K. K, STAATSANWALTSCHAFT MARBURG št. 3 r/7 j-* / _ * dne 3. septembra 1914. Tečaj XLYIII. List ljudstvu v pouk in zabavo. vsak četrtek ta vsija > poštnino vred in v Maribora s 6 K. Kdor hodi cam ponj, plača na leto samo 3 K. Nar list brez posebne naročnic«. na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina xa Nemčijo 5 K, za druge brenavstrijsk» ina se pošilja na: Upravništvo .Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — Ust se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katot, isti st - - - ..... UpraVniŠtVO .Jiuicusncga uuopvuajja » incuiuuiu. - uai « uw wpvT«w< — uuj» .noiu«. Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cest» ite*. i — Rokopisi se ne vračaio. — Uoravništvo: Koroška društva" dobivajo , . - cer.ta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate In reklamacij, •s plačuje od «nostopne peatvrate za takrat Vi vin., ta dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren zaprte reklamacije so poštnine proste. popust, in sera ti se sprejemajo do torka opoldne, — Uvodne besede. Maribor, 1. septembra. Ko pišemo te vrstice, se še ozira cela Avstrija v veliki nestrpnosti proti avstrijsko-ruskemu bojišču v Galiciji ter pričakuje izida velikanske borbe, ki se temkaj bije že od srede, 26, avgusta, med Avstrijo in Rusijo. Upamo, vzdihujemo in molimo, da bo ta izid za našo ljubljeno Avstrijo ugoden. In mogoče in verjetno je, da bo že v hipu, ko bo naš list dotiskan in prihajal na domove svojih naročnikov, prišla iz bo.ii-šča vesela novica o naši zmagi in se razširila kakor blisk po celi domovini. Viharji navdušenja bodo odmevali po hribili in dolinah, mogočen glas šel od hiše do hiše, ki bo slavil naše junake na severnih bojiščih. Boga vojskiniK trum prosimo in molimo, da bi se tako zgodilo in prav kmalu zgodilo. Sedaj pa kratek pregled, kaj se je zgodilo od zadnjega četrtka, dne 27. avgusta, do danes, dne 1. septembra, na raznih bliščih. Bojišč imamo dovolj. Dne 27. avgusta je Avstrija napovedala tudi Belgiji vojsko. To je 14. vojna napoved v sedanji svetovni vojski. Avstrijsko-rusko bojišče. Naše in ruske čete si stojijo nasprot: na prostoru, ki ne meri ni6 manj nego 400 km in se razteza blizu od trdnjave Lublin na Rusko-Poljskem in do Bukovine. Bitka traja že, kakor rečeno, od srede, dne 27. avgusta, in še do danes, dne 1. septembra, ni končana. To je gotovo največja bitka, kar jih pozna zgodovina. Računa se, da je na ruski strani 2 milijona vojat v, ki nastopajo proti nam. Toda naši se krasno držijo. V treh velikih skupinah stojijo Rusom nasproti. Na vzhodu ob reki Zbrucz med mestoma Woloczysk in ilu-siatyn (glej karto!) stoji naše desno krilo in uspešno brani Rusom prehod. Najhujši boji pa so trenotno v polkrogu okoli glavnega gališkega mesta Lvov (na karti: Lemberg), kjer stoji središče naše armade pred mestom Rava Ruska in Tarnopol. Tukaj stojijo tudi polki graškega (III.) armadnega kora, torej tudi n a -ši slovenski polki. Levo krilo pa stoji na Ru-skoPoljskem in se pod vodstvom kavalerljskega generala Dankla tako krasno tepe, Izvojevalo je že dve zmagi, prvo v tridnevni bitki pri Krasniku, drugo dne 27. avgusta pri gorovju Niedrzmca-Duza med rekama Bug in \Vieprz. O dobljeni bitki pri Krasniku smo že poročali. Pri Niedrzwica-Duza so naši premagali 10 ruskih divizij ter vjeli enega generala, enega polkovnika, 3 štabne nadčastnike in nad 2000 mož. In danes prihaja novica, da je avstrijsko levo krilo pod generalom Danklom zapleteno že v tretjo bitko z Rusi. Tudi tukaj dal Bog zmage! Avstrijsko-srbsko bojišče. Naše čete držijo vse postojanke, na katere so se pri bitki pri Valjevu u^ maknile. Srbi še si očividno niso oddahnili od naporov in udarcev, ki so jih dobili v tej bitki. Kajti nič ni slišati, da bi se njihove čete kaj gibale in poskušale prodirati. Le poročilo prihaja, da se je njih glavni vojni stan preselil iz Kragujevca v Valjevo. Dobava živil dela Srbiji velike težave. Srbija se je popolnoma zaračunila, kako bo svet gledal na njeno borbo z Avstrijo. Nihče se ne zmeni za njo in kadar jo kdo omeni, se s studom govori o njenih protičlove-ških, surovih nastopih proti našim ranjencem in mrličem! Kako onečašča naše vojake, to je prevoč. to vzbuja v naših dušah stud in srd! Avstrijsko- črnogorsko bojišče. Iz istih razlogov, kakor v Srbiji, so se naše čete umaknile tudi v Zemljevid avstrijsko ruskega boji&a. Sandžaku Novi bazar ter zipustile zasedeno mesto Plevlje. Prebivalstvo j( vslec tega jako žalostno in mnogi mohamedanci so iz st.-ahu pred Črnogorskim maščevanjem zapustili Plevlje in se začasno preselili v Bosno. Drugod ob čnogorsko-avstrijski meji jo mir, le Kotor so nameravali Črnogorci iz Lovčena obstreljevati. A par strelov iz naših trdnjav in naših ladij — in črnogorski topovi o utihnili. Črnogorcem primanjkuje hrane in z vojko niso zadovoljni. Kralj Ni-kita se je zbal ljudske nvolje in je baje že ubežal v Srbijo. Na morju. O činilnaše junaške „Zente" se še vedno govori z občudovnjem. Od irancoske strani se izve, da je občutno oškodovala francoske ladje. Rusi razširjajo laž, da 3 bila naša mornarica tepe-na od francoske. Italijarki listi pa vedo povedati, da je franoosko brodovje oolulo iz AdrLje, torej niti ni tam, kjer bi moralo p ruskih glasovih premagati Avstrijce. Pač pa je imo nemško brodovja pri otoku Helgoland v Severnem nrju opraviti z Angleži. Zaradi megle je par majhh ladij prišlo preblizu velikim angleškim ladjam, iičelo se je streljati. Nemške ladje so se držale hra-o in prizadjale angleškim mnogo poškodb, Vendano se 4 nemške ladje potopile. Moštvo se je večinoa rešilo, Raznaša se tudi vest, da nameravajo pri Angleži s svojimi ladjami pred Trst. Razširili so aje celo oklio na Tržačane, v katerem pravijo, da jim hočejo dati svobodo. Ves svet pozna angleško svobodo, ki je istovetna z jarmom in odvisnostjo. Sicer pa nihče ne vzame angleških čenč za resnico in celo italijanski listi opozarjajo Angleže, da se pride samo mimo Pulja v Trst. Nemško-rusko bojišče. Najprej so Nemci na-tepli Ruse pri Gumbinnen—Anderburg. Na to se je pisalo, da so se Nemci umaknili. Toda to je res, in ni res. Vsled razglašenega nemškega umikanja so si Rusi upali prodirati. In Nemci, ki so se le na videz umaknili, so jih pustili iti, kjer so jih hoteli imeti. Pri Ortelsburgu in Neidenburgu pa so jim rekli: stoj! in se poprijeli ž njimi v tridnevni bitki, Rusi so bili silno tepeni in 60.000 Rusov je bilo vjetih. Ncinško-francosko bojišče. Francozi, Angleži in Belgijci so se združili na zapadu, da bi natepli Nemce. A prišlo je drugače, ravno narobe. Francozi, Angleži in Belgijci so bili povsod lepeni, Nemci pa' so zmagovali. Sedaj imajo Nemci že vso Belgijo v svojih rokah, razven trdnjave Antverpen, angleškoga generala Frencha imajo baje vjetega, a od glavnega mesta Pariza so odHaljeni samo 100 km, to je tako daleč, kakor iz Maribora do Trbovelj. V Parizu je strah in trepet. Nastajajo upori, a vojaštvo jih zaduši s pomočjo strojnih pušk. Sedem nemških armad maršira od vseh strani po zmagovitih bitkah proti Parizu. Najnovejia porot ila s< nahajajo pred inserati. \ v vV \ ? Stran 8. _______ Avstrijsko-ruska bitka traja naprej. Dunaj, dne 31. avgusta. Z bojnega polja se danes ob 6. uri 20 minut zvečer uradno poroča: Na severnem (avstrijsko-ruskem bojišču) so naše čete južno od črte Lublin— Krasnostaw—Grubieszow v hudem boju s sovražno bojno silo. Pričakovati je, da se bo bitka v bližnjem času odločila. Naše čete vedno prodirajo. (Poročilo vojnega poročevalca z dne 31. avgusta ob 7. uri 30 minut zvečer.) Stanje avstrijske severne armade je danes na večer to-le: Odločilna bitka se pričakuje prav kmalu. Na severu je naše prodiranje proti Lublinu velike važnosti. Posledica naših napadov je, da ne pridejo za sovražnika v poštev trdnjave, ki so v polkrogu na Kusko-Poljskem. Nadalje je naše prodiranje prisililo Ruse, da se umikajo popolnoma iz Rusko-Poljske. Naše čete okrog Lublina nameravajo nadaljno skupno prodiranje z nemškimi četami. Nadaljnje posledica tega napredovanja severnih čet bode popolno umikanje Rusov od gališke meje. Avstrijska zmaga v južno-vzbodni Galiciji. Avstrijci vjeli 3000 Rusov. -- 2000 mrtvih. Lvov, dne 31. avgusta. Kakor je posneti iz naslednega poročila, je položaj naših čet v vzhodni Galiciji, kamor pritiska Rus z večmilijonsko bojno silo, ugodno. Mi tudi tukaj polagoma vstrajno napredujemo. List „Slovo Polskie" poroča: Na južno-vzhodni strani Lvova so dosegle naše čete velik uspeh nad ruskimi četami. Sovražnik je bil hudo tepen. Naši so vjeli cel generalni štab te sovražne čete, 3000 Rusov je vjetih, nad 2000 pa jih leži mrtvih na bojišču. Do-sedaj smo vjeli skupno že 15,000 sovražnih častnikov in vojakov. Tudi iz severo-vzhodnega krila se poroča o lepih uspehih našega orožja. General Danki -- zmagovalec pri Krasnilru. Prvokrat se te dni imenuje v širši javnosti imo avstrijskega vojskovodje, ki je pri mestu Krasnik zmagonosno vodil naše čete v boj proti močnemu sovražniku. To ime se glasi: General kavalerije, Viktor Danki. General Viktor Danki je bil 1, 1854 rojen v Vidmu na Benečanskem kot sin avstrijskega majorja. Ko je dokončal vojaško šolo v „Terezijanišču" na Dunaju, je bil 1. 1874 uvrščen med dragonce. L. 1880, ko je končal vojno šolo, je bil pri deljen v avstrijski generalni štab. Kot častnik generalnega štaba je bil Danki med drugim v letih 1891 do 1894 štabni načelnik pri dunajski kavalerijski diviziji. Do 1. 1896 je nato Danki bil prideljen 11. ulanskemu polku; tega leta pa je bil imenovan za načelnika generalnega štaba 13." vojnega kora. Tri leta pozneje je postal načelnik vojaške ravnateljske pisarne.in 1. 