka na tak način nravstvenega merila in ako merilo, vzeto na podlagi blaginje, nasprotuje pojmu nravnosti ter je tako nezanesljivo, je gotovo jasno, da ni doba ni pokrajina pooblaščena soditi glede nravnosti in prava drugih dob in pokrajin. Tu odpade vsaka sodba glede primerjanja v tem oziru. Na tak način preidemo do napredka v nravstvenosti. Nravstvenost je zaradi napredka vede in moči človeka nad naravo predvsem v vedni izpremembi, vendar pa sama ostane na isti stopnji veljave. V vsakem slučaju nosi napredek pogoje nravstvenosti in odgovarja pri natančni preiskavi večinoma tudi blaginji in splošni koristi kakor najnovejše za svoj čas. Zato je v zmoti oni, ki govori o določbi človeštva in meni, da se bliža, četudi polagoma, vendarle temu smotru. Kakor se ne da utemeljiti za gibanje v naravi smotrenega opazovanja in dokazati smer za njeno razvijanje, tako malo se da storiti pri nravnosti. Povsem pa je odvisna nravstvenost od naravnega, četudi je eno in drugo podvrženo isti usodi. — Zato je ovrženo mnenje, da ima vsak posameznik svojo določbo. Kar pogrešamo pri c^lokupnosti, to gotovo ne obstoji tudi pri posamezniku. Poedinec ima živeti glede nravnosti času in kraju primerno. V ostalem pa določa zadovoljnost in preudarnost svoje delovanje, ki se mu mora podvreči poedinec v soglasju s svojim narodom. V taki šoli se da dosti narediti za novodobno šolo __A M. Ne zabite „Učiteljskega konvikta!" načrt, ki ga je c. kr. dež. šol. svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, odobril in ki velja kot normativ domoznanskemu pouku v četrtem šolskem letu slovenskih ljudskih šol. — Prepričani pa smo, da bodo tudi meščanske šole to Maroltovo delo s pridom rabile. Tisk je ličen, vnanja oprema lepa, obrisi pa so izvršeni v štirih barvah, kar provzroča ceno 1 K. Pogrešamo pa v tej izdaji zemljevidov Gorenjskega, Dolenjskega in Notranjskega po završenih dotičnih potovanjih. Takisto bi bilo dobro na koncu priložiti zemljevid cele Kranjske v enakem merilu in izvršitvi. Vsekako naj se to upošteva pri drugi izdaji. To bi sicer knjižico nekoliko podražilo, predmetu samemu pa veliko koristilo. V drugi izdaji naj se popravi mesto Kostanjevica, ki stoji ob Krki, a ne pod Krko. Brezdvomno bo to lepo delo tov. Marolta jako pospeševalo domoznanski pouk in čitanje zemljevidov ter s tem neposredno budilo v mladini ljubezen do rodne zemlje, polne krasa, bogate naravnih čuda. Delo, ki dela avtorju vso čast, toplo priporočamo, posebe še učiteljem, ki naj ga širijo in si tako olajša.o zemljepisni pouk __A. E. K štiridesetletnih akade-mičnega društva „Slovenija". Dne 26. majnika poteče 40 let, odkar so osnovali mladi in navdušeni slovenski vse-učiliščniki na Dunaju akademično društvo „Slovenijo". Lahko se reče brez pretiranja, da je „Slovenija" v dolgi dobi srojega obstoja v marsičem pomogla slovenskemu narodu do relativno visoke kulturne stopnje, ki jo zavzema danes. Saj so izšli iz njenih vrst možje, kijih po pravici štejemo med prave narodne prvo-borilce, odlični književniki in politiki, izborni učitelji in vodniki ljudstva, ki so si postavili krasno nalogo, da pomorejo svojemu narodu do prihodnosti, jasne in lepe, kakršno zasluži. Novejša povestnica slovenskega naroda je glasna priča, kolikega pomena so društva za narodni procvit. Ves napredek na polju ljudske prosvete izvira iz skupnega društvenega delovanja, društva so žarišča, ki sipljejo iz sebe žarke, omike in narodne zavesti, da prodira v najnižje, najskrajnejše narodove sloje. In „Slovenija" se je ves čas svojega dejanja in nehanja držala te lepe svoje naloge in ni pozabila nikdar, da mora roditi iz sebe mlade sile, ki naj poneso moč in življenje v ljudstvo in ga vedejo po strmi poti do napredka in blaginj -. Pač so vladali v društvu v posameznih dobah ljuti viharji in trdi boji, pač je tudi ob njegove stene pljuskalo razburkano valovje politiškega vrvenja, kot bučeč odmev iz