ithaja vsak torek, *etrt®R In soboto, .Mb I«*?, 17/1- - Mri " ■• «m». - 8t*via» pri ttk^- ^ STtot. I tk * uBH** K ». MMt» K 20, m l»ii \A°- LJUBLJANA, dne 13. avgusta 1921. LETO IV, Politični pregled. Ministrski predsednik Pasic je te dni v radikalnem klubu v daljšem govoru razvil svoje stališče glede sedanjega notranjepolitičnega položaja in je naglasil potrebo čimvečjega zbii-žanja sedanjih vladnih strank. Po njegovem prepričanju je treba, da radikalci in demokratje ustvarijo se tesnejšo politično zvezo ter s pomočjo muslimanov in slovenskih samostojnih kmetov izvedejo čimpreje najpotrebnejše enotne upravne zakone, ki so postali aktualni s sprejetjem ustave. Po najnovejših dogodkih, ki so vsej jugoslovenski javnosti jasno pre-dočili komunistično nevarnost, o katere dalekosežnih revolucionarnih ciljih nismo bili dozdaj dovolj poučeni, je postalo nedvomno, da moramo spričo splošne vznemirjenosti in brezglavosti zaenkrat voditi krepkejšo notranjo politiko, dokler se sedanje vrenje bolj ne ustali. Nimamo mnogo upanja, da bi sedanje vladne stranke našle formulo za intenzivnejšo medsebojno politično slogo, ali treba je pristopiti k temu delu in iti kompromisno pot. Predvsem bodo morali radikalci svoj plemenski koncept in svojo hegemoni stično smer nekoliko ublažiti, da pridemo do uspešnih ciljev. Kes je, da je izšlo rojstvo države v prvi vrsti iz srbskih vrst, ker pri tem slovensko in hrvaško pleme nista mogla tako aktivno sodelovati, vendar nikakor ne bi bilo priporočati, da se giblje državna politika neizpreme-njeno v starem tiru naprej, temveč bodo morali tudi srbski krogi po treh letih ujedinjenja popustiti od nekateri h svojih tradicionalnih gesel in skuhati najti bolj široko pojmovanje svoje vloge v državi. Ker marsikaj dobrega je tudi v prečanskih pokrajinah, ^ar bi moglo celokupnosti samo koristiti. V sedanjem izjemnem stanju, ko treba strniti vse vrste, da se odvrne komunistični teror, bodo vladne stranke težko vršile svojo nalogo, ako ne najdejo nobenega kontakta z opozicijo. Pri izvajanju zakona o zaščiti države bi morala biti na krmilu velika koalicijska vlada, ki bi imela glavno nalogo, da ob pritegnitvi vseh odgovornih faktorjev izvede državo iz notranjih tresljajev v mirnejše razmere. — Pod utisom terorističnih dejanj zadnjega časa se začenjajo tvoriti v . državi obramb, organizacije narodne obrane, ki jim je cilj, z vsemi, tudi nasilnimi sredstvi ter vsporedno z vladnimi merami zatirati prevratne pojave in tako na lastno odgovornost izvajati zakon o zaščiti države. Spričo tega gibanja moramo nujno svetovati k opreznosti in spravljivosti ter po-vdarjamo, da je naloga vlade in njenih organov, da v lastnem delokrogu izvršijo vse, kar je potrebno za varstvo države in njeno konsolidacijo, čim pride do večjih obrambnih organizacij in do večjega praktičnega udejstvovanja teh društev, bo nastala Jeste li kada čuli za ime Lef-fler? Ime nije od tolike važnosti, koliko jedna radnja ovog čovjeka, po kojoj je on postao popularan. —-Leffler je naime onaj slikar, kome je jury novčanične štamparije Au-stro-ugarske banke priznao, da je njegov načrt krunske hiljadarke naj-uspjeliji i na osnovu koga su kasnije izradjene milijarde krunskih novča-nica. — Danas je Leffler mrtav, a mrtva je i podunavska monarhija, koja je pod carskom krilaticom »vi-ribus unitis« usvojila krunsku mone-ternu vrijednost i njenim novčani- država v državi, ter bo vlada izgubila tisti vpliv na notranjo politiko, ki ga mora reklamirati pri količkaj urejenih razmerah. Mogoče je, da se zaščitna propaganda tvori pod pokroviteljstvom vladnih krogov, ali ti naj pomislijo, da je to orožje, ki jim lahko zraste preko glave in jih prejalislej strmoglavi. Videli smo, s kakšnimi ka* etičnimi razmerami se mora boriti italijanska vlada, da doseže od času do časa izmirjenje med obema svetovoma nacijonalistov in komunistov, Ui vodijo brez ozira na vladne odredbe državljansko vojsko. V teh razmerah je naloga časopisja, da upliva bolj pomirjevalno in ne žene strankarstva predaleč. Vse take tvorbe e rekrutirajo po večini iz mladih, prenapetih elementov, in, kakor je res, da ima mladina v načelu vedno prav, tako moramo v svrho mirnega razvoja zahtevati, da ne pride do takih pojavov, ki bi zahtevali tudi nebroj nedolžnih žrtev ter da vlada v svoji popustljivosti tudi v tej smeri ne gre predaleč in ne spusti iz rok krmila. cama poplavila dobar dio srednje Evrope. I ako je Leffler mrtav, a i Au-stro-ugarska monarhija više ne po-stoji, to opet danas, kao i ono prije u nekadanjem carskom Beču, svako-dnevno odvažaju iz poznate bečke Bankgasse dalnje milijune Leffle-rovih hiljadarki... Novčanična štamparija radi i dalje, kao i ono usred svjetskog rata, punom snagom sa devetnaest novča-ničnih Strojeva, koji svakodnevno iz-bacaju 228 hiljada komada krunskih hiljadarki, što znači, dnevni kapacitet od 228 milijuna avstrijskih kru- na. — Hiljadušeststotina stručnih radnika vrši taj bajoslovni posao pod upravom inžinjera Nadherny-a, ravnatelja štamparije. — Ravnatelj Nad-herny, izdao je 23. pr. mj. biljetin, iz koga proizlazi, da je austro-ugarska banka do tog dana pustila u opticaj svojih novčanica za 51 milijardu i 183 milijuna kruna. Van sumnje, od-ličan kapacitet! Inžinjer Nadhemy, bivši ravnatelj ruske državne novčanične štamparije u Petrogradu, ističe danas kao upravnik novčanično-emi-sionog odsijeka austro-ugarske banke, sa puno prava, da je njegov institut najprvi na kontinentu. — Ne-što če na torne biti istine, jer samo tako možemo, da si protumačimo one brojne Strance: Engleze, Japance i Amerikance, koji dolaze ravnatelju štamparije, da razgledaju tu »savr-šenostc. Tako je eto u novčaničnoj štam-pariji. — Na bečkim ulicama vlada bijeda. — Vrijednost austrijske kru-ne gotovo je poništena. — Orad je pun stranaca, koji sa stranom zdra-vom valutom kupuju sve moguče i nemuguče i čovjek dobiva utisak, kao da če ovi Stranci s vremenom kupiti i sam Bee. Kriza se zapaža na svakom koraku, u trgovini, industriji, pa i u samoj državnoj upravi. —Svaki drugi čovjek je državni činovnik! Ministar finansija je nemočan. — Ne koriste više nikakova naredjenja, instruk-cije, ni proklamacije, a ni intervencije, kod stranih finansijera, a niti kod stranih misija, koje jastrebovim okom ju sred Beča čekaju laguno propadanje jednog sistema. Za razumjeti današnje prilike u Njemačkoj Austriji, treba duboko po-segnuti u historiju državnog novčar-stva. — Nu i u toj historiji, mi čemo teško nači slučaj analogan ovome u danasnoj Austriji, slučaj, koji bi sa-državao toliko mnogo komplikacija, Novčanična kriza Austrije. Piše: Ljubomir St. Kosier, tavnatelj Centralne Banke (Karlovac). Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja. (Po zborničnih poročilih sestavil I. Mohorič). I. doba 1850—1855. (Nadaljevanje.) V litijskem okraju je bilo razen ponoviške tovarne in rudarskega podjetja v Zagorju še glažuta, opekarna in cementarna, ki so se v malo izpremenjenih oblikah ohranile do danes. Trebijski okraj ni štel nobene industrije, mokronoški samo štatenberško tovarno za furnirje, krški grof Tumove opekarne in žage. V novomeškem okraju je obstojala 1 usnjarna, 2 jerharne in 4 pivo-vari. Nameravalo se je ustanoviti na dolenjskem tovarno za vinski kamen, da bi se ta kletarski pridelek vnovčil, toda inicijativa ni *'ašla pravega odmeva. V Radečah se je poleg papir-'Pce nahajala tudi milarna in svečarna. V metliškem okraju je bi Ta zgalnica v Gradacu edino industrijsko podjetje; v žužemberškem so bi-'e že opisane železarne na Dvoru in Papirna tovarna v Žužemberku, v kočevskem pivovarna, glažuta, parna ?aRa, predilnica za volno in 10 izde- lovalcev sukna, ki se je izvažalo v Istro. Tum v črnomeljskem okraju, ki je bil najbolj reven, je obstojala domača izdelava sukna, ki pa ni imela najvažnejšega pomena. Velkolaški okraj je štel med industrijska podjetja