1903 ga je cesar povzdignil za generalnega majorja in obenem za poveljnika 66. inlanterijske brigade v Komornu na Ogrskem. V letih 1910 do 1912 je poveljeval Danki inlanterijski diviziji v Zagrebu. L. 1912 pa je kot naslednik generala Ivana pl. Schemua prevzel poveljstvo 14. vojnega kora v Inomostu na Tirolskem. To mesto je še-le pred kratkim po Danklu prevzel nadvojvoda Jožef Ferdinand. General kavalerije, Viktor Danki, je cesarjev tajni svetovalec, lastnik več višjih redov in imejitelj 53. pešpolka v Varaždinu, (Kakor znano, se je Danlc-lov 53, pešpolk v bojih zoper Srbe ob Drini posebno odlikoval.) Ponesrečen zrakoplovec. Stotnik avstrijskega generalnega'štaba, Oskar Rozman, ki je bil vnet zrakoplovec, je v petek, dne 28. avgusta, padel s svojim zrakoplovom na tla. Bil je pri priči mrtev. Stotnik Rozman je bil izboren zrakoplovec ter je bil par dni pred svojo nesrečno smrtjo radi svojih izbornih poletov, s katerih je prinesel važna poročila, odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem. _ ____ Kje so razvrščeni naši domači polki. Graški list „Tagespost" poroča dne 29. avgusta, da je graški (III.) armadni kor, v katerem se nahajajo naši štajerski polki, razpostavljen v središču med Lvovom in Zloczowom in sicer tvori del desnega krila našega središča. Ker se ravno na tem torišču mora naša armada boriti proti trikrat močnejšemu sovražniku, bodo naši mladeniči in možje gotovo nastopali s staroznano slovensko hrabrostjo, da premagajo sovražnika. Kakor se poroča, je graški kor že svojo nalogo izborno začel ter je napad sovražnih čet odbil z izrednim junaštvom in prizadjal sovražnikom veliko izgube. „SLOVENSKI GOSPODAR." Kako je ruska armada razvrščena. Avstrija meji v dolžini 900 km na Rusijo. Vsa ta velikanska meja, ki se razprostira od gališkega mesta Krakovega (glej na zemljevidu Krakau) do bu-kovinskega glavnega mesta GeruOvice; je proti Rusiji popolnoma odprta. Ud teh 900 km jih'meji 200 km ob spodnji Visli (glej Weichsel) na Rusko-Poljsko, vseh drugih 700 km na popolnoma rusko ozemlje, Nemčija ima v tem oziru boljšo mejo. Od 1200 km, s katerimi meji ob Rusijo, meji 800 km na Rusko-Poljsko, in le severna meja v izmeri 400 km meji ob izrecno rusko (litavsko) prebivalstvo. To si je za presojevanje, kako se je razvrstila ruska armada, treba dobro zapomniti. Dosedaj je veljalo kot nepremakljivo načelo, da se bo ruska armada zbrala vzhodno od Visle, celo to se je trdilo, da se bo zbrala vzhodno od reke Bug. Toda ker je daljava od osrednje Rusije velika in manjka potrebno število železnic, se je bilo bati, da Rusija ne bo mogla naglo spraviti velikih čet skupaj. Vsled tega se je bilo nadalje bati, da bosta Avstrija in Nemčija koj v začetku vojne imeli naenkrat velike uspehe, kar zelo upliva na ves nadaljni vojni razvoj. Zato je Francija pritiskala in silila, da se Rusija na Rusko-Poljskem boljše pripravi, da gradi vojaške železnice, eno- in dvotirne, nabavi dovoljno število vagonov in lokomotiv, pomnoži število vojaških garni-zij na Rusko-Poljskem in da večkrat uprizori poizkus-ne mobilizacije. Francija je v to svrho radevolje dajala Rusom denar. Splošno se je torej ob začetku sedanje vojske pričakovalo, da bodo Rusi vpadli iz Rusko-Poljsko v našo in nemško zemljo, da bo posebno kavalerija nastopala v velikih trumah in motila avstrijsko in nemško mobilizacijo. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Rusija je odpoldicala vse vojaštvo iz Rusko-Poljske-ga, in majhni izpadi ob gališki in vzhodno-pruski meji so imeli očividno le namen, da se odhod ruskih čet iz Rusko-Poljske ga lahko mirno izvrši. Ta odhod se je sedaj bržkone že tudi izvršil, kajti naše čete ne najdejo pri svojem prodiranju v Rusko-Poljsko istega odpora. Novi načrt, katerega sedaj Rusija izvršuje, je ta: Z eno armado napade vzhodno Prusijo, in z drugo armado tudi vzhodno in severno-vzhodno Galicijo. Da je naše mnenje pravilno, nam dokazujejo boji v vzhodni Prusiji in prodiranje ruskih čet v Galicijo, in sioer severno-vzhodno od trdnjavskega kota Kovno—Dubno—Lusk čez Brody proti Lvovu (Lemberg) in južno-vzhodno čez Woloczisk-Husiatyn. Za obe proti-avstrijski armaoli jo oilj ¿»lavno mosto Galicijo, Lvov. Za Rusijo bi bilo seveda velikega političnega pomena, ako bi mogla priti v Lvov, obenem pa bi bc s tem tudi posrečilo razdeliti avstrijsko armado. Da si je izvolila Rusija za drug vpad v Avstrijo <črto Husiatyn—Woloczysk, so jo nagnili bržkone v prvi vrsti tudi politični razlogi. Rusija je lahko zbirala vojaštvo ob rumunski meji ter s tem neprestano vznemirjala in ogrožala R'umunijo. In mnogo ji je tudi na tem, da ruski topovi gromijo blizu balkanskih držav, češ, vsak čas jih lahko obrnemo tudi proti Rumuniji in Bolgariji in nazadnje, ako treba, tudi proti Turčiji. Poleg tega pa je dovažanje ruskih čet iz kievskega in odeškega okraja semkaj precej lahko, ker je dovolj železnic na razpolago. Naš general Konrad pa je, kakor kažejo poročila iz avstrijsko-ruscega tojišča, pokazal, da je tudi sedaj, ko je Rusija spremenila svoj načrt, prej vstal kakor ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič, Mesto Lvov ni v prav ncbeni nevarnosti, naša armada in njeni vojskovodje nastopajo izborno. Avstrijsko-srbsko bojišče. Srbi priznavajo, da so bili tepenl. „Grazer Volksblatt" je lobil iz Sofije brzojavko, v kateri se poroča iz snskega glavnega stana v Nišu sledeče: V Srbiji ^ada po zadnjih porazih srbske armade velika pobibst. Vlada sama priznava srbske neuspehe. Za v.em so Avstrijci odvzeli Srbom že 30 topov. Rusija pošlje voake v Srbijo? Vojni poročevalec list „Grazer Volksblatt" poroča z bojišča dne 31. avgsta: Položaj na južnem bojišču (avstrijsko-srbsko) je neizpremenjen. ?o Donavi se neprestano spravlja strelivo v Srbijo. Ob izlivu Donave v rno morje se pripravljajo Rusi, da bi poslali svoje ^jaške čete Srbiji na pomoč. Vojskovodja pohvJi Jugoslovane. >unaj, dne 31. avgusta. Avstrijsko vojno miistrstvo je dobilo od dalmatinskega kornega poveljika generala Wurma sledečo brzojavko: Tuji listi so razneslpred začetkom vojske neresnične vesti, kakor da i jugoslovanski vojaki v vojski ne bili zanesljivi. Usedanji boji pa so poka-rbli, da se jugoslovanskorojaštvo bojuje proti sovražniku z velikim, neprinrnim junaštvom. Posebno _ 3, septembra 1914. sta se vrlo vedla v dosedanjih bojih na južnem avstrijskem bojišču dalmatinski pešpolk št, 22 in domobranski pešpolk št. 37. Lažnjiva poročila. Avstro-ogrski poslanik v Rimu objavlja ta-Ie popravek: Vest, da obstreljuje angleško-francosko bro-dovje Kotor, je neresnična in zlagana. Posameznosti o velikih izgubah avstro-ogrskih čet, kakor jih objavljajo Srbi, so popolnoma izmišljene. Res je, da je pri nas precej žrtev, ker ni mogoče zadrževati vojakov, ki hočejo naskakovati sovražnika kar z bajoneti. Avstro-ogrski poslanik v Rimu je že v drugič moral popravljati laži, katere trošijo srbski poročevalci o zmagah Srbov: Brzojavka, ki je došla iz Niša, v kateri se govori o velikih avstrijskih izgubah in je prišla v liste, je docela izmišljena. Nikdar niso-avstrijske čete zapustile zasedenega srbskega ozemlja. Grozovitosti, o katerih pišejo srbski listi, kakor da bi jih počenjali avstrijski vojaki, so le izbruh srbske domišljije in seveda popolnoma izmišljene. Naši junaki. Vsa poročila so soglasna priča o junaštvu naših hrvaških čet. S klici: „Za Ferdinanda in Sofijo!" so drle naše čete naprej. Hrvatje so sredi sovražnega ognja metali svoje čepice v zrak in klicali: Kako me bo gledala žena, ko pridem nazaj, ako ne bom za cesarja imel vsaj čepico prestreljeno". Srbi so po travnikih nastavili velike kupe senar ker so mislili, da jih bodo naši zažgali. Naši so bili previdni. Kupi so bili prej dobro odmerjeni cilji za srbsko topništvo. V bojih je padel srbski polkovnik Mijo Vašič.. V borbi mož proti možu mu je zaklical Ličan: „Nisi vreden bodala, sokrivec umora Ferdinanda!" ter ga zadavil. Junaški nadvojvoda Jožef. Budimpešta, dne 30. avgusta. (Uradno.) Danes so pripeljali z vlakom iz Ze~ muna zopet 72 ranjencev z južnega bojišča. Na kolodvoru je sprejela ranjence nadvojvodinja Avgusta s sinom Franc Jožefom ter je govorila z ranjenci izpred Sabaca. Neki ranjenec iz Budimpešte je vedel povedati visoki gospej, da je divizija njenega soproga nadvojvode Jožefa, ki jo je vodil s hladnokrvnostjo in hrabrostjo, ponosna na svojega voditelja. Sam je videl nadvojvodo večkrat v največjem sovražnem ognju, kako je z dobrim vzgledom podžigal hrabrost vojakov. Visoka gospa je bila vesela teh vesti. Srbski glavni vojni stan. Srbski glavni vojni stan so preložili iz Kragu-jevaca v Valjevo. To je edina vest, ki prihaja te dni iz Srbije._ Nemško=riisko bojišče. 60.000 Rusov ujetih. Poraz ruske armade v vzhodni Prusiji v bližini mest Ortelsburg in Neidenburg, je mnogo večji, kot se je prvotno poročalo. Nemška armada je Ruse obkolila in jih pritisnila ob tamošnja Mazurijska jezera na močvirja. 