domovine, a krepka stavba je kljubovala vsem vihram in stoji še danes in gleda na sadove, ki so dozoreli v oskrbi mož, iz-šedših iz njene srede. Bili so časi, ko so se člani trumoma cepili od svojega društva in so si ustanavljali lastna ognjišča; a „Slovenija" je prebolela krize in se je okrepila, posebno od one dobe, odkar obstoja njeno glavno delovanje na izvenpolitiškem, kulturnem polju. Že danes se vidijo dobri posledki tega njenega delovanja in pač menda ni črnogledeža, ki bi mogel tajiti eminentno važnost in najbolj primerno smer njenega današnjega programa. Na ustanovni dan, t. j. 26. maja, bo praznovala „Slovenija" na Dunaju svoj jubilej. V ta namen vabimo že danes vse prijatelje društva, naj se udeleže slavja v kar največjem številu. Natančnejše date se bodo pravočasno razglasila po slovenskih listih. Za odbor: Anton Sovre, An t. Debeljak, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do konca aprila: K 72.709"20. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od V22 —]/23. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Srednješolski vestnik. ** Izprašani profesorski kandidatje, ki žele dobiti mesta na drž. srednjih šolah na Kranjskem ali na učiteljišču v Ljubljani, naj vlože prošnje do 1. mal. srpana pri dež. šol. svetu v Ljubljani. ** Prispevki za šolske knjižnice drž. in zasebnih srednjih sol. Deželni šolski svet kranjski je dovolil na predlog profesorjev I. drž. gimnazije pobirati pri prihodnjem vpisovanju učencev v ta zavod prispevek za šolsko knjižnico po 1 krono. Tudi je priporočal deželni šol. svet drugim zavodom, da ¡bi kazalo uvesti splošno pobiranje tega prispevka. — Ta novi davek se nam ne zdi umesten. Za knjižnice na* skrbi država, ne pa učenci sami ** Koprski učiteljiščniki 4. letnika so napravili dne 13., 14., 15. in 16. t. m. majski in poljedelski izlet na Vrhniko, v Ljubljano, Kamnik in Škofjo Loko. ** V hrvaški gimnaziji v Pazinu je letos 51 slovenskih dijakov, t. j. petina vseh obiskovalcev. ** Za dovršene srednješolce. Pri računskem oddelku finančnega dež. ravnateljstva v Gradcu sprejemajo praktikante z začetno nagrado po 600 K, ki se zviša v treh letih na 1200 K. Ljudska šola na kmetih. (Dalje.) II. leto. Ura 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 23 24 25 Tvarina Živinoreja isto. Isto. lato. Travniki. Kletarstvo. Isto. Isto. Isto. Isto. Isto. Isto. I8t0. Isto. Isto. l8tO. Sadjarstvo. Isto. Isto. Isto. Isto. Isto. Isto. Isto. Isto. Dispozicija za teoretični pouk praktični pouk Živci, kosti, prebavljanje, dihanje in kroženje krvi. Krma, voda, zrak, toplota, snaga, osobito snaga na koži. Priprava krme. Podajanje soli in klajnega apna. Hlevi. Prva pomoč pri nezgodah. Trokar. Puščanje krvi. Izboljšanje. Košnje, sušenje in sprava krme. čas in način trgatve; vpliv vremena na trgatev. Be-bljanje in maščenje grozdja. Stiskalnice. Poraba tropin. Snaženje vinske posode. Novi sodi, plesnivi sodi, cikaeti sodi, zažveplani sodi. Hranjenje sodov. Mazanje sodov. Kipenje mošta. Kvasne glive in bakterije. Naprava belega vina. Burno kipenje. Počasno kipenje. Bazlika kipenja po starem in francoskem načinu. Naprava črnega vina. Pretakanje vina. Cas in način pretakanja Drugo in nadaljno pretasanje. čiščenje vina. Precej anje vina in filtriranje vina. Bazloček med alkoholom in ogljikovo kislino. Vpliv alkohola in ogl. kisline na člov. organizem. Vinske bolezni: kan, ci-kanje vina, grenko vino, zavrelica. Vinske napake. Plesnivo vino, počrnenje vina, rjavo vino, duh po žveplu, duh po sodu, duh po drožah. Klet. Kakšna naj bo! Ki-pelna in vinska klet. Zračenje in snaženje kleti. Vinski zakon. Splošne opombe o sadjarstvu. Drevesnica. Vzgoja divjakov iz semena, vzgoja podlog s potaknenci. Zasajanje drevesnice. Zimsko ročno cepljenje. Izvršitev saditve. Oskrbovanje drevesnice v prvem letu. Okulovanje. Oskrbovanje drevesnice v drugem letu. Oskrbovanje drevesnice v tretjem in