železarno in parno žago v Ponikvah. V ribniškem okraju je obstojalo razen domače tradicijonolne industrije suhe robe, pivovarna in parna žaga na Travniku. Suha roba se je ponajveč prodajalu na Hrvaško, v Slovenijo, Istro in Štajersko. Na Kraški, Ni panjski so bile industrije zastopane s pivovarji v Postojni, Vrhniki, Idriji, Senožečami in Razdrtem, fužine za baker v Fužinah pri Vipavi in mehanični mlin. Vrednost montanske produkcije v vojnem letu 1859, ko se je obratovalo le z omejenim številom lelav-stva, je znašala na Kranjskem: Štev. ] Predmet ' . L Množina Celotna vrednost Cena • a 1 cent 1 Surovo železo 86.202 cent. 315.664 fl. 13’ kr. j 3 fl. 66 kr. 2 Vlito železo ' 19 381 » "* 140.864 » 64 » 7 » 26 » 3 Rujav, premog 7-18.444 » 137.215 » 57 » -- »> 18 » 4 Svinec 6.727 » 99.839 » 33 » 14 » 84 » 5 Živo srebro 506.129 » 608.511 » 45 » 120 » 20 » 6 Cink 6.410 » 83.330 » Yr 13» — » 7 žvepleni kršeč 1 793 » 179 »25 » —. »10 » 8 Bakrene rude 18.448 » 14.958 » 40 » ; — » 80 » Skupna vrednost montanistične produkcije za leto 1859 je znašala 1,400.362 fl. 36 kr., proti letu 1858 za 382.573 fl. več. V železarski industriji je nastala 1857 .1. na Kranjskem velika kriza, ker so čistilnice na Koroškem in štajerskem skrčile svoje obrate in ker se je v Italiji, Trstu, na Hrvaškem, Kranjskem in Karlovcu pojavila zelo močna konkurenca angleškega železa, posebno v topilnem in vlivnem materijalu. Poraba železa za vlivanje je bila sicer že od nekdaj zelo neznatna in so naše železarne delale po večini na zalogo peči, kotle, cevi, štedil- nike, nagrobne spomenike, vodovodne naprave in ograje. Deloma so dobile takrat železarne nekaj naročil za železnice in kolodvore. Tudi v tem oziru se je obrnilo na slabeje, ko so tuji industrijci pristopili kot delničarji v delniško družbo južne železnice in si zasigurali na podlagi posebnih carinskih olajšav dobavo inozemskega stavbenega materijala. Na ta način je prišla naša naj-glavna industrija vsled pomanjkanja stalnih naročil polagoma v krizo in je tehnično zaostala za inozemsko. Poprej jo je dolgo časa kril srebrni agio, ki je nudil najboljšo zaščito proti inozemski konkurenci, ko je pa pozneje vlada vsled finančnih težkoč morala inozemskim družbam dovoliti daleko-sežne carinske ugodnosti, je bila usoda naših železaren odločena. Sicer so bile železarne na Dvoru in v Gradacu dobile v letih 1858 do 1860 večja naročila erarnih razstreljivnih vlitkov, ki so podjetja polno zaposlila, vendar je bilo to samo prehodnega pomena. Rudniško podjetje v Gradacu je bil dal lastnik vitez Franc pl. Fridau v letih 1856-57 popolnoma obnoviti in preurediti plavž za izdelavo surovega železa. Investiran kapital je znašal okrog 500.000 fl. (Dalje prih.) „Qficiielno glasilo Ljubljanskega Velikega Semnja." toliko mnogo neriješenosti i neiz-vjesnosti, obzirom na svoj razvoj u buducnosti. ' Asignati francuske revolucije (godine 1789 do 1796) jedinstven su primjer u svjetskoj povjesti novčar-stva. U to vrijeme ponajbolje se ob-istinila tvrdnja teoretičara, da povečanje opticaja platežnih sredstava u-tiče istovremeno na porast tržnih ci-jena robe i životnih namirnica. Ovom prilikom sječamo se riječi francuskog narodnog poslanika u pariško j konstituanti i poznatog fizio-kratskog pobornika Duponta*) koji je u svom govoru od 15. aprila 1790. godine, rekao izmedju ostaloga, da imade stvari, pred kojima je državna vlast nemočna. — Takova jedna stvar je vrijednost. Vrijednost daje sama priroda, a ona se odredjuje i utvrdjuje prema konkurenci i porije-tlu. Tako je i kod novčanice. Vrijednost novčanice bazira Via proizvodnoj proporciji i ona nije nigdje ovisna o imenu i nazivu novčanične valute, več od konkurence i količine robe, koja se dobiva za jednu novčaničnu jedini-cu. — Ovo je rekao Duponi. u aprilu 1790., kada je francuska novčanica izgubila od svoje vrijednosti jedva 6%. Medjutim u septembru 1796. godine imala je Francuska u opticaju preko 45 i po milijardi franaka asignata. — Jedan asignat od 100 franaka (livres) izgubio je-u to doba 99% od svoje vrijednosti i u usporedbi sa kovnom novčanicom, on je vrijedio tek nekih 36 santima. ‘23. jula o. g. imala je republika Njemačka Austrija u opticaju El milijardu 183 milijuna kruna, a vrijednost austrijske krune stala je u Ziirichu na 70 švic. santima I Kamo brodi finansijalna politika Njem. Austrije? To je eto to veliko pitanje, koje danas zanima cijelu srednju Evropu, a ponajviše Austrijance. — To je rebus, koga bečki finansijalni stručnja-ci do danas jo.šte nijesu odgonetmtli i na čije pitanje nemože da jasno odgovori ni sam državni kancelar dr. M-i hael Mayr, jednako, kao ni onaj posl jednji saraf sa periferije grada. U jednoj tačci, austrijski su finansijalni stručnjaci, čini se složni, a to je, da se konsolidacija austrijskiir finansijalni h prilika neda posliči unu- * K. Stourm: Les Finance« de 1’Aneien Regime et de ia Uevolution. Pariš 1885. — Ch. Gomel: Histoire finanoiere de 1’Assein b!6e Constituante. Pariš 1896. ban Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo: Naša usnjarska industrija. (Konec.) Usnjarska obrt je bila šele v povojih. Nekaj tvrdk se je šele orijenti-ralo, ker jih po večini niso ustanovili izučeni usnjarji in ji:? is‘otako ne vodili. »Izveštaj trg. i obft. komore za Srbiju 1910« piše o petih usnjarskih tovarnah, »šematizam kraljevine Srbije 1910« pa omenia 8 tovarn. G. M. Savič, načelnik V. oddelka v Min. trg. in industrije pa piše v svojem delu: »Zanati i industrija u prisajedinjenim oblastima i zanati u starim granicama kraljevine Srbije 1914« na str. 346 o 4. usnjarskih tovarnah: 1 v Beogradu, 1 v Nišu in 2 v Kragujevcu. V Pirotu imata dva usnjarja male motorje po ca 8 do 10 HP, kar se pa ne more šteti za tovarno. Tekom vojne propale so vse tovarne, razen n'ške, ki je ena najmodernejših v stavbenem, higijens-kpni in praktičnem pogledu, četucji ni velika. Upliv zapada vidi se po tem, ker imajo nekateri kraji v Srbiji še dosti razvito tnalo usnjarsko obrt. Ti usnjarji so se izučili ali vsaj delali dalje časa v tujih tovarnah ter prišedši domov izboljšali prastari način obdelovanja kož P. glavitm usnjarska centrala je P r* t oh bulgarski meji, če/, katero ie d--Mvrl posebno bulvarske ovčje ko-z-\ i'--,t 'ih mehka kr-tka volna se u poti! >b .iv j ,-;a p ro s k m čil m<*. Eden t-*m k•• usnjarjev je začel strojiti kože s -.r mo n na icke brez strojev, kar tarnjim investicionim zajmovima, več dugoročnim pozajmicama u inostran stvu. — O vanjskom kreditu ovisi danas sve. — Dobije li Njem. Austrija kredit u inostranstvu, situacija če biti bar prolazno poboljšana. -- Kredit če biti pojaprije upotrebljen za pokriče redovnog državnog deficita, u ko ju se svrhu do sada upotrebljavala jedi-no novčanična štamparija, a emitiranje dalnjih novčanica imalo bi biti obustavljeno. Sa vanjskim kreditom imala bi se udarili osnovka budučoj notnoemisionoj ustanovi Njemačke Austrije, a od preostatka (?) imala se država opskrbiti nužnim živežnim na-mirnicama za aprovizaciju siromašnog pučanstva. O unutartijem zajmu, nemože prethotno biti ni govora. Pretežna večina stanovništva, nalazi se u takovom socijalnim prilikama, da bi svaki pokušaj emisije državnog zajma, bio kod ovakovih prilika osudjen več u napri-jed na neuspjeh. Sve je prema tome stavljeno na jednu kocku: na uvid javnost zapadnih vlasti i njihovih finansijera. Hoče li se ispunili očekivanje austrijske vlade, nemože se predvidjeti. Cini se, da ni antanta nema odvažnosti ili bar nema volje, da riješi ovu finansijalnu križu. Mi znademo, da su još u aprilu ove godine boravili u Beču eksperti Saveza Naroda, Avenol, Frazer, i Gliickstand u istom pitanju, nu i od tada protekoše dalnja četiri mjeseca, a novčana kriza u Austriji, zaoštrava se sve to više. Jedno držimo, da možemo pod iz-vjesno ustvrditi, a to je, da finansieri antantinih vlasti neče