60.000 Rusov je prišlo pri tem v nemško vjetništvo. Skoro gotovo so Nemci nalašč izvabili rusko armado v močvirno vzhodno Prusijo. Ta je prodirala vedno dalje, a končno so Nemci Ruse obkolili od treh strani in sc> jim tako prizadjali izredno hud poraz. Računa se, da je poleg 60.000 vjetnikov izgubila ruska armada v bitki med Ortelsburgom in Nei-denburgom gotovo še kakih 10.000 mrtvih in ranjenih.. Berolin, dne 31. avgusta, (Uradno,) Veliki generalni štab poroča: V velikih bitkah, pri katerih je bila ruska armada v vzhodni Prusiji pri mestih Neidenburg in Tannenburg, Hohenstein in Ortelsburg poražena, je bilo po površni cenitvi čez 60.000 Rusov z mnogim* višjimi častniki vjetih. Kako so Nemci obkolili Ruse. Berolin, dne 31. avgusta. (Uradno.) Vojni poročevalec lista „Lokalanzei-ger" poroča o bitki pri Ortelsburgu: Bitka se ni vršila v skupni bojni črti, ampak v posameznih večjih skupinah, ker ozemlje, kjer se je vršila bitka, ni pripravno za bojevanje v enotni bojni črti. Pri bitki je prišlo na ruski strani do take zmešnjave, da so se deli ruskih čet na desnem krilu drug drugega obstreljevali. Desno krilo nemške armade je stalo v prednji bojni vrsti pri Soldau in Gilzenburgu; središče, sestavljeno iz domobrancev, je bilo pa razpostavljeno okrog mesta Hohenstein; levo krilo pa je prodiralo pri mestih Allenstein, WartenbuTg in Bischofsbu^g. Rusi so poskušali prodreti nemško središče, a isto je ruski napad z veliko silo odbilo, Nemško desno krilo je naglo prodiralo mimo Neidenburga, levo pa preko Passenheima. Vsled naglega prodiranja obeh nemških kril, so bili Rusi kmalu od treh strani obkolje- r ni. Rusi so bili v veliki premoči. Imeli so na bojišču 5 armadnih korov in 3 kavalerijske divizije. Večina ruskih čet, ki so vdrle v vzhodno Pru-sijo, je vržena čez nemško mejo. Nemška armada zasleduje bežeče Ruse. Nemci pognali Ruse v močvirja. Ruska armada se je več dni obupno borila v vzhodni Prusii» zoper s lovite navale nemške armade. Kakor že na drugem mestu poročamo, so Nemci Ruse od treh strani tako obkolili, da se niti umikati niso mogli. 'Od petih ruskih armadnih korov je prišel en cel kor v nemško ujetništvo. Na tisoče Rusov je utonilo v Mazurijskih jezerih in tamošnjih obširnih močvirjih. Nemci so tukaj ujeli celo <0 tisoč Rusov (ne 60.000., kakor poročamo na drugi strani današnjega lista). Rusi se huclujejo nad zavezniki. Ko se je v Petrogradu izvedelo o porazih francoske in angleške armade, so postali možje, ki so na čelu ruske vlade, zelo presenečeni. Lotila se jih je velika skrb, kako bo s končnim izidom vojske. Nezadovoljnost z angleškim in francoskim zaveznikom postaja dan za dnevom večja. Rusi postajajo zelo ne-voljni, ker celo veliki angleški listi svarijo Ruse, naj preveč ne upajo na uspešno prodiranje v vzhodni Pru-siji in Galiciji. Nemško=francosko bojišč Nemški zrakoplov meče bombe na Pariz. London, dne 31. avgusta. Nemški zrakoplov je priletel nad Pariz, kakor poroča časnikarski urad iz Pariza, in je vrgel več bomb na mesto. Drugo poročilo pravi, da je bil zrakoplov 2000 metrov nad Parizom in vrgel približno ob 542. uri popoldne bombo, ki je padla na tla v bližini vojaške, bolnišnice. Dve ženski sta bili težko ranjeni. Zrako-plovec je vrgel v mesto zastavo v nemških barvah s pismom poročnika, ki se glasi: „Nemška armada je pred Parizom". Pismo konča z besedami: „N e p r e -ostaja nič drugega, kakor da se u d a -s t e". Francoska vlada beži iz Pariza? Iz Berolina se poroča, da se v Parizu že pripravljajo na to, cla bi se francoska vlada preselila v mesto Bordeaux (Bordo). Ce je to poročilo istinito, kar je z ozirom na sedanji mučen položaj, v katerem se nahajajo Francozi, zelo verjetno, se Francija resno pripravlja na možnost, da bo nemška armada že v kratkem oblegala Pariz. Francija prosi za mir. Dunaj, dne 30. avgusta. V dobro poučenih dunajskih veletrgovskih krogih se pripoveduje, cla je Francija prosila za premirje. Nemčija je nato odgovorila: Premirje ne, mir d a proti vojni odškodnini. Ako je to res, potem se gotovo sedaj že vršijo med Francijo in Nemčijo nadaljna pogajanja. Francija bi menda rada odvrnila za francoski narod hud u-darec, da pridejo Nemci v Pariz. Pariz največja trdnjava sveta. Pariz, ki je bil do 1. 1940. odprto mesto, je danes največja trdnjava sveta. Mesto je zavarovano z glavnim nasipom, ki je 10 m visok, in z jarkom, ki je širok 15 m. Okoli nasipa je 94 utrdb, mimo katerih pelje v krogu velika državna cesta in cestna železnica v daljavi 33 km. Nasip ima 58 vrat, 12 prehodov za železnice in 3, zaseke, mimo katerih teče reka Seine in 2 kanala. Tc je glavna bramba Pariza. Starejši nasip meri v daljavi 15 km in ima 16 utrdb. Ta je nekoliko nazaj pomaknjen od prvega. Tretji nasip, ki je najnovejši, leži daleč proč od Pariza in je pripravljen po skušnjah iz zadnjega obleganja 1. 1871, Ta je napravljen tako, da varuje mesto pred obstreljevanjem, in da, je popolno obkrože-vanje od_ strani sovražne armade izključeno. Prostor med Parizom in tem nasipom je tako velikanski, da se morejo na njem zbrati velikanske armade, ki lahko ven izpadajo in se spuste s sovražnikom v boj. Ta nasip ima 7 fortov (utrdb) prve, in 16 druge vrste. Poleg tega ima 50 baterij. Utrjena črta ima v premeru od severa proti jugu 34 km in od vzhoda proti zahodu 45 km. Dolga je 124 ktm in odgovarja 175 km dolgi oboroževalni črti sovražnika. Vse utrdbe obvladajo površino blizu 1200 kvadratnih kilometrov. Indijanci v boju zoper Nemce. London, dne 28. avgusta. (Uradno.,) V današnji seji angleške gosposke zbornice je naznanil vojni minister lord Kičener, da bo Anglija čete, katere je poslala Francozom na pomoč zoper Nemce, pomnožila še s četami iz Indije.Torej se bodo tudi rudeči Indijanci borili zoper Nemce. Francozi pa so, kakor poročajo listi, poklicali v Evropo več polkov svoje „črne armade" iz Afrike. Pripovedovanja Francozov. Vojni poročevalec lista „Kolnisohe/ Zeitung" v Frankfurtu ob Meni poroča: Imel sem priliko, govo- riti z vjetsmi Francozi, ki so jih Nemci zajeli na zahodnem bojišču. Izrazili so se, da je premoč Nemcev v boju tako velika, da ne verujejo več na kako francosko zmago. Učinki streljanja nemškega topničar-stva, katerega se sploh nič ne vidi, so nepopisni. Neki vojak se je izrazil, da je ravno tako, kakor če priteče modra voda iz gozda; ravno tako je bila francoska pehota, ki je prišla iz svojih zakritih mest, poko-šena od nemškega topničarstva, Skoraj istotako učinkuje infanterija. Siva poljska uniforma skriva Nemce še v času, ko bi moral, ogenj iz pušk imeti najhujše učinke. Najbolj se boje Francozi Bavarcev, ki se kakor levi zaženo v sovražne vrste. Kaj bo z Belgijo. Nemčija je zasedla skorodane vso Belgijo, kajti padec edine belgijske trdnjave Antverpen je tako siguren, da o tem nihče ne dvomi. Trdnjava Antverpen bo padla v najkrajšem času. Padel je Liittioh, padla je močna trdnjava Namur in glavno mesto Belgije, Bruselj, je že davno v nemških rokah. Belgiji preti velikanska nevarnost, cla izgubi samostojnost, če ne krene v najkrajšem času na druga pota, če ne prizna, da je tepena na celi črti in ne zaprosi za mir. Pred izbruhom vojske je Nemčija izjavila, da se samostojnosti Belgije ne bo dotaknila, če bo Belgija dovolila, da sme Nemčija prevažati svoje čete skozi Belgijo na Francosko. Belgija je pa odklonila to ponudbo Nemčije in se je raje vrgla v naročje sedaj tepe-ne Francije in Anglije, vsled česar ni več Nemčija obvezna, držati se svoje obljube in Belgija bo bržčas izginila kot samostojno kraliestvo iz zemljevida. Kako je na Adrijl? Bar, dne 28 avgusta. Italijanski 1'st „Corriere della sera* poroča: Francosko-angleško brodovje je odplulo, ker mora popraviti dobljene poškodbe. Iz Ankone se pa poroča, da se je slišalo streljanje mornariških topov. Zadnje ure na „Zenti". Čast lik, ki je bil v boju na ladji „Zenti" in leži ranjen pri svojih sorodnikih, pripoveduje o zadnjih dogodkih potapljajoče se ladje. Peljali smo se od južnega konca Dalmacije proti severu, k» nas napade francosko brodovje od zadaj. Dasiravno smo vedeli, cla ne moremo premagali šestkrat močnejše sovražno brodovje, smo se vendar spust li v boj. Streli francoskega brodovja so „Zalito" poškodovali tako, da je uhajala že voda v ladjo; peljali smo se m;mo nasprotnega brodovja in si zaznamovali imena in moč francoskega ladjevja ter javili po brezžičnem brzojavu vse z zadnjim pozdravom v Puli. S tem smo dosegli, cla ni odplula v širno morje naša mornarica. Morska bitka s šestkratno premočjo bi bila nes umetnost. Ko se je „Zenta" potopila, sem plavnl, dasiravro so me rane zelo skelele, daleč na mor hi, kjer me ie z devetimi tovariši rešila trgovinska ladja in nas izkrcala v Kotoru. Jahta črnogorskega kralja poškodovana. Iz Aten poročajo: Avstro-o^rske ladje so te clni zasledovale jaiito (krasno opremljeno lad'o) črnogorskega kralia Nikole in io obstreljevale. Več strelov je ladio zadelo in jo močno poškodovalo. Poročila, došla v sredo 2. sept. Maribor, dne 2. septembra. Z našega severnega bojišča prihajajo razveseljiva poročila. Armadi (skrajno levo krilo), ki je pri Krasniku pobila R;use, je odprta pot v Lublin in bo skoro stala pred važno in močno rusko trdnjavo Ivangorod. Polagoma, a vstrajno prodira tudi oni del našeaa. levega k r ii 1 a , ki se vojskuje med rejama Wieprz in Bug. Ti dve armadi in tudi levi del avstrijskega središča ogrožujejo desni bok one ruske armade, ki je vclrla v vzhodno Galicijo. Nekatera poročila celo pravijo, da so naši predrli in ločili rusko desno krilo od ostale armade. Naše s r e-d i š č e , ki stoji pri Lvovu, je začelo močno napadati ruske čete, desno krilo, ki stoji na južno-vzhod-ni meji Galicije, pa po trdovratnih bojih vzdržuje svoje postojanke, Obe sovražni armadi sta se na vseh točkah pomaknili druga proti drugi v najve'Sjo bližino Bitka divja na celi črti. V naslednjem podamo poročila, došla nam danes , dne 2. septembra: Naše središče zmaguje. Desno krilo se izhorno drži. Dïinaj, dne 1. septembra, Z bojnega polja se poroča v ponedelje;:, dne 31. avgusta ob VA2. uri predpoldne: Obe sovražni si armadi stojita druga ob drugi tesno, do oči zakopani v okopih, nasproti. Na celi Črti se vrši na stotine nepreglednih večjih in manjših bojev. Radi močnih oko- pov na obeh straneh je naglo prodiranje skoro nemogoče. Naše središče jebilo do sedaj n e -p r e m a g 1 j i v o ter je na več krajih že celo napre clQvalo, Desno krilo v vzhodni Galiciji je po na ravnih in umetnih sredstvih dobro zavarovano. Ta del avstrijske armade se bori kljub veliki sovražni premoči s sovražnikom s čelom proti čelu. Sovražnik se je do sedaj