četrtem letu. Vzgojevanje krone. Bazno eepljenje. Oskrbooanje drevesnice v petem letu. Vzgoja visokodebelnega, koščičatega in jezicastega drevja. Saditev drevja na stalno mesto. Obrezovanje viso-debelnega drevja. Obrezovanje pritličnega drevja. Sadjarstvu škodljive koristne živali. in Dež. zakon z dne 17. junija 1870, št. 20, o varstvu ptičev. Dež. zakon z dne 17. junija 1870, št. 21, o varstvu zemelj pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugega škodljivega mrčesa. Ogledovanje raznih strojev za rezanje krme. Ogledovanje hleva pri vzornih kmetijah. Ogledovanje strojev za košnjo in grabljenje. Ogledovanje pri večjih posestnikih, kako se reblja in masti grozdje. Ogledovanje stiskalnic pri večjih posestnikih ali zadrugah. Ogledovanje pri zadrugah kako se sodovi snažijo s paro. Ogledovanje pri zadrugah kako se vino flltruje. Ogledovanje kleti pri boljših posestnikih, oziroma zadrugah. Praktično sena vrtu izvaja. Praktično se na vrtu izvaja. Priprava smole. Praktično se na vrtu izvaja. Isto. Isto. Isto. Isto. Učila Kmetijske table. Trokar. Kmetijske table. Slike o stiskalnicah. Kipelne vehe. Kmetijske table. Kmetijske table. Orodje za požlaht-novanje dreves. Isto. Isto. Prirodoznanske sli-kmet. koristnih in škodljivih živali. Dispozicija za Učila Ura i varina teoretični pouk praktični pouk Ležeče imetje: 1. Sestava * 26 Kmetijsko gospodarstvo. ležečega imetja. 2. Razloči tev posestev. 3. Gospodarska vrednost ležečega — — imetja. 27 Isto. 4. Zvečanje in zmanjšanje ležečega imetja. 5. Pridobitev ležečega imetja. — — 28 Isto. Kataster in zemljiška knjiga. — — 29 Isto. Upravni, stalni in premični kapital. — — 30 Isto. Bočno delo. Posli, dninarji. Poselski zakon. — — 81 Isto. Zavarovanje proti požaru, ulomu, uimah itd. — — 32 Zadružništvo. Zadruge z omejenim in neomejenim jamstvom. Zadruge, blagovne in denarne — ali hranilne. — — 33 Isto. Uprava zadrug. Kako se upravljajo ? Koristi zadrug. 34 Isto. Nekoliko o knjigovodstvu zadrug. 35 Isto. Kako se zadruge usta-novljajo. — — 36 Zakonodajstvo. Zakoni: o dedščinah, ser-vitutah, motenju posestva, o prisvojitvi last. pravice. 37 Isto. Vodni in lovski zakon, kupčijski zakoni. — — 38 Isto. 0 brezmiselnosti malenkostnega pravdanja. — — 39 Stanovske organizacije. Kmetijska družba, kme-tiške podružnice. Njih koristi. — — 40 Kmet. razmere v drugih naprednih deželah. Vpliv na našo kupčijo. Uvoz in izvoz. — — (Dalje.) Iz naše organizacije. Kranjsko. Ljubljanskemu učiteljstvu! Učiteljski rodovinski izlet je v nedeljo, 23. t. m. popoldne h „Kovaču" v Dravlje. Socialni odsek. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za logaški obraj je imelo svoj občni zbor dne 13. t. m. v šoli v Gor. Logatcu Zborovanja se je udeležilo 9 učiteljic in 17 učiteljev. G. prof. dr. Fran 11 e š i č je govoril o narečju in knjižnem jeziku ter dokazal v temeljitem predavanju, da je narečje sredstvo, knjižni jezik pa svrha. Za izborno predavanje je žel govornik navdušeno priznanje. Tov. Ivan Bezeljak je poročal o pre-osnovi deželnih šolskih zakonov. Sprejetih je bilo več predlogov, ki se pošljejo Dež. slov. učit. društvu v Ljubljano v nadaljno uporabo. Tov. M. Kobaj je razpravljal o šoli in kmetiškem vprašanju z ozirom na Ganglov referat lani v Gorici. Tov. predavalec se je izkazal za izvrstnega strokovnjaka tako v šolskem kakor v kmetiškem vprašanju. Nekaj odlomkov iz poročila je obljubil priobčiti v našem listu. V odbor so bili voljeni: Leop. Punčuh, predsednik; M. Kabaj, podpredsednik; Franja Bezeljakova, tajnica; Ivan Bezeljak, blagajnik; odbornik Garvas Delegata za „Zavezino" skupščino sta L. Baebler in B. Pleskovič. Končno sta bila sprejeta Pleskovičeva predloga: 1. Društvo priredi vsako leto po 4 zborovanja, in sicer za vsak sodni okraj po eno. 2. Uvede se vprašalna skrinjica. Tov. predsednik zahvali poročevalce in zaključi lepo uspelo zborovanje, ki sta ga brzojavno pozdravila