dozvoliti, da Nj. Austrija doživi potpuni finansijalni slom. — Antanta to neče dozvoliti u vlastitom interesu, štiteči svoje nov-čane investicije u gospodarskim ustanovama Austrijske republike, a to ne smiju dozvoliti ni susjedi Njemačke Austrije, u prvom redu ni J ugoslaveni ni Česi, jer bi u momentu posve-mašnje devalvacije austrijske krunske novčanice, bili naši interesi, interesi našeg novčarstva, trgovine i industrije silno oštečeni. — To je sigurno. Medjutim Beč živi dalje svojim starim životom mirno, dobročudno, konzervativno — Novčanični stroj austro-ugarske banke producira istim tempom dalnje milijune Lefflerovih hiljadarki, a inžinjer Nadherny prikazuje i dalje znatiželjnim strancima »savršenost* organizma novčanične štamparije... je hvalevredno, a ne bo izdržalo konkurence. Velika napaka pirotskih usnjarjev pa je, da drže kožo predolgo v lugu (apnu) ter ji dado riato hitro močno česlenko od ježič, ki je dobra za podplat, a manj za lice. Neobičajno mi je bilo, da niški kožarji odrgnejo po zimi samo volno s kože, kožo osuše in jo šele spomladi dalje izdelujejo. Ker niso še v Srbiji rokodelstva markantno razvita, strojijo kože za opanfnik opan-čarji sami, ki v nekaterih krajih režejo opančtii podplat tudi iz s rove suhe koži, ki se pa 8 krat prej raztrga, kakor vztrojeno usnje. Že iz zadnjega se lahko spozia, koliko gre na ta način več kož v padek. Seljaki nosijo opanke ali vstrojene ali presne (iz surove kože); meščanstvo pa je prešlo na čevlje, na katere se je med vojno naučilo, precej tudi drugo prebivalstvo. Podplati, fino usnje, posebno boljša vrsta čevljev se je uvažala, pri čemur so bile zastopane tudi slov. firme. Interesantno popisuje borbo sirove kože in vstrojene g. Savič na str. 368: »Proces je sada o^akav: cr-veni opanaka pot>skuje opanak iz sir. kože, opattak od djona (podplata) po-tiskuje crveni opanak, a opanak kapi-čar potiskuje opanak s djonom. Tako valjevski i podrinski okrug nosi opanke s djonom, a po selnna crvene«. Srbija s svojimi lepimi kožami ba kakor nalašč pripravna za usnjarske tovarne, posebno ako vzamemo še v poštev cenena ž vila za delavce in podporo drž-ve, katero bo zadnja g >tovo naklon ia vsaj v pogieiu čarne iu voznine. Dežela je pridelala I. 1910 samo otrobov 35 i0 vagonov, katerih del bi se mogel uporabiti pri strojenju krzna, P. r. naročniR&nii Uredništvo namerava med 3. in 12. septembrom t. 1, to jc za čas Ljubljanskega velikega semnja izdajati list DNEVNO. Ker bodo posebne izdaje (ob ponede jkih, sredah in petkih) prinašale poleg zanimivih podatkov o semnju različne priloge, ki se bodo dale izrezati v brošure in bodo za trgovce, industrijaice in obrtnike stalne koris'i/ kakor: poštne pristojbine, razprave o carini, čas žetve poljskih pridelkov itd. itd., prosimo one naročnike, ki bi na te številke reflektirali, da to , emndonm naznanijo upravništvu. Cena posamezni številki bo 2 K. Pravilnik o carinskih posrednikih. (Konec). Kazni za naštete prestopke so: 1. denarna kazen od 100 do 10.000 dinarjev; 2. odvzetje pravice poslovanja na dobo treh mesecev; 3. odvzetje carinskega poslova-j ja sploh. Kazni določa v prvi stopnji starešina carinarnice, ki mora obsojenemu dati na zahtevo formalni odlok. Proti temu odloku se lahko obsojeni pritoži v roku 10 dni finančnemu ministru. Odl.olt finančnega ministra ima izvršilno moč. Denarne kazni se odračunajo v gotovini iz kavcije. — Razen navedenih slučajev izgubi carinski posrednik pravico carinskega posredovanja: 1. ako preneha biti državljan naše kraljevine; 2. ako je pravoveljavno obsojen radi tihotapstva; 3. ako je obsojen radi zločina, ki ima za posledico izgubo državljanske časti ali ako je bil za tak prestopek odpuščen od sodišča radi pomanjkanja dokazov. Carinsko posredništvo preneha: 1. ako posrednik sam poda ostavko; 2. ako pride posrednik v kon-kurz aii pod kuratelo; 3. ako ne plača pravilno mu predpisanega davka; 4. ako ne dopolni kavcije na carinarnici; 5. eko tekom šestih mesecev ne izvrši niti ene ekspedicije; glace in za kvašo (Bdze) pri odstranjevanju apna ;z kože. Omenjam, da srbski krznarji strojijo skoro izključno le po gališkem sistemu, to je s soljo in otrobi Ako bi se njihov stroj ie ma- lo izboljšal, kožam pobrala mast, iste lepše in čistejše dodelale, dale bi se barvati in bi konkurirale zaradi ce-nosti izdelovanja s tujo kožuhovino, vsaj navadno v Srbiji doma. Preveč prostora bi vzelo navajati, koliko posameznih obrti, ki pridejo za nas usnjarje v poštev so imeli 1 1910 posamezni kraji v Srbiji, ker te štev, niso več aktuelne. Celokupno je bilo v provinci : 26 trgovcev s surovo kožo, 20 trgovcev z volno, 63 z usnjem, 175 krznarjev, 123 kožarjev (ki ne znajo popolno izdelati kože) in usnjarjev, 508 čevljarjev, 450 opančarjev, 1 izdelovalec copat, 117 sedlarjev, 34 tkalcev kozje dlake, 24 prevlekovalcev blazin (pasarjev etc). V Beogradu je bilo: 6 trgovcev s sir. kožo, 21 z volno, (7 ju-dov), 7 krznarjev, 71 čevljarjev (18 ju-dov), 19 opančarjev 2 (juda), 14 copatarjev, 20 sedlarjev (6 judov) in 1 pasar. Kakor razvidno je bilo skoro toliko opančarjev, kakor čevljarjev. Ker potebujejo opančarji mnogo opančnega podplata, bi bilo racionelno ustanoviti tovarno za opančnik v Šabcu ali pa v Kruševcu, kjer je kot omenjeno, lepa koža doma. Običajno opančarsko strojenje opančmka ni pravilno, ker d*jo koži premalo čresla, a je tudi ne morejo pravilno razt gniti pri njihovem načinu dela. V Kruševcu je bilo 5 izdelovalcev krtač, v Beogradu 6 trgovin s kožuhovino, 3 izdelovalnice kovčkov, in 1 v Vel. Oradištu. Nrgotin edini ima za 1. 1910 izkazani dve zalogi gotovih 6. ako umre ali pa izbriše tvrdko na sodniji. V prvih štirih slučajih lahko posrednik dobi eno leto potem, ko je prenehala ovira, ponovno pravico posredovanja. Izgubo pravice odnosno prenehanje posredništva se bo objavilo v Službenih Novinah. Za spore med carinskim posrednikom in njegovim pooblastileem glede carinsko-posredovalnega poslovanja se ustanavlja razsodišče, ki se sestavlja iz treh članov. Enega člana imenuje pooblasti tel, enega dotični carinski -osrednik in predsednika pa pristojna trgovska in obrtniška zbornica. Pri vsakem sporu se mora napraviti sklep, da se obe sporni stranki hočeta brezpogojno podvreči odloku razsodišča, ki je izvršen. Priznati moramo, da smo z velikim zadoščenjem vzeli na znanje ta odlok finančnega ministra, ki nam obeta, da privede našo trgovino za en korak bližje urejenim razmeram. Nedavno je finančni minister obljubil poskrbeti tudi za reformo carinske službe same in ko uredimo še na podoben način špeditersko vprašanje, bo zopetna obnovitev normalnega blagovnega prometa mogoča. Glavni uspeh te reforme je , da mora posrednik predložiti natančni račun svojih nagrad in da je njegovo poslovanje podvrženo kontroli in da ima interesent v razsodišču instanco, kjer lahko išče svojo pravico, česar smo dosedaj najbolj pogrešali. Carinski agenti so se zelo branili obveznosti polaganja računov, navajajoč, da se v računu ne da vsega navesti in da so osebne usluge, ki se ne dajo s tarifo maksimirati. Vsakdo je razumel, kaj je bilo s tem mišljeno. Časopisne vesti so že dolgo povdar jale neko inkompatibiliteto odnoša-jev carinskega posredništva in carinarnic, ne da bi bil kdo znal ali hotel navesti konkretne podatke. Radi tega je bilo to pavšalno sumničenje, vsega obsojanja vredno. Sedaj je naloga vsega našega trgovstva, da se strogo drži navedenih določb in z lastno organizacijsko disciplino brezpogojno zatre vsako zlorabo. Trgovci, ineSusSciJaSci in obriniki udeležite se Ljubljanskega VeSikega Semrcja 3 Preskrbljene so vse aiaj< Save aa paset. čevljev, a da so se oprijeli zalog tudi drugi, je razvidno iz omenjene knjige g Saviča str. 366. V Šabcu je b:la ame-rikanska zaloga usnja, a Beograd je uvažal po 7 tvrdkah sir. govejo kožo, ime-nov. »amerikanko«, po mojem mnenju največ za presne (sir.) opanke seljakom, ki pridejo kupovat to blago daleč do- li po Donavi in i z notranjosti Srbije. Zelo mnogo te kože se odpelje po vodi, kakor se v;di na Savskem pristanišču. Kože .so breč dlake, vsaj po večini in imajo slabe čidjive znamke ; izgle-dajo, kakor da so spotene (ge-schwitzt) ter se že od daleč poznajo po velikih plesnivih madežih od morske vode, na katerih so nagnjite. Kakor nčeno ima Srbija veliko bodočnost v usnjarskem pog>edu, ker ima lep; goveje kože za podplat, telečje za box, a tudi zdrave ovčine in kozine. V Srbiji je že precej izučenih usnjarskih pomočnikov, ki bi prišli v poštev kot taki v tovarnah. Nujno pa je za enkrat potrebno organizirati trgovino sir. kože, ker se ista iztihotaplja danes brez davka in carine za slab papirnat denar brez kompenzacije od takih nepo-klcarnh ljudi, ki se ne strašijo nobenih stroškov p<;dkupijevanja. Po drugi strani pa morajo slovenske usnjarske tovarne in čevljarne, ki so že pred vojno trgovale s Srbijo, kakor to navajajo v svojih poročilih na min. trg., si zopet priboriti svoje odjemalce v teh k^aj h, oziroma svoj delokrog razširili z reelno in ceno robo Svetujem pa njihovim o*-t ko ", naj obvlaoajo dobro srbski dia ekf i t naj sev ne preplašim odbijajoč a -jost-v>rb'sk< ga trgovca, kije v | ■ <1jm /. io z .'ra'. i konservativen, ker o i učen na tuje blago. Stanovanjska uredba. Slovenske gospodarske organizacije so v posebni vlogi opozorile osrednjo vlado na nedostatke nove stanovanjske uredbe. Spomenica se glasi sledeče: Uredba o stani vanjih in najeir ih zgradb, objavljena v Službenih Novi-nah broj liiB vsebuje v členu 24 naslednja določila: Denarnim zavodom in zavarovalnicam, nadalje trgovskim, industrijskim in podobnim podjetjem, ki imajo značaj veletrgovine, veleindustrije in veleobrla odvzame stanovanjsko oblastvo poslovne prostore za dodeljevanje po tej uredbi, ako v roku, ki ga jim določi stanovanjsko oblastvo in ki ne sme biti daljše nego leto dni, ne zgrade stanovanjskih hiš za svoje nameščence in za nastanitev svojin poslovnih prostorov. Od tega se izvzemajo oni zavodi, ona društva in podjetja, ki so za svoje poslovne namene in za nastanitev svojih nameščencev že zgradila svoja poslopja, in ona, ki bi jim bil z 'gradnjo novih poslopij ogrožen obstoj. Podpisane gospodarske korporacije imajo težke pomisleke proti tem določilom, smatrajo jih za nesprejemljive, ker ogrožajo obstoječa trgovska, industrijalna in obrtna podjetja ter so po svoji dalekosežnosti in nepreračunljivosti jako nevarne celemu našemu industrijalnemu in kupčijskemu razvoju. Določila predstavljajo stalno nevarnost za obstoječa podjetja. Le nekoliko trdo in neprijazno izvajana morejo spraviti vsako večje trgovsko ali obrtno podjetje v najbolj mučen položaj, to tembolj, ker uredba ne navaja potrebnih kriterijev za presojo vprašanja, katera podjetja je smatrati za »veletrgovine«, veleindustrije« in »veleobrte«. Z odtegnitvijo poslovnih prostorov in zahtevo, da se grade nova poslopja, je mogoče celo zdravim podjetjem zadeti usodni udarec. Naša industrija, trgovina in obrt se nahaja prav sedaj v jako kritičnem stanju. Položaj je nenavadno težaven, bodočnost zelo negotova. Gospodarji preživljajo skrbi polne dneve. Konjunktura je zelo neugodna, valuta se hitro izpreminja, cene na blagovnem trgu so podvržene hitrim izpremembam. Nabavke blaga so zelo riskantne. Gospodarji trpe znatne izgube. Določila § 24 prinašajo v pridobitno življenje znova opasen aleatoričen moment. Taka so, da morajo povzročiti nesigurnoat in nemir v kupčijskem življenju. Trgovcu, obrtniku in industrijalcu se odvzema kredit in zaupanje ter deloljubnost, ako je dana na podlagi takih določil vsak dan možnost, da se podjetju vzamejo obratovalni lokali. Kdo bo kreditiral trgovcu in industrialcu, ako lebdi nad njim večna nevarnost gospodarske smrti? — Gospodarsko življenje zahteva rednih in mirnih razmer, ako naj se racijonalno razvija. Ako hočemo kredita doma in na tujem, treba gospodarskemu življenju pokoja in sigurnosti. Predmetna določila so na drugi strani taka, da naravnost ovirajo naš gospodarski razvoj in razmah na polju trgovine, industrije in obrta. Kdo se bo nastanjal P™ kdo se bo odločil za nove investicije in nova podjetja, ako ima stanovanjska oblast tako smrtno-opasen instrument v rokah kakoi' je § 24 ter more čez noč zaseči poslovne prostore, odnosno izsiliti novo zgradbo, katera more materijalno uničiti podjetje. 0 malosrečni gospodarski politiki, o kratkovidnosti in krivem umevanju gospodarskih prilik, o podcenjevanju opasnosti brezposelnosti priča, ako se izdajajo nove uredbe, >quasi-zakonk, katere sme industrija in trgovina smatrati za hostilne vsaki nam tako, potrebni podjetnosti. Želeti si moramo poživitve in povzdige v naši industrialnosti in trgovini, ker le tako se nudi delo in zaslužek in iz-begava brezposelnost. Določila, kakor jih vsebuje § 24, pa so škodljiva tako za obstoječa podjetja kakor odganjajo nova podjetja. Podpisane gospodarske korporacije nikakor ne gledajo prepesimisti-čno, ker je živa štetna praksa zadnjih časov pokazala jasno dovolj, kako nevarna in usodna so taka določila za naše industrialne in merkantilne kroge na eni strani in kako malo eiektivno odpomorejo stanovanjski bedi. Produktivni krogi se ne branijo pravičnih in znosnih bremen, ali braniti se morajo takih zahtev, katere morajo uničiti njih jedro in njih temelj. Država sama, to je nepobitno dejstvo, pa pri nas ne stori skoro ničesar za nastanitev mnogih svojih novih uradov in svojih uslužbencev. V mučni skrbi za težko ogrožene interese industrije, trgovine in obrta vseh strok se usojajo podpisane gospodarske korporacije stavljati nujno sledečo, više stvarno utemeljeno prošnjo: Člen 24 nove stanovanjske uredbe (Službene Novine broj 138) naj se nemudoma kot za trgovino, industrijo in obrt nevarno škodljiv brez odlaganja prekliče in razveljavi. V ustavni državi živimo in smatramo za nedopustno, da bi se uvajala in vzdrževala potom uredb kot quasi-lex določila, koja uvajajo opasen priviiegium odiosum za produktivne stanove in jih morejo postaviti potom primerne prakse naravnost izven zaKona, koji ščiti lastnino in pridobljene pravice. Predmetna uredba največje praktične važnosti, izdana še tik pred ustavo, mora biti na vsak način še pregledana in presojena od zakonodajnega odbora. Ako bi proti vsemu pričakovanju vlada vztrajala pri določilih § 24, moramo nujno prositi, da se brez odloga preskrbi za kavtele, ki so potrebne, da bodo trgovci, industrijalci in druga pridobitna podjetja, katera prihajajo za oznako veleobratov v poštev, dobro očuvana pred vsakim samovoljnim postopanjem stanovanjskih oblastev. Dobiti treba garancijo, da se bo smelo le tedaj segati po poslovnih prostorih, kadar bo podjetje v resnici v takem gospodarskem položaju, da se bo smelo upravičeno in brez opasnosti za njegovo gospodarsko eksistenco zahtevati od njega zgraditev novih objektov. Podpisane gospodarske korporacije zategadelj predlagajo, da se ustanovi pri pokrajinskih vladah posebna komisijo, katero bo stanovanjska oblast morala vprašati obligatorno v vsakem konkretnem primeru, prodno ravna v zmislu člena 24, za izjavo in čije votum bo za stanovanjsko oblast obvezen. Komisija naj bi štela s predsednikom 5 članov. Predsednik in trije člani naj bi bili stalni člani komisije. Predsednika, enega člana kot zastopnika socijalnega skrbstva, drugega člana kot zastopnika resorta za pravosodje in tretjega člana kot zastopnika pristojne trgovske in obrtniške zbornice naj imenuje vlada na predlog zbornice, petega člana pa je privzeti od slučaja do slučaja v komisijo in sicer naj ga imenuje organizacija industrijcev (v Sloveniji Zveza industrijcev v Ljubljani) ali Zveza trgovskih gremijev ali Zveza obrtnih zadrug, to po tem, ali gre v konkretnem primeru za industrijski, trgovski ali obrtni obrat. Ker bi bil po našem predlogu votum tako sestavljene komisije obligatoren, bi se na eni strani spričo predlagane sestave komisije zajamčila sigurnost pravilne ocene prizadetega podjetja, na drugi strani pa bi produktivni krogi bili osigurani proti veksatoričnemu in šikanoznemu postopanju. V Ljubljani, dne 9. julija 1921. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Zveza industrijcev na Slovenskem ozemlju v Ljubljani. Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani. Pokrajinska zveza obrtnih zadrug. Ustanovitev gremija za okraja Slovenji- gradec in Prevalje. V izvrševanju sklepa mariborskega trgovskega shoda se je ustanovil za politična okraja Slovenjigradec in Prevalje trgovski gremij s sedežem v Slovenjemgradcu. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 9. avgusta t. 1. v hotelu pri Pošti ob znatni udeležbi trgovcev iz Šostanjske, Velenjske, Slovenjegraške in Dravograjske okolice. Zborovanje je olvoril v imenu pripravljalnega odbora g. Janko Klun in v svojem nagovoru pozdravil g. okr. glavarja Ipavica in tajnika Zveze gremijev 1. Mohoriča in podal kratek pregled pripravljalnega dela. Zvezin tajnik I. Mohorič je nato v obširnem govoru obrazložil namen In pomen gremijev, razvoj grernijalne organizacije po Sloveniji in dosedanje delovanje Zveze gremijev ter njen bodoči stanovski in gospodarski program. Gremijem pripade kot krajevnim stanovskim organizacijam sedaj kot glavna naloga sodelovati pri reviziji obrtnih katastrov, da se natančno ugotovi obseg obrti posameznikov, dalje sodelovati pri reformi in izpopolnitvi strokovnih šol, posebno obrt-nonadaljevalnih po deželi in konečno organizacija bolniškega zavarovanja trgovcev. Kazen stanovske organizacijske dolžnosti pa mora gremij prevzeti tudi inicijativo na gospodarskem polju v svoje roke in pospeševati interese posameznih strok in skupin trgovskih obrtov, organizacijo trgovanja in prometa tudi po pridobitni strani. Tudi Zveza gremijev je izpopolnila po tej strani svoj organizacijski program in iz nje je izšla inicijativa trgovske nakupovalne centrale za detajlno importno trgovino, ki je že vre-sničena v nakupovalni delniški družbi, dalje se organizira v zmislu dopolnjenih pravil v vseh drugih smereh, da postane čim najbolj neodvisna. Posebno važna naloga bo, da organizira izvozno trgovino, predvsem lesno, ki sedaj najbolj trpi vsled stagnacije. Njen izvoz je padel od 56% na 18%, kar povzroča splošno krizo v gospodarstvu Slovenije. Organizacija naše trgovine mora stremeti za tem, da izloči inozemsko posredovalno trgovino, da dobi v prostih pristaniščih primei^en pripadajoč ji delež na skladiščih in napravah, da zboljša prometne zveze in odpravi vse ovire, ki danes še otežkočujejo nemoten razvoj trgovine. Po poročilu I. Mohoriča je g. Iv. Rojnik prečital gremijalna pravila, ki so bila z malimi izpremembami sprejeta. Provizorni proračun je izkazai 15.000 kron stroškov in se na podlagi tega določi povprečna gremijalna doklada 50 kron. Po začasnem seznamu bo štel gremij nad 300 članov. Dose-daj je bilo trgovstvo organizirano v kolektivnih obrtnih panogah v Šoštanju, Marenbergu in o.ovenjemgradcu, ki pa je z ustanovitvijo gremija iz njih izstopilo. Pri volitvah, ki so se vršile po glasovnicah, je bil izvoljen za gremi-jalnega načelnika g. Janko Klun, trgovec v Slovenjemgradcu in za pod-načelnika pa g. Fran Vrečko, trgovec iz Šoštanja in Ivan Pahernik, trgovec iz Vuhreda. V gremijalni odbor so bili pri nadaljnih volitvah izvoljeni: g. Iv. Hojnik, Josip Druškovič in Andrej Oset iz Slovenjegagradca, Ferdo Škof iz Mislinj, Guido Kaiser iz Dravograda, Ivan Senica iz Šoštanja, Peter Mravljak iz Vuhreda, Anton Valen-čak iz Velenja in Simon Blatnik iz Starega trga. Novoizvoljeni odbor je pozdravil z nagovorom okrajni glavar g. Ipavic, želeč novi organizaciji obilo uspeha. Zvezin tajnik je na to na kratko orisal dosedanje uspehe organizacijskega dela, predvsem povdarjal možnost obnovitve davčnih komisij, katerih volitve ravno sedaj razpisuje finančna delegacija, dalje ustanovitev trgovske akademije ter kot bodoče naloge na-značil organizacijo bolniškega zavarovanja vsega trgovstva in sodelovanje pri sestavi obrtne zakonodaje. Konečno je povabil vse navzoče, da v polnem številu posetijo ljubljanski veliki semenj, ki obeta postati za nago trgovino izredno važnega pomena. Z ustanovitvijo važnega obmejnega gremija v Slovenjemgradcu je gremijalna organizacija zopet napredovala, tako da bo, ako ne bodo nastale posebne ovire, tekom letošnje jeseni, izpeljana še v onih štirih političnih okrajih, ki jo dosedaj nimajo. Izvoz in uvoz. Prepoved izvoza krmil. Na podlagi sklepa gospodarsko-finančnega komiteja je od 10. avgusta dalje prepovedan izvoz vseh vrst krmil, in sicer vseh vrst sena in slame, ovsa, melase, otrobov vseh vrst, krmilne repe, suhe in sveže, reza-nice in repe, dobljene pri izdelovanju sladkorja in odpadkov pri čiščenju žita. Od te prepovedi so izvzete količine naštetih krmil, ki so bile natovorjene v vagonih ali vlačilcih za inozemstvo na dan, ko je stopil ta sklep v veljavo. Pri vlačilcih je dopuščeno tovorjenje še tri dni po pravomočnosti tega sklepa. Ako pa vlačilci do dne, ko je stopila ta naredba v •veljavo, še niso bili natovorjeni vsaj do polovice, potem stopi ta naredba tudi zanje takoj v veljavo. Uvozna prepoved za litografirane inapne odtiske v Sloveniji, o kateri smo pred kratkem poročali, je razglašena v Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo, št. 94 z dne 10. avgusta. Vse kopije, ki bi se poizkušale po prepovedi uvažati v Slovenijo, se bodo po carinskih in policijskih organih zaplenjale ter oddajale delegaciji ministrstva financ, da jih shrani v katastralnem mapnem arhivu. Prepoved velja, dokler je finančni minister ne ukine. Mno gospodarske zadeve. Trgovina. Trgovski konzulat v Milanu. Ministrstvo za trgovino in ind. je sklenilo, da otvori v Milanu naš trgovski konzulat. Vsa preddela za otvoritev konzulata so že v teku. Volitve za trgovske zbornice. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odredilo, da se volitve za vse trgovske in obrtniške zbornice v vsej naši kraljevini izvršijo v najkrajšem roku. Anglija ponuja manufakturno blago. Po obvestilu naše trgovinske agencije v Londonu ponujajo razne prvovrstne tvornice manufakturnega blaga iz Men-čestra in druga industrijska mesta v Angliji naši agenciji veliko izbiro najfinejšega manufakturnega blaga po zelo zmernih cenah. Ladje iz Anglije v Gruž, Reko, Trst in Solun potujejo vsakih ^ dni po znatno znižanih cenah. Industrija. število nezaposlenih delavcev v Franciji se je v primeri s 1. januarjem t. 1., ko je bito 89.289 delavcev brez dela, precej zmanjšalo. 5. t. m. je bilo 37.22G delavcev brez službe, mod temi 25.744 moških in 11.482 žensk. Po informacijah francoskih listov pa se bo število nezaposlenih še ta teden za ca 2000 zvišalo in kakor vse kaže, bo prav lahko mogoče, da bo Francija v kratkem zopet dosegla svoj maksimum meseca januarja, ko je vladala za delavstvo največja kriza. Rusija kupuje industrijske proizvode v Nemčiji. Sovjetska vlada je poslala v Berlin Stomoniakova, da nabavi industrijske proizvode za eno milijardo mark. Ruski tekstilni trust. V Moskvi bo v kratkem sklenjen tekstilni trust sedemnajstih tvornic, ki leže blizu Kostrome in Muroma. Država bo dala upravi tru-sta pooblaščenje, da si nabavi surovine, gorivo in živež doma. Poleg tega bo imel trust dovoljenje, da si nabavi v inozemstvu materijal in stroje, ki rabi za predelavo lanu. Sredstva v svrho nabav v inozemstvu bodo krita s prodajo enega dela proizvodov v inozemstvo. Obrl. Posojilo za obrti. Delegati zemalj-ske skupštine zanatlijskog saveza so po-setili gg. Pašiča in Kumanudija ter zahtevali ,da se izda posojilo za obrti, katero vlada že dolgo obeta. G. Pašič je poslal delegate k ministru financ g. Kuma-nudiju, ki pa jim je