še zaman trudil, vreči naše desno krilo nazaj. Ono je nepremagljivo! Proti obko-Ijenju je z dobrimi utrdbami ob straneh zavarovano. Oskrbovanje avstrijske armade z živežem in pa vodo je dobro urejeno. Po železnicah se za hrbtom naše armade pridno dovaža strelivo in vse drüge vojne potrebščine. Rusi pa imajo z dovažanjem'živeža in streliva za svojo armado velike težave, ker jim manjka železnic. Dovažanje na ruski strani se vrši skoro edino le potom trena in kmečkih voz, ki morajo mnogo dni daleč voziti vojne potrebščine iz osrednje Rusije na bojišče, _ V naših vojnih vrstah vlada veliko bojno navdušenje in železna disciplina. Naši imajo nalog, da morajo s strelivom zelo štediti, kar je za uspešno bojevanje nujno potrebno. Gromenje topov se sliši v Lvov. Dunaj, dne 31. avgusta. Z bojnega polja se poroča dne 31. avgusta: V mestu Llvov se je danes skozi 4 ure neprenehoma slikalo grome n., e topov. Boji so se na bojni črti pred Lvovom vršili sko-' ro gotovo celi dan. Domneva se, da se je bojna črta pomaknila dalje proč ocl Lvova. Pri Rava-Ruski in Brody-ju prodiramo. Krakov, dne 1. septembra, List „Cas" poroča v svoji jutranji izdaji od nedelje, dne 30. avgusta, z dovoljenjem tamošnjega oddelka generalnega štaba, sledeče: Naša armada je primestihRava-Ruska i n B r,' o d y dosegla odločilne zmage nad Rusi. Na celi črti na vzhodu in severo-vzhodu je položaj naše armade dosedaj zelo ugoden. Postojanke ruske armade. Maribor, dne 2. septembra. ;Po najnovejših poročilih stoji ruska armada tako-le: Ruska armada, ki je prodirala proti Inster-burg—Königsberg, se umika; armada, ki je zašla v močvirje in jezera mazurske pokrajine, je popolnoma uničena, 70.000 mož je vjetih. (Naše prvo poročilo, da je vjetih 60.000 mož, se je zopet uradno popravilo na 70.000 ujetnikov!) Ostanki te armade ne pridejo več' v poštev. Armada, razvrščena pri Ivangorod Lublin —Cholm je tudi občutno tepena in se umika proti Bresti—Litovvsk. Desno krilo južno-vzhodne armade je bilo tepeno pri Rava-Ruski in se umika proti Kowe-lu. Severno od Lvova stoječi del ruske armade je za-pust 1 Zolkiew, in samo vzhodni del mecl rekama Bug in Strupa se še od 26. avgusta sem nahaja v bitki. Recimo, da bi Rusi tudi tukaj deloma zmagali, bi jim ta zmaga prav nič ne koristila, ker bi se morali u-makniti, da jim naše druge čete ne padejo v hrbet in onemogočijo vrnitev. Iz teh podatkov je tudi položaj naše avstrijske armade dovolj razviden. Kakšne so rane naših vojakov v vojski z Rusi. Neki vojaški zdravnik se je izjavil o ranah, ki so jih dobili naši vojaki v bitki pri Krasniku: I £ liki ranjenci so večinoma ranjeni s kroglami iz pušk. Ruske krogle so manjše kakor naše.. Konec je oster, zato je rana ozka, kosti niso nalomljene, mišice niso raztrgane. Težke rane povzročajo šrapneli in sulice kozakov.. Ostrine sulic so večinoma zarjavele, precej široke in zato so rane nevarne. Rusi -- slabi bojevniki. Iz poročil, ki smo jih dosedaj dobivali z avstrij-sko-ruskega in nemško-ruskega bojišča, je razvidno, da so Rusi zelo slabi vojaki. Izredno veliko število vojnih ujetnikov jasno priča, da Rusi takoj, ko je treba malo močneje prijeti za orožje, izgube korajžo. Po dosedanjih poročilih so Avstrijci in Nemci vjeli že približno 100.000 Rusov. Ruski kozaki, ki so nekdaj vživali raeli svojega junaštva svetovni sloves, zbežijo kot zajci, ako pridejo le v malo ostrejši o-genj. Nasprotno pa se je n. pr. avstrijska kavalerija pokazala kot izredno vstrajna. Tudi druge avstrijske čete so se v vseh bojih izkazale z izrednim junaštvom. Posebno o Slovencih in Hrvat:h gre sloves, da se borijo izredno hrabro. Da so Rusi napram Avstrijcem v boju daleč ocl zadaj, je mnogo krivo izredno veliko uživanje žganja. Kolera v Rusiji. Rusiji preti velika nevarnost. V glavnem okrožju Podolija, to je v pokrajini, ki meji na vzhodu na Galicijo, je v okrajih Braolav, Vinica in Jampoi izbruhnila kolera. Tudi v okrožjih Volhinija in Kiew, se pojavljajo prvi slučaji kolere. A v stri jsko črnogorsk o i •• v v bojišče. Ruski general poveljuje Crnogorccm. Sarajevo, dne 31. avgusta. „Sudslavisohe Korrespondenz" poroča: Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je ruski general Pa-takow prevzel vodstvo vseh vojnih podvzetij črnogorske armade. General Patakow je bil več let vojaški pooblaščenec Rusije v Črni gori. Patakow ima v pomoč še nekaj častnikov ruskega generalnega štaba. iT i častniki, na čelu jim general Patakovv, tvorijo črnogorski generalni štab. Posameznim črnogorskim četam, ki se že bojujejo z Avstrijci, poveljujejo ruski in srbski častniki. S tem se čutijo črnogorsk', posebno višji častniki, zapostavljene. Vsled tega vlada med njimi velika nezadovoljnost. Štiri dni skoro neprestano v ognju. Pešpolk št. 94, ki ima svojo garnizijo v Rajhen-bergu na Češkem, je imel posebno krvave boje na kraševitem ozemlju. Nek ranjen častnik pripoveduje, da se je polk boril s posebnim junaštvom in vstraj-nostjo skozi cele 4 dni zoper sovražnika. Položaj bojišča je bil zelo težaven in nepripraven za vojevanje. Polk je v dneh od IG. do 19. avgusta prizadjal sovražniku tako hude udarce, da je ta končno zapustil postojanko za postojanko. Polk je vodil polkovnik Zonkl pl. Bunaberg, kateri je v bojih našei junaško smrt. Vojaki so trpeli grozno žejo, ker je bežeči sovražnik v skaloviti pokrajini zastrupil ali zasul skoro vse studence. Moštvo je skoro žeje umiralo, radi tega je bil polk odpoklioan- Kljub 4dnevnemu, skoro neprestanemu bojevanju, ni imel polk posebno velikih izgub. Ra.ue moštva so bile večinoma lahke. Nekatere stotnije so imele samo po 10 ranjenih. Vojaki so veseli in se kljub raznim neprilikam naravnost veselijol bojevati se s sov-ražnikom._ Nemškofrancosko bojišče Francija poražena na celi črti. Maribor, dne 2. septembra. Neprestano razveseljiva so poročila, ki prihajajo iz francosko-nemškega bojišiča, o velikanskih zmagah nemških armad nad združenimi angleško-belgij-sko-francoskimi četami v razmeroma tako kratkem času v enem mesecu. Na skrajnem severu stoječa nemška armada, ki stoji pod poveljstvom generala Klucka, je pri Mau-beuge ob francosko-belgijski meji porazila angleško armado generala Frencha, ki je prihitela Francozom na pomoč in jo zasledovala do St. .Quientina. Tukaj se je angleška armada zopet nekoliko zbrala, pritegnila 3 francoske divizije na pomoč ter se na novo spustila z Nemci v boj. To se je zgodilo severno od St. .Quentina. Toda zopet smola, zopet je bila od generala Klucka tepena. Južno od Cambrai so se med tem časom zbrale druge francoske in angleške čete in so korakale proti jugu, da bi zabranile vsaj prodiranje armad generala Klucka in oddelek armade generala Biilovva od St, .Quentina proti Parizu. Toda tudi tukaj ni bila sreča mila združenim An «ležem in Francozom. Zopet so bili južno od St. .Quentina tako silno tepeni, da je strt ves odpor Francozov ob severu Pariza. Srednja armada generala Klucka, in sicer oddelek armade generala Bulcnva, Hausena, vojvode virtemberškega in armada nemškega prestolonaslednika so pa porazile pri Ix>ngway ob severno franco-sko-belgijsko-luksenburški meji glavno severno armado združenih Angležev, Belgijcev in Francozov tako uničevalno, da se tudi od te strani ni bati nemškim armadam nobenega odpora. Padla je tudi francoska armada Longway, Tepena anglešfco-belgijsko-franco-ska armada je bežala proti St. .Quentinu, toda za petami ji je že tudi bil general Bulow. Prišlo je zopet do bitke pri St. .Quentinu. Tudi tukaj so bili Francozi vnovič tepeni. Nemške armade generalov Hausena, vojvode virtemberškega in nemškega prestolonaslednika korakajo proti jugo-zahodu na Verdun, ki je ena najmočnejših francoskih trdnjav. Pri Verdunu se je odcepila od združenih nemških armad armada generala Hausena, je prodrla do reke Aisne in je premagala močno francosko armado pri mestu Rethel Armada generala Hausena prodira proti francoski trdnjavi Reims, Reims zapira vhod od severno vzhodneb strani proti Parizu. Ko padeta trdnjavi Verdun in Reims, bodo kar tri nemške armade neovirano korakale proti Parizu. Armacla nemškega prestolonaslednika je v na-daljnem korakanju proti jugu, ko je zavzela trdnjavo Longway, prodirala proti trdnjavi Montmedy. Trdnjava Montmedy se je udala po kratkem odporu armadi nemškega prestolonaslednika. Armada bavarskega prestolonaslednika, ki je porazila v bitki pri Metzu Francoze, je prekoračila Vogeze ob južno-francosko-alzaški meji in prodira proti zahodu na Pariz. Armada generala Heeringen pa oblega ob francosko-severno-alzaški meji močno francosko trdnjavo Belfort. Po padcu Belforta bo korakala proti zahodu na Pariz. Pariz pred obleganjem. Francoski generalni štab pričakuje, da bo v bližnjih dneh obkolila nemška armada Pariz. Z vso naglico se pripravlja Pariz za obleganje. Tuje prebivalstvo zapušča Pariz. V okolici Pariza delajo velikanske okope in rove, katere prepletajo z bodečimi žicami, da bi se sovražnik ne mogel bližati mestu. Vsa okolica Pariza izgleda, kakor kako velikansko vojaško taborišče, V Parizu samem vlada nepopisen strah pred obleganjem. Osobito je prebivalstvo ogorčeno, ker mu je generalni štab podajal kriva poročila in slikal stanje francoske armade kot ugodno. Sedaj, ko se pripravlja francoska vlada na odhod proti jugu v Bordo, je še-le jasno, da je Pariz v največji nevarnosti. Boji pred Äntwerpnom. Berolin, dne 30. avgustu. Pol osebnim vodstvon kralja Alberta je krenila močna belgijska armada proti jugu, da bi pot'smla nazaj nemško armado. Nemcem se je posrečilo, speljali Belgijce v past pri Vilvordi, kjer so stale močne nemške čete. Ko so se Belgijci približali, so se Nemci naenkrat ustavili. Nove čete, ki so bile v zasedi skrite, so udrle iz gozdov od strani v belgijske čete. Strašen