tov. Wigele iz Loškega potoka in tov. Seme iz Trsta. Štajersko. Socialni odsek „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" v Celju je sprejel za učiteljski sklad gdč. Mare Kocu-vanove, učiteljice v Cvenu, 5 K, od prodanih listkov, ki so jih vzeli: Ovahte Simon, Bos Marija, Wessner Marija, Ovahte Olga, Herzog Antonija, Mursa Marija, Štiblar Miloš, Kuko-vec Viktor, Kukovec Fedor in Bobič Ivan — skupaj 10 K. Polovica tega zneska obdrži domači socialni odsek. — Tovariš Flere Pavel nadufitelj pri Sv. Štefanu pri Šmarji, je nabral za učiteljski sklad 5'20 K pri zborovanju „Šmarsko-rogaškega učiteljskega društva". Srčna hvala! Naj dobi mnogo posnemalcev! Fran Voglar, blagajnik. Mariborsko učiteljsko društvo za okolico je imelo potovalno zborovanje dne 13. vel. travna v Framu, ki je bilo obenem tudi majniški izlet v prijazno selo z divno okolico in z mnogimi starodavnimi pomniki. Lepo jutro se je nasmihalo daljnim in bliž- njim potnikom in srce je obetalo in koprnelo po lepem užitku. In res, ni nas varalo 1 Iz visokih hribin in z daljnih poljan je prihitelo učiteljstvo. t Sem iz Sv. Ožbalda na Poh , iz Lehna, iz Št. Jurija ob Pes., iz Kungote, iz sv. Križa pr. M. in iz prijaznih naselbin Dravskega polja iu šumnega Pohorja. 43 članov in članic s 6 gosti je bilo. V okrašeni zborovalnici je tov. Pirkmeier iskreno pozdravljal goste iu zborovalce, dočim so tamošnje učiteljice okrasile prišlece z du-htečimi šopki šmarnic. — Veličastna skladba, proizvajana od tamošnjega učiteljstva, in častitljiva pesem meš. zbora učit. društva sta ©tvorila zborovanje. Nato razvije predsednik Požegar slavnostni govor: Ljudska šola pod vodstvom cesarja Franca Jožefa I. — Z 1. 1848. se je začela doba vrenjav splošnega gibanja za jasnejšo bodočnost. Časopisje je priborilo prostost mnenja in na razne načine so izražali misli, kako izboljšati razne naredbe in zasigurati pravico druženja. Tudi štaj. učiteljstvo se je začelo živahno gibati; temu je prednjačilo učiteljstvo v Gradcu. Uložila se je peticija, obsegajoč boljšo stvarno izobrazbo, boljšo 3 letno pripravo za poklic, in tudi, da se učiteljstvo upošteva kot državni uradnik in se naj plačuje iz državne blagajnice. Tudi časniki so razmotrivali stanovski položaj in se bavili z zgornjimi mislimi. Peticije pa so prihajale iz vseh kronovin in zbralo se je toliko gradiva, da je ministrstvo sklicalo komisijo, ki bi imela izdelati načrt novega lj š. zakona. Predsedoval je Eduard Feuchtersleben, zdravnik in izboren prijatelj šolstva. A vsa prizadevanja ureditve šol. zakona so bila zaman; po dokončani revoluciji na Ogrskem se je vse popustilo do pomembnega 1. 1868. Že 25. maja 1868 je izšla pod ministrom Hasnerjem postava, ki je določila razmerno stališče med cerkvijo in šolo. Država si je prisvojila najvišje naazorstvo in ukazala, da so ljudske šole pristopne vsem veroizpove-davanjem. Leta 1869. se je sklenil novi šol. zakon dne 14. maja 1869., ki ima sledeče vrline: 1. Učiteljska služba je pristopna vsakemu državljanu biez ozira na vero. 2. Telesna kazen se odpravi in na njeno mesto disciplinarna sredstva. 3. Natančno se je določil učni smoter, 4. povzdignil izobrazbo učiteljstva 5. in se uvedel pouk v realijah, biser vsega zakona. Protireakcija temu je novela iz 1. 1883., ki je skazila lepoto šol. zakona. Ali iz vsega tega vendarle spoznamo velikanski napredek šolstva, čigar zakone se imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu častitljivemu vladarju Nj. Veličanstvu Francu Jožefu I., prijatelju in branitelju miru in napredka. Trikratni vzklik: „Živio" na milega nam vladarja cesarja Franca Jožefa I. in veličastna himna „Cesarska pesem" sta zaključila predavanje. Temu poda tov. Pirkmeier zgodovino Frama s posebnim ozirom na razvoj tamošnje šole in delovanja bivšega učitelja Tomanjka in Sona. Poudarja naklonjenost g. dr. Pavla Turnerja in g. župana Gerta, ki je pozdravil učiteljstvo. Mila pesem zaključi slavnostni del zborovanja. Temu sledi društveno delo: 1. Izvoli se pripravljalni odbor za zborovanje skupščine „Zaveze" v Mariboru. Za častnega predsednika skupščine se naprosi gospod dr. Bosina, odvetnik v Mariboru. Komite: ravnatelj Nerat, predsednik; Lichtenwalner Franc in Puliček I., odbornika. 