odgovoril, da v to svrho nima denarja, da pa bo najbrže sprejel predvideno vsoto v prihodnji proračun. Delegati, ki s tem odgovorom niso bili zadovoljni, so rezultat posredovanja sporočili odboru zemaljske skupščine, ki je pozvala vse obrte v Srbiji, da prirede 14. avgusta protestne shode proti zadržavauju obljubljenega posojila in da pošljejo svoje resolucije narodni skupščini. Denarstvo. Budget ministrstva za poljedelstvo in vode. V finančnem ministrstvu je rešeno vprašanje proračuna ministrstva za poljedelstvo in vode, ki bi znašal po načrtu 160 milijonov dinarjev. Vse proračunske postavke so znižane sedaj na minimum, tako da bo proračun znašal le okrog 140 milijonov dinarjev. Avstrijske rente in vojna posojila v Italiji. Po izjavi italijanskega finančnega ministra, se bo začelo izplačevanje kuponov rent in vojnih posojil bivše monarhije, ki se nahajajo v rokah novih italijanskih državljanov. Ti papirji bi imeli ugodnost, da se jili zamore lom-bardirati s 30 lirami od 100 K nominale. Zamenjavanje avstrijskih vojnih posojil se 1)0 vršilo za ubožne sloje v polni višini, to je, da se izplača za vsakih 100 K nominale 00 lir, dočim bo za druge sloje veljal poseben tečaj. Vzroki padanja avstrijske krone leže v prvi vrsti v nepretrganem tiskanju novih banknot. Tedensko poročilo avstro-ogrske banke z dne 23. julija izkazuje 51.183.027.987 K, ki se nahajaj j v prometu. V teku enega tedna (od 10. do 23. julija) se je promet novčanic v Avstriji zvišal za 747.765.333 K. Državni dolg Zedinjenih Držav. Dne 31. julija t. 1. je znašal državni dolg Zedinjenih Držav 23,771.237,008 dolarjev. Po zadnjem poročilu se je državni dolg v mesecu juliju zmanjšal za 206.213.613 dolarjev. Czrlna. Carina na meso bo odpravljena. Ministrstvo za trgovino in industrijo je predlagalo gospodarsko finančnemu komiteju, naj se odpravi carina na meso in dovoli izvoz svinj do 30 kg. Sprememba v izvozni carini. Po poročilih iz Beograda bo carina za izvoz pšenice znižana na papirnatih 10 din., izvoz ovsa bo prepovedan, izvoz koruze in moke pa bo carine prost Vprašanje ječmena še ni rešeno. Ob vladajoči suši je znižanje izvozne carine nevaren eksperiment, ker bodo cene poljskim pridelkom in moki znatno poskočile, kar so potrdili že zadnji dnevi. Hok za osvobojenje vzorcev od carine je podaljšan na šest mesecev. Rok treh mesecev, za čas katerih so bili vzorci blaga v naši državi carine prosti, je podaljšan na šest mesecev. Potniki morajo imeti legitimacijo od obmejnih carinskih uradov. Gospodarsko finančni komite ministrov je v svoji seji dne 21. julija t. 1. pod C. šl. 48717 odločil sledeče: >V slučaju zvišanja izvozne carine se tako zvišanje ne bo uporabljalo za proizvode, ki bi po svoji prirodi — posebno gozdni proizvodi — zahtevali predhodno sklepanje pogodbe o prodaji tujim kupcem, pa bi se šele po zaključeni pogodbi mogli prigotavljali in prisposabljati za izvoz — ako se, pred zvišanjem carine, takoj po zaključer.ju take pogodbe in ugovori predlože ministru financ odnosno generalni direkciji carin v oceno«. Davki. Plačilni nalogi o neposrednih davkih. Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah, ki je objavljen v »Uradnem listu« z dne 2. avgusta 1921, št. 90, ne nalaga davkoplačevalcem ni-kakih večjih bremen, nasprotno vsebuje posebno glede dohodnine in plačarine izdatne olajšave. Obenem izkuša s poenostavljenem dosedanjih zakonitih določil kolikor mogoče pospešiti poslovanje davčnih oblastev, da se na ta način zopet doseže kurent-na odmera davkov, ki je tako v interesu finančne uprave, kakor davčnih zavezancev samih. Le iz tega vidika je presojati določilo navedenega zakona, ki — odpravlja davčne plačilne naloge. V .tadomestilo plačilnih nalogov bodo prvih 15 dnij pričetkom vsakega koledarskega četrtletja (to je od 1. do 15. januarja, od 1. do 15. aprila,od 1. do 15. julija in od 1. do 15. oktobra vsakega leta) pri davčnih uradih razgrnjeni na vpogled izkazi za vse odmere, ki so se izvršile v pretečenem četrtletju. Razgrnitev se bo javno razglasila po občinah itd. na ta način, da bo vsa!" davčni zavezanec pravočasno obveščen, za katere davke so odmerni izkazi razgrnjeni in komu davek še ni odmerjen, da si prihrani pot v dav- čni urad. Vsak davčni zavezanec bo imel pravico vpogledati le njegovo osebo zadevajoče predpisane podatke, za druge pa le, če se izkaže z njihovim pooblastilom (ta je kolka prosto), da jih sme zastopati v davčnih zadevah, odnosno, da sme v njihovem imenu vpogledati odmerni izkaz. Na ta način je mogoče, da davčni zavezanci osobito iz oddaljenejših krajev odpošljejo v davčni urad vpogledati odmerni izkaz svojega zaupnika, da jih obvesti o višini predpisa. Komur bi ne bilo jasno, na kateri podstavi se mu je odmeril davek, lahko, kakor dosedaj, prosi s kolka prosto vlogo davčno oblastvo, naj mu priobči podrobno odmerno podlago. Z vložitvijo take vloge se prekine prizivni rok in prične ostali rok zopet teči še4e, čim se davčnemu zavezancu dostavi rešitev. — Plačilni nalogi v dosedanji obliki se bodo tudi v bodoče vročevali onim davčnim zavezancem, katerim se bo prvič odmerila pridobnina, rentnina ali dohodnina. V tem smislu bodo postonala davčna oblastva pri davkih, ki se predpišejo za I. 1921 in za poznejša leta. Komur davek za 1. 1920 in prejšnja leta še ni predpisan, bo o predpisu obveščen s plačilnim nalogom v sedanji obliki. V zvezi z odpravo plačilnih nalogov so se preuredila tudi določila o prizivnem roku. Ta je določen pri davkih, katerih odmera se priobči davčnim zavezancem z razgrnitvijo odmernega izkaza s 15 dnevi po preteku roka za vpogled. Ker bodo odmerni izkazi razgrnjeni na vpogled od 1. do 15. prvega meseca v vsakem koledarskem četrtletju, bodo prizivni roki potekali 30. 1., 30. 4., 30. 7. in 30. 10. vsakega leta, za plačilne naloge, ki se dostavijo o predpisu davkov za prejšnja leta ali v drugih izjemnih primerih do konca septembra t. 1., velja še dosedanji 30 dnevni prizivni rok; od 1. oktobra t. 1. dalje pa se skrči ta rok na 15 dni, ki se bode računi! od dneva, ki sledi vročitvi. Sedaj za Slovenijo uveljavljeni način razgrnitve odmernih izkazov je bil v nekaterih pokrajinah naše kraljevine že dosedaj običajen in se je udomačil brez vsakih težav. Upati je, da se udomači čimpreje tudi v Sloveniji, posebno ker se je odmera kon-tigentirane pridobnine in dohodnine, izročila zopet v roke davčnim komisijam, v katere volijo polovico članov davčni zavezanci sami. Promet. Paketna pošta med Madžarsko in našo kraljevino. Po poročilih iz Beograda, bo začela paketna pošta med našo državo in Madžarsko delovati s 1. septembrom t. 1. Paketi se bodo sprejemali do teže 20 kg po taksi poštne konvencije. Pisma za srednjo in severno Evropo se že nekaj dni odpravljajo preko madžarskega ozemlja Denarna pisma za inozemstvo. Ker je ministrstvo financ dovolilo izvoz denarja, bo ministrstvo za pošto najbrže že začetkom septembra uvedlo po predpisih mednarodne pošlne konvencije siužbo denarnih pisem za inozemstvo. Razdelitev bivšega avstro-ogrskegu trgovskega brodovja. Reparacijska komisija je enoglasno odobrila sporazum, sklenjen med gg. Bertolinijem in dr. Trumbičem 7. septembra pr. 1., ki ureja razdelitev avstro-ogrskega trgovskega brodovja med Italijo in našo državo. Skrčen promet med Beogradom in Dunajem po Donavi. Radi velike in dolgotrajne suše je Donava tako plitva, da je promet omejen le na male parnike. Kmetijstvo. Popis živine. Ministrski svet je odločil, da se ima izvršiti popis vse živine v celi državi, potem pa se bo dovolil izvoz živine, ker grozi vsled suše silno pomanjkanje živinske hrane. PoroClla Urada Ljubljanskega Velikega Semnja. Polovična vožnja ia obiskovalce Ljubljanskega sejma. Minister saobra-čaja je odobril, da veljajo legitimacije, ki jih izdaja sejmski urad za posel Ljubljanskega velikega sejma v zvezi s sejmskim znakom od ‘20. avgusta do dne 20. septembra