boj Belgijcev. Belgijci so na ta način zašli v zasedo, v kateri se je strel al • od treh stra n na nje. To ni bila več boiJba, bilo je klanje. Belgijci, ki so poprej korajžno pro tirali, so se spustiti v beg, samo, da bi so rešili. Na stotine jih je skočilo v volotok Mecheln-Lö-wen, kjer jih je mnogo utonilo. Avtomobili z oficirji generalnega štaba so divjali nazaj pro'ti Antverpnu. Belgijci so zapust;ii že prej lepo mesto Mecheln, ker so tudi v to mesto padali streli lastnih čet. Prebivalci so bežali vse križem. Slavni stolp stolnice so zadeli strel in ga porušili. Misli se, da so Belgijci izvršili ta napad na željo francoskega vojnega vodstva. Avstrijci v nemški armadi proti Francozom. Graški list „Arbeiterwille" prinaša dne 1. septembra sledečo vest: V drugem seznamu ranjencev in padali, ki ga, je izdalo vojno poveljstvo bavarskih polkov, sta ozna-Š čena tudi 2 Avstrijca: pešec Evgen Büchner od 4. in-fanterijskega polka in pešec Ludvik Schwaninger, tudi od 4. pešpolka. Oba sia. doma iz Gornje Avstrijske. Prvi je bil v bitki pri Metzu (proti Francozom) hudo ranjen, drugi pa se je izgubil. Nemški cesar odložil naslov angleškega admirala. Dunaj, dne 1. septembra. Nemški cesar Viljem je1 "odložil naslov angleškega feldmaršala in admirala. Na Balkanu. Preteča vojska med Turčijo in Grčijo. Razmerje med Turčijo in Grčijo se je nenadoma močno poslabšalo. Ker je Turčija ob maloazijat-ski meji delala vojne priprave, je to vso grško javnost tako vznemirilo, da se bo grški minMrski predsednik Venizelos v najkrajšem času moral odločiti za nastop, ki bo zelo uplival na celo evropsko vojsko. Pravi se, da se bodo v prihodnjih trenotkih pretrgale) diplomatične zveze med Grčijo in Turčijo. Grčija cinca. Še venomer je dvomljivo, kako'se bo Grčija zadržala v sedanii vojski, čeprav nastopa kralj Konstantin zelo jasno. Grška javnost prav nič ne prikriva, da bi rada stala ob strani trojnega sporazuma (Rusija, Francija, Anglija), in zato tudi mirno nadalje skrbi, da dobiva Srbija iz Grčije in preko Grčije živila. Srbija mora tukaj plačevati velikanske svote za živež, toda rada menda mora vgrizniti v kislo jabolko. Kralj Konstantin se je izjavil svojemu ministru, da se rajši odpove kraljevskemu prestolu, nego moral nasproti Avstriji in Nemčiji sovražno nasto- piti, Vendar se mu ni posrečilo, da bi preprečil prijaznosti, ki jih izkazuje grška vlada Srbiji. Med Turčijo in Rusijo tudi vojska? Dunaj, dne 1. septembra. V Carigradu raste z vsako uro razburjenje proti Rusiji in njenim zaveznicam. Ljudstvo na ulicah zasramuje Ruse, Angleže in Francoze. Turčija se noč in dan pripravlja na vojsko ter je pripravljena že tako daleč, da še lahko t a t e d e n začne z vojsko proti Rusiji. Ruska armada od 120.000 mož se zbira v Kavkazu. Njeno prodiranje podpira črnomor-sko broclovje. V Indiji se pripravlja upor mohamedan-cev. Rusi preganjajo Romune. Bukarešt, dne 1. septembra. Iz Besarabije, ruske pokrajine z rumunskim prebivalstvom, prihajajo vesti, da ruske oblasti neprestano preganjajo rumunsko prebivalstvo. Veliko število Rumunov so zaprli, ker jih dolžijo vohunstva. Nekatere so takoj ustrelili. Ljudstvo je strahovito razburjeno in zapušča Besarabijo. Rumunska vlada se je v Petrogradu pritožila. Rumunija sumljiva? Popolnoma nasprotno vestem, da Rusi preganjajo v Besarabiji Rumune in da je vsled tega med Rusijo in Rumunijo nastalo nekol ko napeto razmerje, je poročilo, ki ga prinaša „Grazer Vplksblatt" z dne 2. septembra. Pravi, da je Rumunija čez glavo oborožena. Armacla 400,000 mož je pripravljena, da udari. Čudno pa je, da so vse ceste in železnice, ki vodijo v Sedmograško in Bukovino, vojaško zasedene in zastražene, kakor da bi hotele zabran'ti vhod sovražnika od te strani. Proti Rusiji niso ceste in železnice tako vestno zastražene. In vendar stoji, kakor se govori, ob rumunski meji 200.000 mož s čelom proti Ru-muniji. Mnogi m slijo, cla bo Rumunija pokazala svojo barvo, kakor Irtro bo odločena bitka v Galiciji. Cudr.o pa je, da vlada mecl Rumunijo in Srbijo najboljše razmerje. Koliko resnice je na transportih ruskih čet in vojnega gradiva preko Rumun je v Srbijo, poročevalec „Volksblattov" ni mogel izvedeti. Albanski knez hoče zbežati. Rim, dne 31. avgusta. (Uradno,) „Tribuna" poroča, da je albanski knez Viljem namenjen zapustiti Drač. Knez bo dne 31. avgusta stopil na ladjo „Misurata", Kam se bo odpeljal, še dosedaj ni natančno znano. Uradno se torej že priznava, da je tnez Viljem resno namenjen zapustiti nesrečno in nemirno Albanijo. Viljem je kot viclski princ na svojem gradu živel mirno, v Albaniji pa je bil kot jetnik. Druga poročila pravijo, da je Essacl-paša, varovanec Italije, že na potu v Albanijo. i. -i i. i 11 Razne novice. Volitev novega papeža. V ponedeljek, dne 31. avgusta, se je začelo zborovanje kardinalov, v katerem se naj izvoli novi papež. Ob 5. uri popoldan so se zbrali vsi kardinali v Vat kanu. Nepregledna množica je opazovala slikovit prihOcl visokih cerkven i h dostojanstvenikov. Posebno pozornost so vzbudili seveda oni kardinali, o katerih rimsko ljudstvo meni, da bo na enega izmed njih padla izvolitev. To so kardinali Ferrata, Gaspari, Meffi. Kardinali so se zbrali najprej v pavlanski kapeli, kjer so opravili pobož-nost k sv. Duhu, potem so šli v procesiji, pred njimi križ, v sikstinsko kapelo, ki je spremenjena v volilno dvorano. Ob stenah so pripravljeni sedeži za kardinale, ki jih zavzemajo po vrsti svojega dostojanstva. Prvi sedež pripada tokrat kardinalu iSerafinu Vanu-telli, zadnji kardinalu Legi. Kakor hitro so dospeli kardinali v sikstinsko kapelo, so zaporedoma prisegli. Nato so jih, kakor predpisujejo tozadevna določila, ločili od vsega sveta in zaprli. Vse telefonske žice, ki vežejo konklave (zaprte volilne prostore), so prerezali. * Trikratna volitev. Iz Rima, z dne 1, septembra, se poroča: Ob 11. uri 30 minut dopoldne se je / din Vika nad sikstinsko kapelico vzdignil prvi oblaček dima, znamenje, da se je vršila prva volitev, a brez uspeha, in volilni listki so se sežgali Ob 12. u-ri 45. minut se je videl drugi oblaček. Na tisoče in tisoče ljudi broječa množica je stala okoli Vatikana, ki se je razšla še-le, ko je izginil drugi oblaček dima. _ * Slovenec dr. Zdešar zaprt v Franciji. Tulcem, ki so ob izbruhu vojske bili na Francoskem ali so pozneje došli na francoska tla, se ne godi posebno dobro. Posebno piko pa imajo Francozi na Avstrijce. Znani slovenski pisatelj, profesor dr. Anton Zdešar iz Ljubljane, ki je iako dobro znan graškim Sioven-cem in č tnteljem „Glasnika najsvetejših Src", se te pred izbruhom vojske mudil na Francoskem, od koder je pa vendar srečno ušel v Barcelono na Špansko. Prejšnjo nedel'o, dne 23. avgusta, sta so odpeljala dr. Zdešar in nadzornik avstrijske misijonske pokrajine na laški ladji iz Barcelone v Genovo. Ko je ladja med potjo pristala v francoski luki Marzelj, so morali vsi potniki izstopiti in so jih na zelo surov na- čin preiskali. Našega dr. Zdešarja, četudi je imel vse potne listine lepo v redu, so Francozi z drugimi < 1 „nevarnimi" potniki vred zaprli v kaznilnico trdnjave „Chateau d' II". Omenjenega nadzornika, ki .¡e spremljal dr, Zdešarja,, so pa pustili Francozi naprej. Gospod je v Ljubljani izstopil in pripovedoval, kako neotesano je postopanje Francozov. * Slovenska zastava. Ozirajoč se na različna vprašanja, odgovarjamo, da je red barv na slovenski trobojnici, ki je obenem deželna trobojnica na Kranjskem, tale: zgoraj belo, v sredi modro, spodaj rucie-če, ali na zastavi zunaj (ob vrliu droga torej) oelo, na sredi modro, spodaj ali znotraj rudeče. Vsaka pomota v tem oziru ima sedaj lahko zelo velike neprijetnosti. — Ker je Maribor te dni radi zmag na bojiščih v "zastavah, vidimo, da vlada glede razvrščenja barv na zastavah sploh velika nevednost. Cesarske zastave so črno-žolte in žolto-črne; pravilno je čno-žolto. Celo nemške zastave vidimo po Mariboru, ki so nekatere obrnjene črno-rudečebruineno, nekatere rit meno-rudeče-črno. * Naši ranjenci. Danes po noči od 1. septembra na 2, septembra so pripeljali v Maribor prve ranjence naših polkov. Med njimi se nahaja tudi rezervni poročnik pešpolka št. 97, dr. Jože! Rapoc; bil je ustreljen v roko. * Zaradi špionaže. Učitelj Steinberger, ki je bil zaradi špionaže osumljen in zaprt, je bil dne 30. avgusta izpuščen iz zapora, ker se je izkazala neute-meljenost osumljenja. Ne bo zmanjkalo junaških Varaždincev. Ne samo možje, temveč cel Va^ždin skrbi za slavo svojega imena. Na bojnem polju se ne striašijo smrti, nad jih pade kolikor hoče, to jih ne briga, samo da je zmaga. Da pa ne bo izumrl ta junaški rod, pa skrbe njih vrle ženice. V enem tednu so povile njih žene 38 fantov in le 1 deklico. Vsi otroci so zdravi, le deklica je bila mrtvorojena. Veselje devetletnega princa nad zmago. Ko je zvedel devetletni princ Alired bavarskii, sin bavarskega prestolonaslednika Ruperta o veliki zmagi svojega očeta pri Metzu:, je vskliknil: „(Sedaj se pa moram takoj parkrat prekopicniti!" Od samega veselja se je na to začel kar zaporedoma prekopicev.ati. * Kolesarji, na plan! Okrajno glavarstvo razglaša,: Vsem županstvom! S tem se pozivajo vse t -ste osebe, ki so zmožne kolesarjenja in ki imajo svoja kolesa, in sicer so to mladeniči od ,16. in mož e do 50, leta, da pridejo v četrtek, dne 10. septembra 1914 ob 9. uri dopoldne s svojimi kolesi k o-, kr. črnovoj-niškemu okrajnemu poveljstvu v Mariboru, št. 26, na Meljski cesti, ter se javijo k prostovoljnemu vstopu v c. kr. kolesarski voj, na kai? bi nadaljni vpoklic v dejansko vojno službo odpadel. Mladoletni imajo se izkazati z vstopno dovolilnico od starLšev ali od nadvarstvene oblasti. Pri črnovojniškem okrajnem poveljstvu se bo izvršil