2. Delegatom se izvolijo tovariši in to-varišice: Požegar Avgust, Lichtenwalner Matija, Lasbaher Fr., Vodenik Ida, Lavter Jusi-pina, Pirkmajer Marica. 3. K Ganglovemu: „Ljudska šola in^kme-tiško vprašanje" se oglasi tov. Vodenik Š. 4. Besoluciji „Lehrerbunda", da naj prevzame država 50% šolskega bremena, se pridruži. Na predlog tov. Avg. Hauptmana se sklene zborovati meseca junija v Limbušu (Lembach) ob prvem ali nastopnem četrtku če dopušča vreme. Marsikatera napitnica in beseda se je govorila raznim delavnim in zaslužnim tovarišem in v prilog 40 letnice jubileja šolskega zakona. Le prenaglo so minile ure veselja in vsak je dejal: Badostno je bilo! M. Književnost in umetnost. Jan Legova mladinska knjižnica. I. zvezek. Izdaja in zalaga „Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". — Andrej E a p e : Dane. Povest za mladino s 4 slikami. — Spis je odlikoval s prvo častno nagrado občinski svet ljubljanski. Cena elegantno vezani knjigi 1 K, s poštnino 16 h več. — Bapetova prelepa povest „Dane", zajeta iz živega, pristnega življenja, otvarja to novo književno podjetje. Prepričani smo, da bo naša mladina čitala Bapetovo povest s tistim zanimanjem, kakor ga zasluži to lepo delo. V knjigi je polno zanimivih prizorov, polno otroškemu srcu pojmljive poezije. Vsa čast pisatelju, pa tudi tiskarni, ki je preskrbela knjigi okusno zunanjo obliko. Za tako nizko ceno ni mogoče podati mladini nič lepšega in popolnejšega. Pričakujemo, da se knjiga kar najhitreje razširi med našim mladim svetom. Škoda, da ni knjigi pridejan životopis moža, ki nosi po njem svoje ime. Politiški pregled. * Poslanska zbornica. Med došlimi ulogami se nahaja nujni predlog posl. Šuster-šiča glede bosanske agrarne banke. — Posl. Masaryk je utemeljeval nujnost svojega predloga glede veleizdajniškega procesa. Govornik je opravičeval kompetenco državnega zbora, da se bavi s to stvarjo, zlasti z ozirom na to ker se obdolžuje tudi avstrijske Slovence, celo državne poslance, da so se udeleževali namišljene veleizdajniške organizacije. Masaryk je dokazoval, da v sedanjem procesu ni bil niti formaloo niti stvarno podan dokaz o kaki veleizdajniški organizaciji na jugu države. * Avstrijski poslanci potujejo v Bosno. Več poslancev je naznanilo predsedniku drž. zbora dr. Pattaiu, da je želja mnogih poslancev, da bi priredili za binkoštne praznike potovanje v Bosno in Hercegovino, da bi sami spoznali razmere in ljudi v novih pokrajinah. Prosili so predsednika, naj stopi tozadevno v dogovor z železniškim ministrstvom in upravo Lloyda zaradi uredbe potovanja, Dr. Pattai je odvrnil, da stori potrebne korake. Tega pouč-lega potovanja bi se utegnilo udeležiti kakih 200 poslancev. * Ožja volitev v spodnještajerskih mestih. Pri ožji volitvi za deželni zbor v splošni skupini spodnještajerskih mest je bil minuli petek izvoljen s pomočjo slovenskih glasov socialni demokrat Hor-vatek. Ta je dobil 3268, nemški nacionalec Kralj pa 2727 glasov. * Ustava za Bosno in Hercegovino. Glasom informacij politiških krogov v Sara-jevem bo v kratkem definitivno sestavljen načrt ustave za Bosno in Hercegovino. Ta ustavni štatut bo provizorične vrednosti. Iz kompetence deželnega zbora bo izključeno odločevanje o inderektnih davkih, o carinah, monopolih, gradnji železnic in železniških tarifih. Deželni zbor bo imel 91 poslancev, med temi 10 viri-listov. Volilni sistem temelji na splošni volilni pravici. Od 72 izvoljenih poslancev bodo imeli Šrbi 32, mohamedanci 24 in katoliki 16 poslancev. Vsaka veroizpoved — po kateri se delijo poslanci — izvoli svoje poslance. Virilisti