kot izkaznica za polovično vožnjo v Ljubljano in nazaj v vseh razredih potniških vlakov. Legitimacija upravičuje od 3. do 12. septembra tudi do polovične vožnje na brzovlaku Beo-grad-Ljubljana, ako se izkaže imejitelj s potrdilom ministrstva trgovine in industrije, da obišče veliki sejm. Euake ugodnosti jo zasigurala tudi južna železnica. Vidiranje potnih listov posetiteljev ljubljanskega velikega semnja. Zunanje ministrstvo je v sporazumu z mihistr-stvom trgovine in industrije izdalo vsem našim inozemskim zastopstvom nalog, da do 20. avgusta vidirajo potne liste onim inozemcem, ki hočejo poseliti veliki ljubljanski semenj. Naznanila trgovske in obrt-»iške zbornice v fLjjutoljjsK?. Razstava vzorcev blaga v Karlovih varih (Karlsbad), je odprta od maja do septembra, oziroma oktobra in sicer ob delavnikih od 8 de 12 ure dopoldne in od 2 do 7 ure popoldne ter ob praznikih od 10 do 12 ure dopoldne. V razstavi so izloženi najrazličnejši predmeti in industrijski izdelki. Seznam razstavljenih predmetov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Dobava, prodaja. Vse drž. dobave se bodo Izvrševale pri domačih industrijskih podjetjih In proizvajačih. Konečno je dovršen boj za osvojitev državnih dobav ki so se popolnoma brez vzroka oddajale tujim, mesto domačim podjetjem. Generalni inšpektorat v finančnem ministrstvu je poslal vsem državnim o-blastem odlok, v katerem se naroča, naj se vse dobave izvrše pri domačih industrijskih podjetjih in proizvajačih. V inozemstvu naj se nabavljajo samo oni predmeti, ki jih v naši državi ni, toda samo pod pogojem, da se plačajo v dinarjih. — Če bi bil ta sklep izdan po zedinjenju takoj, bi ostalo veliko milijonov dinarjev v naši državi, nezaposlenost ne bi bila tako velika, industrija bi bilo pt dprta in ker bi bil uvoz manjši, bi tudi valuta bila boljša. Važno za gostilničarje! Natečaj za gradtijo in oddajo okrepčevalnice. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu razpisuje natečaj za gradnjo okrepčevalnice (buffeta) na postaji v Jasenovcu. Okrepčevalnico je zgladiti na vrtu postajnega načelnika na desni od postajne zgradbe. Zgradba okrepčevalnice mora biti okusna z enim prostorom in s kletjo. Načrt se mora ponudbi priložiti. V okrepčevalnici se smejo prodajati vse življen-ske potrebščine, kakor tudi vsakovrstne brezalkoholne pijače. Cene jedilom in pijačam določa direkcija po dnevnih tržnih cenah. Najemnik okrepčevalnice mora dajati njenim uslužbencem popust 25°/o dnevnih cen. Z gradnjo okrepčevalnice se mora pričeti takoj. Pogodba za uporabo okrepčevalnice se sklene 7.a pet do deset let; ko mine ta rok, preide zgradba okrepčevalnice v last državnih železnic. Ponudbe, kolkovane s 7 dinarji, zapečatene, z izpričevalom, da se je dotičnik izučil gostilničarskega obrta, z nravstvenim izpričevalom, ne starejšim od 6 mesecev, in z načrtom o zgradbi okrepčevalnice, je treba poslati podpisani direkciji do vštetega dne 15. avgusta t. I.; do dne 14. avgusta t. 1. pa se mora pri naši glavni blagajni v Zagrebu položiti vsota 250 K za varščino. Na zavitek ponudbe je treba zapisati: »Ponudba za gradnjo okrepčevalnice na postaji v Jasenovcu ad št. 20.573/A. 21«. Ponudbe, ki ne bi obsezale vseh gorenjih pogojev, se ne bodo vpoštevale. Direkcija si obenem pridržuje pravico, da sme med ponudniki izbirati po svoji volji, ne glede na ponujeno ceno. Razno. Sprejemanje in postopanje z živino, katero dobimo na račun vojne odškodnine od Nemčije. V finančnem ministrstvu se je vršila seja članov ekonomsko-fi-nančnega odbora ministrov, na kateri se je pretresalo vprašanje o sprejemanju novega kontingenta živine, katerega bo poslala Nemčija na račun vojne odškodnine. Po referatu komisije za sprejemanje živine bo Nemčija poslala 57.000 ovc, 7250 glav goveje živine in 7000 konj. Postopanje o prevzetju živine in razprodaja se bo vršila z malimi izjemami kakor do sedaj. Kraji, določeni za prodajo so ostali isti. Vprašanj« ribolova ob obali. 8. t. m. so se sešli naši in italijanski delegati na Brionih, da rešijo vprašanje ribolova in določijo cono, v kateri smejo ribariti naši in italijanski ribiči. Veliko vrtno veselico s srečolovom v korist »Trgovskega doma« priredi sl. trg. društvo »Merkur< v nedeljo dne 4. septembra t. 1. na čast gostom ljubljanskega velikega semnja v hotelu »Tivoli«’. Pri veselici bo sodelovala godba »Zveze jugoslovanskih železničarjev« in društveni pevski zbor. Preddela za to prireditev, ki se bo vršila na zelo široki podlagi so v polnem tiru. Pokroviteljstvo so prevzele narodne dame na čelu jim preblagorodna gospa Franja dr. Tavčarjeva, to dejstvo nam že v naprej jamči lep uspeh. Gg. člane in prijatelje društva opozarjamo na to prireditev ter jih prosimo, da širijo zanimanje med svojimi stanovskimi tovariši za to veselico. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo »Trgovskega doma« v Ljubljani. Podrobnosti te prireditve še priobčimo. V Rogaški Slatini se zaključi glavna sezija dne 20. avgusta. S tem dnem stopijo v veljavo 25 do 50% popusti pri sobah, zdraviliški taksi, mrzlih, plavalnih, zračnih in solnčnih kopeljih. Poročilo o hmelju. Žatec, 8. avgusta 1921. Nekateri večji hmeljarji so se včeraj zmenili, da bodo letos plačevali za obiranje enega škafa hmelja po 3 K in dajali bodo tudi običajno hrano; brez hrane pa najmanj po 4 K od škafa. Nekateri naši hmeljarji so čudaki — predprodali so hmelj po 50 do 70 K za 1 kg in letošnji pridelek pa po komaj 100 K; ves poduk in vse prizadevanje hmelj, društva je zaman. --ZalibogI Tržno poročila. Živina. Ljubljana. Na živinskem sejmu dne 3. avgusta je bilo na prodaj 300 konjev in 230 glav govedi. Vsled pomanjkanja krme so cene močno padle. Cena srednje dobrih konjev je padla od 10.000 na 7000 K. Prvovrstni voli so se prodajali po 20 do 21 i< žive teže, slabejši pa po 14 do 10 K. Kupovanje je bilo srednje. Poljski pridelki. Vukovar 8. avgusta: Živahno po- vpraševanje po stari koruzi je nagnalo cene na 700 K franko postaja. Suša dela poljedelcem skrbi, zato hranijo stare zaloge. Zvišale so se tudi cene pšenici, ki notira 1000 K franko postaja. Oves se prodaja po 610 do 620 K. Ječmena je na trgu malo, kolikor ga pa pripeljejo, se po K 000 do 920 lahko proda. Hmelj. II. brzojavno tržno poročilo. Žatec, dne 8.8. 1921. Žateški hmelj iz leta 1920 sc plačuje po 5000 č. K. za 50 kg. starejši po 1500 do 3000 č. K. za 50 kg; cene dvigujoče se. 100 č. K — 219 j. K. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „MERKUR“ v Ljubljani. Sprejmejo se: 3 knjigovodje, 1 korespondent, 2 kontorista, 2 poslovodja, 6 potnikov, 2 skladiščnika, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 3 pomočniki manufak. stroke, 4 pomočniki špec. stroke, 12 kontoristinj, 3 blagajničarke, 11 prodajalk, 5 učencev, 3 učenke. Službe iščejo: 2 knjigovodji, 2 korespondenta. 3 kontoristi, 4 poslovodje, 3 potniki, 10 skladiščnikov, 27 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočnike železninske stroke, 7 pomočnikov manufak. stroke, 10 pomočnikov špec. stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 27 kontoristinj, 10 blagajničark, 32 prodajalk, 7 učencev in 5 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančneje ustreči. B^rza. 11 avgusta Zagreb, devize: Berl-n 206.50 do 207.50 Milan 729 do 731, London 613 do 614, ček 608, Newyork kaoel 167 50 do 168.50, ček 166 do 167, Pariz 1315 do 1320, Praga 205 do '2110, Švica 2310 do 2340 Dunaj 16.50 do 17.40. Budimpešta 45.50, do 46 50, valute: dolar 163.50 do 165, avstrijske kro:v 18 rublji ! 