pregled ali izbor. Za sposobne spoznane dobijo sostimizirane zvišane pristojbine in obleko (uniformo) c. kr. prostovoljnega kolesarskega voja. Obveznost za kolesarsko službo izve >. okoliša 3. voja ne obstoji. * Zupani dobijo za časa vojske posebne znake. Namestnija je določila, da morajo župani ali njih namestniki, ki so določeni za vodstvo varnostnih straž po občinah, nositi, ko opravljalo svojo službo, belo-zeleni trak. Trak mora biti pripet čez levo ramo na desni bok. Drugi znaki niso dovoljeni. * Sušite sadje, posebno slive. Prihodnjo zimo bomo gotovo imeli po hišah mnogo bolnikov. Tudi med tistimi vojaki, ki ne bodo ranjeni, bo marsikateri prišel nazaj zdelan in boleliav. Žeja, ki jo bolnik trpi, je huda in se ne sme gasiti z alkoholnimi pijačami. Najboljša pijača za bolnike je voda, v kateri je kuhano sadje, jabolčni režnji, hruške, slive. Sušite torej pridno sadje! * Porotna sodišča ustavljena. Uradno se naznanja, da je skupno avstrijsko ministrstvo izdalo odredbo, po kateri se ustavi delovanje porotnih sodšč po celi Avstriji. Sestava porotnikov bi bila namreč sedaj skoro nemogočai, ker je biln večina moških, ki so sposobni za porotnike, poklicanih na vojsko. * Sprememba voznega reda na južni železnici. S 1. septembrom vozijo na južni železnici sledeči bo-sebni vlaki: Iz Maribora proti Celju: Ob 5. uri 40 minut zjutraj, ob 8. uri 13 minut dopoldne, ob 7. uri 30 minut zvečer in ob 12. uri opolnoči!. — Iz Maribora proti Gradcu: Ob 5. uri 23 minut zjutraj, ob 9. uri 47 minut dopoldne, ob 1. uri 2 minuti popoldne in ob 4. uri 14 minut popoldne ter ob 8. uri 5 minut ponoči, — Iz Maribora na Koroško: Ob 10. uri 14 minut nredpoldne, ob 7. uri 55 minut zvečer in ob 3. uri 52 minut popoldne. -Maribor-Ptuj. Iz Maribora ob 7. uri 45 minut predpoldne, prihod v Ptuj ob 8. uri 41 nnnut dopoldne. Iz Maribora ob 1. uri 30 minui popoldne, prihod v Ptuj ob 2. uri 30 minut popoldne. — Ptuj — Maribor. Iz Ptuja ob 5. uri 41 minut zjutraj, prihod v Maribor ob 6. Uri 57 minut predpoldne. Iz Ptuja ob 11. uri 7 minut predpoldne, prihod v Maribor ob 12. uri 10 minut popoldne. * Zopet brzovlakl na južni železnici. S 4, septembrom se vpeljejo zopet nekateri brzovlaki na južni Železniki. Cas odhodov in prihodov se še naznani. * Sv. Križ pri Mariboru. Rojstni dan Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. smo lotos tudi na našem divnem Kozjaku izredno slovesno praznovali. Že na predvečer, dne 17. avgusta, je slovesno pritrkavanje zvonov, naznanjalo svečanost prihodnjega dne. Iz zvonika in sosednjih poslopij pla- polale so svečano cesarske zastave. Ob 6. uri zjutraj je bila najprej pridiga, v kateri je župnik v jederna-tili besedah slavil tako bridko skiušanega jubilarja-eesarja ter stavil Njega Veličanstvo Njemu vsikdar zvesto udanim župljanom za vzgled globoko-žive vere, vstrajne delavnost' in velike požrtvovalnosti zlast. sedaj v vo.;skinem času. Med slovesno sv. mašo, pri kateri so svetili vojaški novindi, je bilo skupno sv. obhajilo, h kateremu so pristopili vojaški novinci, obč. odborniki, dosluženi vojaki in veliko* število drugih župljanov ter so isto darovali v blagor visokega slav-ljenca, presvetlega cesarja. Za. avstrijski Rudeči križ se je nabralo 60 K. — V nedeljo popoldne je g. župnik poslavljajočim se vojaškim novincem v župnišču pripravil ljubko odhodnico ter jih pri tej priložnosti še v navdušenih besedah bodril, da z veseljem in s ponosom nastopijo lep vojaški stan ter ostanejo zvesti Bogu pa svojemu ljubljenemu vladarju! * Sv. Peter niže Maribora. Ker so v sedanjih vojskinih in nemirnih časih vsled naglega soda prepovedani tudi cerkveni shodi, procesije iz različnih krajev itd., se letos ne bo vršila velika romarska po-božnost pri Materi božji na Gori pri Sv. Petru niže Maribora dne 7, in 8. septembra. Romarje, ki so bili namenjeni, prihiteli letos k nam na Goro, se prosi, naj preložiio svoje romanje na prihodnje leto. Sv.. Križ na Murskem polju. V Grabah je u-mrla 581etna kmetica Alojzija STJavič, v Ključarovcih pa je preminula 181etna mladenk^ Jožefa Skuhala. Obema blag spomin! — V Stari.vasi je ogenj' uničil trem posestnikom ysa boslopja s pridelki vred. O-genj so zanetili otroci. * Sv. Miklavž nad Ormožem. Za tukajšnji poštni okol š se vpepe s 1. septembrom Okiraitno raznaša-nje pošte na teden. * Središča. Slavi-o t, ki jo je priredla šolska mladina v Središču dne 31, avgusta t. 1. v korist avstrijskemu Rudečemu križu in pri kateri se je uprizo rila posebej v ta nawen prirejena Kosi-jeva najnovejša spevoigra: „Za dom med bojni grom!", je bila zelo dobro obiskana in je imela tudi jako dober gmotni uspeli. Dala je namreč 125 K 68 vin. čistega dobička, kateri znesek še je že izročil svojemu namenu. * Markovci pri Ptuju. Dne 24. avgusta se je r.o osreči i r a starejši sin kmeta Martina Beziaka, po domače „Kmctivi". Zvrnil se je na. niega voz krme, padel jo z glavo v lužo in se zadušil. Dva njegova brat i st i pri vO;akih, * Borovci pri Ptuju. Umrla je dne 28. avgusta 25 let stara Johana Pičerko. Mož in brat sta v vojsk: ni zapušča malnga, komaj eno leto starega otroka. * Sladka gora. Umrla je dne 28. avgusta mlada žena Frančiška Novak, rojena Svetelšek. Dolga in mučna Mezei jotika ji je končala mlado življenje že v 22, leti svo> starost'. Kako priljubljena med ljudmi jo 1 ila rajna., pr ča njen, nad vse lep pogreb, kater se jo vrši dne 30. avgusta. Zapušča 2 nepre-skrblena (.troka in žalujočega moža. Naj v miru počiva! * Gornii Grad. TTrrrl je dne 31. «""»»sta velo-j Ošesinik in trgovec z lesom, g. Josip Kranjec. Ril je sicer liberalnega mišljena, vendar je obsojal pocestno liberalno politiko zadnjih let. Svetila mu večna luč 1 Zadnja poročila, "la S.sept. V Galiciji deloma zmagali, D jnaj, 9. sept., 9. ura predp. Uradno se poroča iz Galicije o velikanski bitki: En teden trajajoča vroča bitka v prostoru Zamosc —Tyszoroce (severno od Rave Ruske na Rusko Poljskom) je včeraj koečala s popolno zmago Auf "enbergove armade Dibili smo veliko število ujetnikov in do.eda] lbO topov. Rusi se umikajo proli reki Bug. Tudi armada generala Danki, ki že oblega iublin. dobiva nove uspehe. V vzhodni Galiciji še je Lvov (Lemberg) v naših roliah, čeprav je lam položaj nasproti zelo močnejšemu sovražniku jako težaven. * * * Sedaj izvemo za drugega vo:skovodjo naših čet proti Rusom, to je general Aufienberg, bivši vojni minister. Ko je kot minister odstopil, je postal armadni nadzornik. Lani se je pri manevrih na Češkem ztlo odlikoval, ker je ujel veliki del nasprotne armade. To se mu je s. daj tudi na bojišču posrečilo. III. vojni kor na bojišču. Gradec, dne 2. septembra. List „Grazer Volksblatt" prinaša v današnji večerni izdaji na uvodnem mestu sledeče poročilo: Z mrzlično napetostjo čaka občinstvo od minute do minut na uradna poročila o zmagah na. bojiščih. Danes je ta napetost prikipela do vrhunca. Razne vesti so se razširjale po mestu. Na, podlagi poizvedb na pristojnem mestu, lahko trdim i, da je naš III. kor imel na bojišču sicer velike izgube, a je svojo nalogo izborno rešil. Upamo,, da dobimo skoraj naznanilo, "tli Sd,ia poroč la zadnjih 24 ur popolnoma izostala. Dobili smo glas, da je bil Dunaj danes ves v zastavah. Ta vest pa še dosedaj ni potrjena Nek ranjen častnik, ki je bil pripeljan v Gradec, nam poroča: III. armadni kor (naši domači polki) se je vojskoval z neprimernim junaštvom. Bojeval se je zadnje dni ob strani XII. kora (sedmograškega). Obema se je posrečilo, priboriti si nad močnejšim sovražnikom odločilno zmago. Kaj pripovedujejo naši ranjenci? Maribor, dne 3. septembra. Ranjenci, ki so prispeli te dni iz Galicije v Maribor. vsi soglasno pripovedujejo, kako nedopovedano junaško in hrabro so se držali polki 1^. (graškega) armadnega kora. Čeprav je bil sovražnik v premoči in je na naše deževalo krogel in šrapnelov, vendar se niso niti za ped umaknili. Ruski poveljnik ujet? „Grazer Volksblattu," se> poroča od zanesljive strani: Ko so naši (III. kor) po zmagoviti bitki zasledovali sovražnika, so ujeli mnogo Rusov. Med u-jetniki se nahaja tudi povezujoči ruski general Ren-nenkampf s celim svojim generalnim štabom. Ujetega generala so spravili v Lvov, od kod ar so ga prepeljali dalje, v dosedaj še neznano smer. Zmaga naših čet je danes toliko kot zagotovljena. Boji pred Tarnopolom. Budimpešta, dne 2. septembra, Vojni poročevalec madjarskega lista „Magyar Orozag" poroča: V ponedeljek', dne 31. avgusta, je obvestili tarnopolski župan mestno prebivalstvo, da se bo v bližini Tarnopola bržkone vršila bitka. Nato je mnogo prebivalcev zapustilo mesto in zbežalo v mesta Rohalin, Chodrom in Gydaoow. Nemci pred Parizom. Pariz, dne 30. avgusta. Iz Pariza prihaja zasebna, vest, da so Nemci zasedli Compiegne v dolini Odse, ki leži že samo 80 kilometrov proč od Pariza. Francoska vlada beži. Rim, dne 2. septembra, (Uradno.) Iz Marseilla se poroča: Iz Pariza prihaja, vest, cla se bo francoska vlada v bližnjih dneh, mogoče že jutri, preselila v Bordo. Trdnjava G i vet -- padla! Berolin, dne 2. septembra. (Uradno.) Iz velikega, nemškega taborišča se danes poroča: Trdnjava Givelt je dne 31. avgusta pad- * * * Trdnjava Givet leži na obeh straneh reke Maas, južno od Namurja, tik ob belgijgko-francioski meji. Mesto Givet šteje čez 7000 prebivalcev. Posebno važna mestna utrdba je trdnjavica „Charlemont", katero je postavil 1. 1555 kralj Karol V. V novejšem času so Francozi to utrdbo ojačili in jo nazvali „nepremagljiva", A te dni se je trdnjava Givet s „Cliarlemontom" vred morala ukloniti nemški bojni sili. Nemci pred trdnjavo Belfort. Listu „Stampa" se poroSa iz Basela dne 30. avgusta: Močni nemški oddelki s težkimi oblegovalnimi topovi stojijo pred francosko trdnjavo Belfort, so menda oni težki topovi z 42centimeterskim premerom, s katerimi so obstreljevali tudi trdnjavi Luttich in Na-mur. Ob švicarski meji so trčile skupaj nemške in francoske kavalerijske čete. Fraocdzi so v boju podlegli. 