so: 5 muftijev, 4 katol. škofje, 1 grško-istočni metropolit in veliki rabin v Sarajevem. Virilno pravico glasa bo imel nadalje predsednik pri-zivnega sodišča, odvetniške zbornice, vakufa in predsednik grško-istočnega sveta — Zbornični poslovnik je sestavljen po poslovniku mestnega zastopstva dunajskega. Predsednika bp hiienoval cesar. Ta načrt ustanovnega Statuta bo predložen v odobrenje obema parlamentoma na Dunaju in v Budimpešti, a potem dobi cesarjevo sankcijo. Volitve bodo meseca ! julija ali avgusta. Deželni zbor bo sklican 1. septembra t. 1.: seveda je to odvisno od tega, ako bosta redno poslovala parlamenta na Dunaju in v Budimpešti. * K protestantizmu je pristopilo v Celovcu zadnje dni devet oseb. Agitacijo za pristop oskrbujejo razni nemški-nacionalni politiški agitatorji. * Dogodki v Turčiji. V Turčiji so gospodarji položaja Mladoturki, ki obešajo kar po vrsti vse voditelje prejšnje sultanove vlade, ki so na sumu, da so bili v zvezi z revolucijo. Novega sultana Mehmeda V. so že opasali z osmanskim mečem. Stari sultan pa je zaprt v Solunu. Kaj bodo z njim naredili, se ne ve. Ogromne vsote so našli v njegovi cari-grajski palači in mu zaplenili vse imetje. Ta človek je uganjal strašne grozovitosti, tako da je še sedanji sultan, njegov brat, izrekel mnenje, da bi bilo najboljše, da se ga usmrti. — Baje ga postavijo pred vojaško sodišče. — Trde, da ima vojaška sodnija dokaze v rokah, da je Abdul Hamid nameraval provzročiti klanje v Carigradu. Jubilejski dar. Učiteljstvo — sebi I G. Ivan N e -k e r m a n, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Trstu 5 K, ker se ni mogel udeležiti občnega zbora učiteljskega društva; tov. Fran L a v -t i ž a r iz Smartnega pod Šmarno goro 2 K; tov. Julij S 1 a p š a k iz Vodic 2 K; J a k o-binca iz Ljubljane 2 K; skupaj 13 K; zadnjič izkazanih 624*86 K; doslej darovanih 637-86 K. Bog plati! Vestnik. Sankcioniran zakon. Zakon, s katerim se počenši s 1. januarjem t. 1. vštevata dve provizorični leti pred prebitim izpitom učne usposobljenosti štajerskemu Ijudskošol-skemu učiteljstvu v pokojnino, je dobil cesarjevo sankcijo. Gospod učitelj Anton Smerdelj je priobčil v „Slovencu" od zadnje sobote sledečo izjavo: „Na razširjajoče se neresnične vesti o mojem (sic!) izstopu iz Učit. tiskarne izjavljam sledeče: Potrjujem, da mi ni tiskar-niški upravni svet odpovedal službe, temveč sem to storil sam. Smatral sem ponovno izrečene besede gospoda predsednika L. Jelenca: Ako boš Simona volil, moraš eo epso iz tiskarne, za moralno odpoved." Ta izjava ne odgovarja povsem resnici. Bes je, da sem rekel gospodu Smerdelju: Če bodeš volil Simona in se vpisal v Slomškarijo, ne boš mogel več ostati v tiskarni. Bekel pa sem te besede šele po njegovi odpovedi, torej jih ni mogel smatrati za moralno (!?) odpoved, ki jo je bil poprej že podal sam. Dostavljam le še, da nimam pravice nastavljati in odpuščati pisarniškega osobja sam, temveč upravni svet. L. Jelene, predsednik upravnega sveta Učiteljske tiskarne. Letnino za učiteljski konvikt so plačali: Janez S t i b 1 e r od Sv. Antona na Pohorju; Zupančič in LegatJz Bateč pri Beli ppči. Bog plati ! Obdarujte pridne otroke ob sklepu šolskega leta, ob godjvnih dneh in drugih prilikah z Bapetovo in Slapšakovo knjižico! Šolska vodstva naj naroče toliko iztisov vsake knjižice, kolikor imajo razredov. Če ni letos potrebnega denarja, bomo pa upali za prihodnje leto. Lepe knjižice naj gredo hitro med svet. Tovariše in tovarišice, ki so prirejali roditeljske večere (sestanke), prosimo, da odstopijo dotične referate oziroma predavanja uredništvu „Domačega ognjišča". Akademfčno društvo „Slovenija" vabi vse prijatelje društva na večer, ki ga priredi v proslavo svoje 40 letnice na Dunaju v sredo, 26. maja, v spodnjih prostorih društva „Lehrerhaus", VIII, ob voglu Langeg. Josef-strasse. Začek ob pol 9. zvečer. Prireditev se vrši v skromnem obsegu, ker