8 do 20, 20 K v zlatu 560 do 565, napoleoni 562 do 568, marke 210 do 212, lire 726 dc 729, souve reign 640. Ljub. kreditna banka 820 do 900. Ljub. strojne tovarne in livarne 850. Ti nov. premogokoona družba 700 do 800 Ziiricb, Berlin 730, Newyork 504, Loi.don 2169, Pariz 4640, Milan 2590, Praga 755, Budimpešta 170. Zagreb 362, Bukarešta 770, Varšava 0.32, Dunaj 0 80, avstr. žig. krone 0.58. Dunaj, devize: Zagreb 597 do 601, Beograd 238C do 2401, Berlin 1197 cio 1203, Budimpešta 282 50 do 285.50 gglo£a]te B .Trgovskem listu1! In iii i [ Brinu« & Turk PRI „ZLAT! LOPAT!11 trgovina z železnino in cementom Ljubija a, Valvazorjev trg 7 preje ttamnierschmidt (JVHihieisvo) nasproti Križanske cerkve Velika zaloga vaakov.stnega kož, podplatov, gonilnih jerme-S&Hg nov in boksa NA DEBELO. j es J[j |j||j |||]j“ Me pozabite! Kadar pridete v Ljubijano na velesejem si ogledati veletrgovino manufakture Dular & Fabiani, P“-nai,!ac- * šaman«. tjubliana, Sv. Pefra c, 3. Trgovin« z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo In drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. cikbi. LJUBLJANA »n ti ** . *«■ P. 9 «w vib izdeluje 140. 48—4 Tovcirao eseniJi žebljev Iueij Seunlg mi. Teren nti Šmarno goro p?! Uu&iinsj. sin! jermeni ig fo-^er e, mline, žege in DOlledelske Me v vsaki širini v iulcgl pri Iran Kr«, MM Aleksandrova cesta 13. Sl* ■ar kje «» KM Ci! 9 K ON »a ne I \ 20—20 »4 u razmnoževalni aparat, razrn ožuje strojno in ročno pisavo polom ne-izrabljive steki, plošče. zastopstvo za Jugoslavijo The Res* Co. Uubliana, Gradiiie 10. Hod« urejena popimfliatcs vseh pisalnih stroje«. »•» , mm »e ) mm ** Mttr *»««»«* K k*+pmmumB*+t>t, aa»swM»« a« »n SJs 'It na «n na • a Lit..... im., zastopstvo za SHS in skladišče JAKOB KOHH IH SIN, Brod na Savi veletrg. Špirita in Špirit, pijač priporoča svoje esencije jta likerje, maline, razne nestrupene barve za izdelovalce likerjev, sode in maline. »ožjo Bsnjflrna %Sr2Z?&t za drobljenje čresla in sodom za strojenje (Gerbfass), sodom za pranje iWaschtass), električno razsvetljavo, vse novo, izdeluje 200 komadov teletin, išče naslednika. Poizve se v upravništvu Trgovskega Lista Rudnik star vsebuje srerbni svinec, baker in cink, v okraju Slovenjegradca, opuščen leta 1872, od takrat zaseden s 5 prostosleai, se po ceni proda. Lastnik Ivan Heber, Kejžarjeva ulica št 28. M delsslo in M i najceneje Kupite trgovski in kandijski gladek, črtan, kariran in kvadriran, pismeni v mapah In škatljah, ubran (Krepp), svileni, klosetni in ovojni razne zvezke za srednje in višje šole, raznovrstne kuverte in razglednice, tipke za stelaže ozke in v polah, kredo, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge pisarniške in šolske potrebščine pri LJUBLJANA, Židovska ulica 4. Priporoča se tvrdka mBBBssaaoBK Josip Peteline Sprejme se tuKoj PATNIK papirne stroke LjBbUcnc, s«. Patre nasip 1 ~ ---------------- tovarniška salona šivalnih strojev L. PEVALEK, igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine zj krojače, šivilje, čevljarje in sedla.je ter galanterijo na drobno In debelo. Cene nizke! Postrežba točna I za Slovenijo, Hrvatsko (brez Slavonije) in Bosno. Refle-ktira se samo na prvovrstno moč in je služba stalna in dobra. Ponudbe na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg štev, 3, z navedbo reference po »Papirnica v Slovenili 628“. immm ODPREMNO PODJETJE STEVO TONČIČ | MARIBOR OddeleK za razpuiiljaiije poštnih paketov. OG. TRGOVCI! Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov STEVO TONČIČ I MARIBOR (Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinsKe ud.edbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. - Postrežba hitra in točna. Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi s posebnim spoštovanjem . STEVO TONČIČ 8 MARIBOR Telefon 230 in 330. — — Brzojavi: Tonspedit. prej: A. Zanki sinovi. Nedič, Reta & Zanki, Tovarna kemičnih in rutin* barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. O. z o. z. Skladišče: Novlsad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 E maj In i laki. Pravi firnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, tnavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Lirioleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni !ak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasrio ne razpošiljajo.! iLOff hm LJUBLJANA, Krekov trg to, naproti Ješčega Doma" Obrestuje najugodneje Boga na knjiijce in v tekočem računu. . „ izvršuj« so bančne pes:o najkulanfnefe. Vplačana delniška glavnica K 33,000.000. ——— Teletom št. S6T. - - čekovni račun ES. 13.200. ——— Hedžot Sz m©ritn.i3s: — -clIIcsi ^ VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Kenkurcntiie im — letna postrežba! Brzojavi: GREUŽ. Telefon interurb. štev. 246. mr Zahtevajte cenike I w Na debelo: Kava. čaj, kakae, sardine, sije, vinski kil Mjiki ia trapistnv-ski »r. salami, iuaka ia slanina. ijntnnrsko stekle nično m letnik 1917. „ Slatina. | T. MENCINGER X Ljubljana, Resljevo cesta 3. U 2^-^ IiTTTT-^ ZEZTTTIR “bla,groTr3Q.Ico, :na, doloelo S Izurjenega, v konfekciji upellanega potnika in perfektno zanesljivo knjigovodkinio išče za takojšni nastop lugofioventki Lold tovarna za konfekcilo v Mariboru. Ponudbe na naslov: Advokat Mtiller, Maribor. H II II ■ ■ ■ ■ ■ a ■ ■ ■ s Gazela milo • je prvovrstne kakovosti in • S ca 20°/® ceneje kot enako- j S vredno importirano milo. ■ ■ ■ { j ! Milnrnn in svečarna j i d. d. v Ljubljani, i Podpisana tvrcjka priporoča: Pravi malinovec, citrono? SOk z raf. sladkorjem vkuhati po najnižji dnevni ceni. Rum kompoz. za izdelovanje fason ruma; liker esenci: {n carski hrušovec, kim-£■ IJevec in rosolia. 74 Istotako so na razpolago ex-trakti za brezalkoholne pijače: malinov in dtronovl g Potnik Srečko, K tvornica sad. sokov, ffl esenc In ekstraktov. H d Ljubljana g Meteljkova ulica In Ni (blizu Belgijske vojašnice). £■ ^rzsrzsrzsrzsrzsrzsS Nedič, RoHovt & Zanki, Tovarna kemičnih in rudninskih baru ter lobov. prej: A. Zanki sinovi. Centralo: Ljubljana. D. z o. z. Brzojavi: Meraki, Ljubljana. Skladišče: Movlsod. Telefon: 64. Engllsli varnlshes: Anglelkl laki; COPAL VARN1SH. Kopalo v lak za znotraj. FINE COPAL VAKNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODV VARNISH. Lak za kočije, najfln. FINE COPAL CAR RIAOEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTINO VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATT1NG VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar, lak. EXTERlOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Nalfinejšl zračni rap. lak PALE S1CCAT1VE FLUID Slkatif, svetel. DARK S1CCATIVE FLUID Slkatif, temen. SPRF. WELLRIOHT VARNISH. Lak za kočljske stalke, najfinejši. Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), masteuec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL‘‘. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunollne. **#*##*# English vornistoes: Anglelkl laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLATING BLACK VARNISH. Izolirni lak. LIQU1D DRIERS PALE Terebina svetla. L1QUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, OREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini. V L Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mavca-jlpsa za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Sem-rr.ering, Schottwien, Puchbetg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Rosto Novakovič veletrgovina mavca Ljubljana, Židovska ulica it. 1. v Ljubljani priporote / Veletrgovina \ ) A. Šarabon ( / \ p, m. *’ / Špecerijsko blago \ \ A / s \ S \ s \ / \ s \ VVVVVNA/ raznovrstno iganje y moko / In deielne pridelke ^ raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo, Lastna pralarna za kavo In mlin za dliava z električnim obratom. Ceniki na razpolago. \ \ ■eletrgoBina manufakture g i Ljubljana, shladile Balkan. I Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. Samo na debelo. S rzsrzsrzsrzsrzsrzsrze SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA 8 LJUBU AN A Šelenburgova ul. 1 interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapita! 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Bs-zojav - naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146. iz »uje