10.000 Francozov so Nemci ujeli. Nekatera poročila pravijo, da so na severni strani Belforta vse utrdbe, razun one v Lepudyju, v nemških rokah. * * * Trdnjava Belfort se nahaja na jugu v kotu med nemško Alzacijo in Švico, ne daleč od Muhlhausena na Nemškem, Mesto šteje čez 32.000 prebivalcev. Mesto je prot' nemški strani močno utrjeno z 9 velikimi utrdbami in 15 samostojnimi baterijami. 25 angleško-francoskih ladij v Adrlji. Bar, dno 30. avgusta. Listu „Corriere della Sera" se poroča: Kapitan semkaj dospelega parnika „Tosino" pripoveduje: Ko smo se vozili, smo zadeli ob mine pri Varni, Carigradu, v Dardanelah in drugod ter smo se morali posluževati ladjevodcev. Videlli smo, da so polagali mine v grških pristanišč/h Pinej, Patras, Solun, Krf, Santi .Quararti. V ožini Otranto (skozi katero se pride iz Sredozemskega morja v Jadransko, smo videli 25 angleško-franeoskih ladij, med njimi nekatere jako velike: spremljale so jih ladje s premogom; vozile so s strahovito brzino. Drug kapitan je videl ob dalmatinski obali enega angleškega, torpedolovca. Pri Valjevu je padlo 17.000 Srbov. Boji pri srbskem mestu Valjevo, kateri so se vršili sredi meseca avgusta, so po poročilih, ki prihajajo sedaj v svet, bili zelo krvavi. Tako brzojavlja-jo iz Zofije nekemu duna'skemu listu: Srbska vlada objavlja v uradnem razglasu, da je v bitkah okrog mesta, VaVeva nadlo 17.000 Srbov. * Volitev papeža. Iz Rima: Pri prvi volitvi jo dobil baje kardinal Maffi okoli 30 glasov, druge glasove sta dobila kardinala Gaspari in Pompili. Pri drugi volitvi je bilo razmerje glasov približno isto. Rudeči križ. Maribor. III. izkaz darov za avstrijski Rudeči križ do dne 31. avgusta 1914: Ulčnik-Braslovče 5 K, Fregl Jurij-Fram 40 v, Lorbek Štefan 1 K, Divjak Fr. 1 K, razni darovalci skupaj 2.60 K, neimenovan 00 v, Erlih Jakob 1.10 K, Hojnik Katra 40 v, Zemljič Jožefa 2 K, Belec Marija 4 K, po p. n. g. Peršuii A., kaplanu v Dolu, je prišlo K 59.S6 in sicer so darovali: i-Y. Šentjurc 5 K, Šunta 2 lv, Turnšek 2 K, Stopar Marija 1.40 K, Dragar v Hrastniku 12.40 K, Strakovnik 3 K, Šentjurc 2 K, neimenovan 4 K, jPeršuh Anton 5 K, Pust Marija 2 K, po 1 K so darovali: Pavlic M., Konstanjšek« neimenovan, Ahčan J., Orožen J., Draksler J. st., Draksler Jakob ml., neimenovan, Drak-sler Neža, Draksel Auton, Šentjurc Miki., Kupšek R., Šprogar, c. kr. orožniški postajevodja, Bantan Jože, c. kr. orožniški po-stajevodja Vargazon, nadučitelj Horvat, c. kr. «orožniški četovod-ja Breznik, neimenovan, c. kr. orožniški četovodja Kokol, c. kr. orožniški četovodja Škrabl, čevljar Teršek. Skupaj III. izkaz K 77.96. Vsi izkazi fckupaj K 1440.36, koja svota se je izročila podružnici mariborskega) Rudečega križa, (K 11CO), oziroma preč. kn.-šk. konzistoriju. — Hvala! Profesor Jerovček. Ptaj. Pomožni odbor za sodni okraj Ptuj (okolica). Dne 12. avgusta se je vršilo na c. kr. pkrajnem glavarstvu v Piuju u-stanovno zborovanje pomožnega odbora^ za sodnlj okraj ptujski (okolica), kojega namen je, združiti in vrediti različne pomožne akcije, ki so se v okraju ustanovile ali v bodočnosti nameravajo ustanoviti. Pred vsem je naloga tega odbora, preskrbeti podporo onim domačjincem v vojno poklicanili, pri katerih ne 'zadostuje državna podpora, ali pa celo ne obvelja. Dadje namerava odbor, velik del nabranega denarja, dati avstrijskemu Rudečemu križu. Predseduje g. dr. Evgen pl. Netoliczka, uradni vodja c. kr. o-krajnega glavarstva v Ptuju, kateremu se je pred ¡vsem zahvaliti, da se 'je ta tako blagonosna naprava tako naglo in smotreno oživela. Kot zapisnikar in blagajnik ¡posluje g. dr. M. Steifan, c. kr. namestništveni koncipist ,v Ptuju, kateremu se imajo pošijati vsi spisi in ves denar. Odbor je že začel koristno in dobrodejno delovati in je pomagal že večini rodbinam, ki so se nahajali v največji stiski. Posebno je povdarjati marljivo pobiranje (odbornikov in večih zunaj odbora nahajajočih se oseb, kakor tudi požrtvovalno darežljivost prebivalstva v okraju. V sledečem so navedeni zbiralci, njih zbirališče in od njih do sedaj nabrani zneski: Franc Koser, Sv. Lovrenc v Slov. gor., K' 24; Janez Cuš, Hlaponci, K 26.20; Martin Slodnjak, Sakušak, K 19.30; Janez IIolc, Zagorci, K 12.90, Franc ČehJ, Dragovič, |K 35.50; Franc Kramberger, Spuhlja, K 46.60; Franc llešič, Sv. Andraž v SI. gor., K 6; Mihael Brenčič, Ptuj, Spuhlja, K 71; Jožef Požun, Krčevina, K 125.10; Jožef Wesiak, Hajdin, Slovenjaves, K 120; Alojz Pogrujc, Hajdin, Slovenjaves, K 82.50; iAnton Kožuh, Dor-nova, K 133.14; Franc Bombek, Spuhlja, K 41.20; Franc Plohi, Rogoznica, K 127.80; Anton Korenjak, Podvinci, K 13.70; Jakob Kuhar, Podvlinci, K 27.30; Robert Krajnc, Sv. Trojica v Hal., K 31; Tekla Ratzka, Sv. Trojica v Halozah, K 21.80; Jožef Pihler, Kicar, K 10.80; Tomaž Golob, Vurberg, K 28.20; Anton Ogorelec, Sv. Barbara v Halozah, K 166.10; Jožef Zemljarič, Zabovci, K 76; Alojz Šuta, Formin, Sv. Marjeta, K 143.50; J. Muhič, Sv. Marjeta, K 4.1.10; Matevž Murko, Gornja Pristova, K 50: Janez Kac, Št. Janž na Dravskem polju, K 35; Jožef Turek, Zliatoliče, K 34.80; Jera Alter, Ebensfeld, K 18; Jože! Mu-zek, Ebensfeld, K 87.90; Janez Rogina, Brestje, K 53.50; Martin Tetičkovič,- Gruškovec, K 37; Jakob Vaupotič, Lacova ves, K 54.70; Martin Turk, Trnovci, ¡K 54.06; Franc Zelenko, Livanj. ci, K 3.58; Martin Ceh, Pervenci, Borovci, Sv. Marko, Bukovci, Stojnci, K 264.80; Karolina Kotzmuth, Sv. Urban, Vinterovci, K 125.62; Ana Marinitsch, Sv. Urban, Dolič, Trnovski vrh, K 96.92; IIolc, Janežovci, K 65.26; Paula Starešina, Cirkovci, K 373.60: Franc Šorn, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, K 172; Jožef Čeh, Ločič, K ¡36.20; Franc Ceh, Destinci, K (34.20; Marija Klemenčič, Sv. Urban, Ločiški vrh, Bišečki vrh, Iv 18; Jakob Simonič, Sv. Urban, K 68.80; Marija Horvat, Trnovska ves, K 29.40; Franc Horvat, Sv. Lovrenc v Slov. gor., K 48.56; Maks baron pl. Kiibeck, Bori, K 93.90; ' Janez Drevenšek, Pobrež, K 100; Janez Rojko, Meretinci, K 52.42; Franc Rižner, Gajovci, K 116.70; Franc Miki, Gajovci,,K 15.30; Janez Mlaker, Ilajdin, Za. Vid, K 85. Dalje so darovali občinski uradi: Slovenja ves 100 K, Pacinje 20 K, Cirkovci 50 K, Livanjci 46 K in Sv. Marko 25 K; Hranilnica in posojilnica v Cirkovcih 50 K in Kmetijsko društvo za ptujski okraj v Ptuju 10 K. Sv. Kviž pri Ljutomeru. Za avstrijski Rudeči kril so vrli Križevčani po župnijskem uradu darovali lepo svoto 500 K. Od te svote se je 410 K nabralo v cerkvi pri darovanju. Posamezniki so še darovali ostalih 90 K in, sicer: Mihael Korošak iz lljaševec 20 K; nadučitelj' An'ton Herzog 5 K; Cvetko Marija 5 K; Lipša Franc ¡5 K; križevski fantje in dekleta 8.20 K; ger-lejski fantje in dekleta 1.36 K; Mannerjev zavod za ubožce K 17.44: č. g. kaplan Ostrž Fr. 10 K; č. g. župnik 20 K. Tasvo-ta 500 K se je izročila kn.-šk. dekanijskemu uradu v Ljutomeru. Dne 30. avgusta je vrla kmetica Elizabeta Kšela še povrh darovala 30 K. Bog plati vsem! Sv. Križ pri Ljutomeru. Nadučitelj Cvetko in učitelj Mau-rič sta nabrala za avstrijski Rudeči križ, oziroma za pomožnil odbor, na prostovoljnih prispevkih v naslednjih občinah te-le zneske: v Križevcih K 134.36, v Vučji vesi K 86.40, v Logarovcih (Kokoričih-Gajševcih) K 73.90, v Ključarovcih (na Grabah) K 69.70, v Iljaševcih K 56.80, v Starinovivasi K 50.30, v Bučečov-cih K 47.20, v Lokavcih K 45.40, v Borecih 5 K (predstojnik je poprej že pobiral sam); skupaj torej 569 K 06 iv. Hvala, velikodušnim, patrijotično čutečim darovalcem!' Nabiranje še bo se nadaljevalo, ker so bili mnogi občani odsotni, na polju ali pa na travnikih. Ivanjei. Za avstrijski Rudeči križ se je iz tukajšnje obč blagajne izplačalo 100 K. Iz lastnega so darovali: župan Anton Trstenjhk 10 K, občinski odborniki: Vinko Breznik ¡20 K, Franc lvukovec 10 K, Vinko Klobasa 10 K, Lorenc Klemenčič 10 K, A. Kaučič 10 K, Franc Kaučič 5 K, Matjaž Bratkovič 5 K, Jakob Satler 4 K, Anton Perko 4 K, Martin Bratkovič /3 K. Potom občinskega predstojništva so darovali sledeči občani: Franc Vreča 10 K, Julijana Šek 10 K, Urša Drvajnšak 6 K, Franc Mar-kovič 2 K, J. Rojs 2 K. Ustnica uredništva. Ptuj. Pritožite se na namestništvo in nam o uspehu poročajte. Slov. Bisirica. Gotovo, brezdvomno, kajti § 1 cesarske na-redbe z dne 25. julija 1914 se glasi: Sodstvo čez osebe, ki so po začetku pravomočnosti ¿e cesarske naredbe v vojnem okraju, v katerem se je odredila mobilizacija, zakrivile eno v § navedenih kaznjivih dejanj, se prenese na domobranska sodišča. Makole. Lahko Vam je tako govoriti, ker ne poznate razmere. Nekam. Po § 1 dajatvene postave za konje in vozove so izvzeti: poštni konji; konji dušnih pastirjev, lci jih rabijo za sv. spovedi; konji zdravnikov in živinozdravnikov; konji, ki še v vpoklicnem letu niso dopolnili 4 leta; breje kobile in kobile z žrebeti pod 4 mesci. Sv. Anton v Slov. gor. Zupan nima pravice odbiti prošnje. Ako se zgodi, vpošljite prošnjo naravnost na c. kr. okrajno glavarstvo. , Sv. Urban v Slov. gor. Smo poslali gospodu poslancu, da, posreduje. Šmarje prii Jelšah. Riadi prodaje sena se obrnite na intendanco III. vojnega kora v Gradcu. Mi smo dotične podatke posneli iz postave o vojnih dajatvah. Sv. Ana v Slov. gor. V današnjem listu najdete „Spremembe glede voznega reda", kar vam naj tudi služi v odgovor. Pri h ova. (J. V.) Dotična služba je ž o oddana. Movim in starini naročnikom! Kdor hoče izvedeti novice in poročila o vojski, naj si naroči naše liste. Naznanjamo še ponovno, da dobi list le tisti, ki obenem pošlje denar. Kdor lidt naroči le po dopisnici in nič denarja ne pošije, lista ne dobi. Vsak, ki si želi r/aš list nanovo naročiti, naj torej kupi poštno nakaznico in nam po nji pošlje denar. — Ob robu nakaznice naj napiše sveje ime in obenem pristavi: r&®i? IWiOimk, Stem nam olajša delo. Slov. Gospod-ir stane celo leto 4 K, četrt leta 1 K. od zdaj do novega leta K 1'50 Isti naročniki ,.S!. Gospodarja", ki želijo do bivati do novega leta tudi pondtijkovo „Stražo", naj vpošljejo v ta namen 60 vin. po poštni nakaznici ter izrecno napišejo, da je to poštnina za pondeljkovo „Stražo". Nakaznica ee naslovi na npravništvo „Slov. Gospodarja", Maribor. Tisti dosedanji naročniki, ki še za leto XS14 nirio nič naročnine plačali, bodo dobili pri prihodnji številki na ovitek velik križ, da se s tem opozorijo na svojo dolžnost. Ako naročnine vsaj deloma ne poravnajo, jim bomo list takoj usia-vili. Mi imamo za list velikanske stroške, zato pa lista ne moremo zastonj poši'jaU: Prosimo torej da nam ti naročniki takoj pošljejo denar po poštni nakaznici, na katere naj razločno zapišejo: svoje ime, bivališče in pošto, ter zraven še pristavijo tisto številko, ki jo imajo na ovitku in pa besedi: Str ar naročnik. 