meni društvo proslaviti svoj jubilej v jeseni v Ljubljani v večjem slogu. V Čadramljah se priredi v nedeljo, dne 23. maja, popoldne ob 3. uri deseti roditeljski sestanek. Tovarišice in tovariši iz sosedstva, dobro došli! Važno za šolske izlete po državnih železnicah. Po veljavnem osobnem tarifu drž železnic pl čajo izletniki, nad 20 let stari, samo polovično karto, otroci pod 10 leti pa samo četrt cele karte, tako da pridejo štirje na eno celo. Potem pa pride na vsakih deset pla-čujočih izletnikov še en ubožen otrok brezplačno. Ta določba je v veljavi že kaka tri leta, a je malo znana. Mnogo je namreč še gospodov železniških uradnikov, ki jim tudi ni znana ta določba, zato se čestokrat dogaja, da ima voditelj izleta pri blagajnici sitnosti in neprilike. Torej pozor na to določbo 1 teljišču v Kopra okrajno učiteljsko s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Biološka metoda pri prirodopis-nem pouku (poroča Lieul Gašo). 3. Sestav* vzornega notranjega šolskega reda tega okraja in kako ga priobčiti roditeljem k § 85, šol. in uč. reda (naloga za vse). 4. Volitev stalnega odbora okrajne konference. 5. Volitev dveh članov upravnega odbora okrajne učiteljske knjižnice. 6. Volitev zastopnika učiteljstva v okrajni šol. svet. Po § 20, točka c), dež. zak. z dne 27. julija 1875, št. 18, voli okrajna učiteljska skupščina enega zastopnika v okrajni šol. svet. Po § 1. ministrske naredbe z dne 8. maja 1872 je razdeljena okrajna učiteljska konferenca v dva oddelka, vendar se vse volitve vrše skupno. Odkar obstoja koprski okrajni šol. svet, je imelo vselej italijansko učiteljstvo večino in vselej je ostalo slovansko brez zastopnika. Zadnja leta se je zdatno pomnožilo slovansko šolstvo v okraju in s tem tudi slovansko učiteljstvo. Prišel je čas, da je mogoče, da zmagajo slovanski tovariši. Zato je razpravljalo o tej zadevi učiteljstvo, zbrano na občnem zboru „Slov. učit. društva" z dne 13. maja in določilo svojim kandidatom Ant. Urbančiča, nadučitelja v Boljuncu. Tovarišice in tovariši, od vas je odvisno, ali bo še nadalje slovansko učiteljstvo brez zastopnika v okrajnem šolskem svetu. Ako volite složno postavljenega kandidata, je mogoče, da od te konference dalje ne bo slovansko učiteljstvo brez zastopnika. Tovarišice in tovariši italijanske narodnosti ne morejo zameriti, ker dokler so imeli oni večino, je molčalo slovansko učiteljstvo; poleg tega imajo oni dosti zastopnikov, ki jih jim ime-nujo deželni odbor. Torej pazite vsi tovariši in tovarišice, da ne ostane 21. junija nihče doma, tudi oni, ki so na dopustu, naj prav gotovo pridejo. Nadejamo se, da priskoči slovanskemu učiteljstvu na pomoč tudi učiteljstvo na koprskem učiteljišču. Noto laško šolo zgradi c. kr. šol. svet gradiščanski v Jenkovem pri Butarjih v zapad-nih Brdih. Za slov. šole v svojem okraju ta šolski svet ni tako vnet, v Jenkovem pa postavi novo laško šolo, dasi je taka šola že pri Butarjih. Ta ljudska šola ima biti nekako nadomestilo za bivšo Legino šolo v Neblem. Gradiščanski šolski svet naj da Slovencem v za-padnih Brdih dosti pouka pa čedna poslopja, ue pa da zida novo nepotrebno laško šolo v v Jenkovem! Deželni šolski svet štajerski je defi-nitivno nastavil: pri Sv. Andražu v Slov. gor. Marijo Pinteričevo, pri Sv. Lovrencu na Dr. p. Marijo Osenjakovo iz Majšperga, v Majšpergu Marijo Kocmutovo, pri sv. Marku Ludvika Ivanjšiča; nadučitelj Iv. Mohorko je prestavljen iz Št. Janža pri Spod. Dr. na Blanco. Na ylnorej8kl šoli t Mariboru se bo oddalo jeseni nekaj prostih mest. Prošnje do 15. julija na ravnateljstvo. V tržaški okolici so bili na lastno prošnjo stalno umirovljeni: učitelj mestne ljud- ske šole v Bojanu Ivan Vancetta, voditelj mestne ljudske šole v Proseku Josip Koren in voditeljica mestnega otroškega vrtca v Bojanu Jo-sipina vdova Petrovich. Odkritje Gogo^erega spomenika v Moskvi se je vršilo v nedeljo ob navzočnosti cesarjevega namestnika in vseh najvišjih ruskih uradov iz Petrograda in drugih mest. Prišlo je tudi nebroi odposlancev iz Avstrije, Francije, Anglije, Švedske in Holanske. Prvo švedsko nmetno-obrtno razstavo, ki bo nudila jasno sliko sedanjega stanja švedske umetne obrti, otvorijo dne 4. rožnika v Stockholmu. Objava. Ker je tukaj še mnogo dobrega vina po jako nizki ceni ter ga ljudje ne morejo spraviti v denar, prosim tem potom cenj. tovariše, naj blagovolijo opozoriti razne go-stilničarjs na to objavo ter jim priporočati dolenjsko vino. Pomagano je tako konsumen-tom in producentom, saj dobe prvi dobro vino, a drugi vsaj nekaj denarja za nujne stroške. — V tem slučaju naj bi se dotičniki obrnili na Jožefa Ambrožiča, nadučitelja na Čatežu ob Savi, p. Krška vas. Listnica uredništva. Konec članka o 40 letnici dri. šol. zakona imo odložili do prihodnjič, namesto tega pa objavljamo danes članek o Hasnerju. J. M. v N.: Dan nabora morate imeti prosto, ker je to vaša državljanska dolžnost. Takih dni ni treba nadomeščati, ker to ni nikjer zakonito utemeljeno. Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 694. Štajersko. 89 1—1 V političnem okraju Celje se za sledeče v II. krajni razred uvrstene Ijndske šole razpišejo službe učiteljev in ačiteljie v stalno nameščenje: 1. na trirazrednici na Dobrni mesto učitelja, 2. na trirazrednici v Ksaverji mesto učiteljice in 3. na petrazredniei v okolici Laškega trga mesto učitelja oziroma učiteljice. Pravilno opremljene prošnje se naj postavnem službenim potom vložijo do dne 15. junija 1909 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Rile ¡listo? Ne pošljite pa denar, ampak pišite samo po vzorce na trgovsko hišo R. STERMECKI t Celju, da se prepričate o čudovito nizkih cenah in velikanski zalogi. Vzorci franko. 55 2610 V najinem založništvu je izšla: vojvodina kranjska Izdava A za iole: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom in dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj. SestavH in narisal FRAN MAROLT, učitelj v Ljubljani Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom. Vsi nariski, izvršeni na 18 Ustih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 X 60 cm. Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo. Izdava B za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom. Sestavil in narisal FRAN MAROLT, učitelj v Ljubljani. Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolah. cena to k. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. cen« i k. Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. mmmmmmmi Naročajte in širite naš list! veeoiika keeda v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20 priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo veliko zalogo pisalnih, in risalnih potrebščin. Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadaj oči h predmetov. 10 34—21 Postrežba točna in solidna. G-lavna zaloga A. Slatnarjevih zvezkov. E Našim, rodbinam priporočamo la Kolinsko cikorijo - Anton Šare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Špecialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in naj'cenqje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne oene. 6g. učiteljem in njih rodbinam 57® popusta. Svetlolikalnica: === 23 42-20 Kolodvorske ulice št. 8. Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 6*617 Najboljše orgelj-harmonije obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp.r Kraljevi gradeč št. 120 (Češko). Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh Velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago in točna postrežba. 6 42—20 UČITELJSKA TISKARNA registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče štev. 4 v Ljubljani Gradišče štev. 4 priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih cenah v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov. Telefon št. 118. (5) 52—19 Litograflja. Poštna hranilnica št. 76.307.