0 K. Ponudbo s spričevali in fotoer; fi;o se pofljejo na ivrdko Simon Hutter & sin, Ptuj. £01 Kuharica priprosta se išče za neko pristavo. Kuhati mora za delavce, raz' meti mora vrtna dela, rejo koretine itd. Vpraša se pri Mariji Meier v Lembahu pri Mariboru. Bistrica ob kor. žel. 796 Trezen, izkušen, pošten, starejši in priprost ¿a far ali majar, samski, se takoj sprejme Zahteva se znanje slovenščine in nem čine v jfziku in pisavi. Ra zumeti se mora na poljedeljstvo in vinogradništvo. Vpraša se pri gospej Mariji Maier v Lembahu pri Mariboru. Bistrica ob kor. žel. Par sto kron po-sojiSa se proti 10 odstotki na varno vknjižbo lepega po« stva. Ponudbene d „ 1000 Ehrenhausen, posteres tante. * £03 Sprejme se uboga poštena deklic» od 14 let naprej za svojo pri g. Aleks Roman, pos., Jelenče st. 13, Pesnica. 797 Močen in priden uče'ec se takoj sprejme proti mesečni plači in Celotni oskrbi v umetnem in valjčnem mlinu gosp. Štefana Lešnik v Krama pri Maribora. 799 Učenec, zdrav, močan, z dobrimi šolskimi spričnvali, zmožen slovenskega je zika kakor tudi nemškega, se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Josip. Wagner, Šmarje pri JeUah. 800 Sodi se prodajo čez 20 polovnjakov, 70—1000 lit. vsebine iz štaj. hrastovega lesa. Ekrane Sorec, Breg pri Ptuju. 810 Služba orgaoista in cerkovnika je oddati pri Sv Duhu v Ločah. Prednost imajo oni, ki znajo voditi godbo na pihala. Oglasiti se je treba osebno. Kumno, pšenico, oves, fižol, vinski kamen, sploh vse deželne pridelke kupi Anten EColenc v Celju Kdor kaj ima, naj ponudi. 798 Dne 23. julija 1.1. je udarila strela v mojo hišo, ki je bila zavarovana pri »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani«. Škoda se je takoj drugi dan cenila in tudi v mojo popolno zadovoljnost izplačala. — Vsled tega se čutim dolžnega, da izrečem slavni »Vzaj. zav.« in njenemu tukajšnjemu zastopniku na Dobrni in potovalcu Antonu Rehar prisrčno zahvalo in to edino slovensko domačo »Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani« vsem posestnikom najtopleje priporočam, Dobrna, 18 avgusta 1914. Jožef Lipičnik. Epš mm&i tmmšmrn mmmssammm Veletrgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki. Ivan Ravnikar : Celje 3) * © "S Gralka y!isa štev. 21. Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in točna postrežba p n o C s o ohištva. Produktivna za dr. mizarskih mojstrov registrovana zadruga z omejeno zavezo. Maribor» Grajski trg 3. Podružnica v Ptuju, Sarnitzova ulica Sprejmejo se stavbeno mU$rska dela. Nizke cene. pOSeije priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, gpodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno^ pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimo — — vse po jako nizki ceni. — Prič'#tujoC^obilnega obiska se priporočam " v .JE. SEPEC, Maribor Burgplatz štev. 2. e3 Ustanovljeno 1880 Radi opustitve najstarejše narodne manuiakturne trgovine Karola Vaniča, Celje, Narodni dom * se prodaja vse pod lastno ceno. Važno za živinorejce! Homoeopat. svinjske kapljice „Phonol", najboljše zabranjevalno sredstvo zoper rudeči® in vranični prisad pri svinjah, kolik-balzam za konje, olje zoper muhe, Pearsonov „Pacolin", najboljše in najcenejše sredstvo za razkuževanje hlevov in za za-branitev kužnih bolezni, priporoča Lenkam« „II «nsrelju varih«" Mr, A. ŠIBAK, JIAniBOB, T^gettl»«fo*a cesta 3». ■v y^v-'^fc^i.vi '. if® Kdor hoče dobiti? za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnje štajerske razpošiljalnice" i. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica St. S Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8 60, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor drok se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platni in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena. 68C iMT v lastni hiši v Narodnem domu Obrestuje hranilne vloge na knjižice po 4 Vs% oziroma vloge Za nakazilo denarja so položnice avstrijske in ogrske poštne hra-proti odpovedi po 4s/4%, vloge v tekočem računu po 4V20/o nilnice brezplačno na razpolago. od dne do dne Hranilne knjižice drugih zavodov prevzame kot gotov denar in ne izgubi vložnik nič na obrestih. 153 Rezennini za M 358,794.75 kron lastno uremnženje zadruge 557.439.47 Iren. cem in obrtnikom. Triintrideseto tipravno leto. Posojuje na osebni kredit in na posestva. Eskomptuje menice ter otvarja kredite v tekočem računu trgov- Manufakturno trgovino J. FÀULAND v Ptuju se najbolj priporoča. nt - Samo Šolska ul. 5 Udano podpisana tvrdka si usoja cenj. občinstvu priporočati svojo trgovino vin iz Dalmacije le Šolska ulica Itev. S ki prodaja izborna vina v sodčkih in steklenicah. Ce se hupi v na od 5 1 naprej, se dostavlja brezplačno. Vina od 661 naprej iz i moje kleti 10 odstotkov ceneja. Za pristnost in izvor vin prevzamem vsako odgovornost in plačam 1000 kron vsakemu, ki mi dokaže, da vino, ki se prodaja v Šolski Ulloi it. 6 ni pristno, naravno vino iz grozdja. Tvrdka F.Cvitaniča vdova Maribor pošiljateljica vina za člane c in kr. armade. Člani armade imajo 8 odstotkov popusta. Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce! metrov volnenega in polvolne-nega blaga se globoko pod ceno razpošilja R. Miklavc Ljubljana 205 Prva kranjska rapošiljateljska trgovina. Razpošiljalnica K. Preis Maribor Stolni trg štev. 6. Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemŠkem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9*50, mize K 10-—, stoli K 2*50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni ie: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K, Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto. Tisočim je že bilo poraagano! „Zamorčev" obliž za odpravo kurjih očes odpravi brez bolečin, hitro in radikalno trdo kožo in knrja očesa. Škatljica 40 vin. „Zamorčev" protinski in revmatični obliž zoper bolečine v ledju, kolku in križu (hrbtenici). Cena 60 v „Zamorčeve1' pastilje zoper goljšo K!™0 „Zamorčev <*aj" proti želodčnim boleznim in krču, deluje kričistilno, vzbuja apetit, lajša bolečine, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 50 vin. Lekarna „H zamorcu" mag.Pharm. Karl Wolf, Maribor, Glavni trg št. 3. Naročila po pošti se takoj rešujejo. &a»*as)«aiumh Mlado, staro, Vsak pove : 8S4—8 Ta pa je za mel Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam! Pristni „FL0RIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FL0RIAN" v Ljnbljani, J Ne zastonj:»! g ampak po nizki ceni dobite vse v domači trgovini 1 Ivan VESELIč i. dr. i =v Ormožu = g g» katera priporoča vse potrebščine za stavbe kako: ** cement, traverse, žlčnate ograje itd. Vso 5 železnlno za kova&e, mizarje itd. g Veliko izbiro manufakturnega blaga, fine itofe (sukno) > hlodovino itd., najboljševrste blaga za ženske » oble, svilnate roboe itd., Vso špeoerljo, naj- * boljšo moKo itd. po najnižji ceni Nakupovanje 9 zrnja, šahih gob, Jajo itd. Poštena, solidna § postrežba. — Prosim, prepričajte m. Si & a o* •a« Is ® N — ® U? U ^ N n £ 'S i B IS- J. KOVAČIČ, Radgona, Dolga ul. 100. Volilro ^rlrifro stekleneKa iglaženega) in porcelanastega V OU&a £e*lUgtt> blaga, svetiljke, podobe, okvirje, ogledala. Steklarsko dela. Točna postrežba! Najnižje cene! Za veselice na prostem priporočam v največji izberi in najnižji ceni: LtmpljAne Papirnate krožnike Konfete Papirnate servlete Serpentine Dopisnice za Šaljivo poito Zalepke za Sa'jivo p65to Karte za tombolo. Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu na debelo in drobno. Goričar s Leskovšek --CeSie Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem. JOŽEF NEKREP tesarski mojste) in stavbeni podjetnik Maribor, Mozartstr.št.59 <"> priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vseh popravil in novih stavo v mestu in na deželi po najnižji ceni. Delo izvršim 83 točno in solidno. Vino 120 hI belega škavskega vina lastnega pridelka iz leta 1911 po 80 vin, iz leta 1912 po 32 vin. in iz leta 1913 po 62 vin. takoj na prodaj. Peter Dobnik, veleposestnik v Konjicah. 785 Služba oorkovnlka in organista se s tem razpiše. Prošnje na dekanijski in nadžupnijski urad v Vuseniei ob kor. iel. 790 9 tm C © MM O & m kki jfc» t/l O & POZOR! Me Za jesen in zimo! Domači in narodni trgovec Franc Lenart v Ptuju priporoča bogato izbiro modernega novodošlega jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. Nadalje nudi vsakovrstno trpežno platno za životno kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi druge rute, srajce, zavratnice, ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadostni izbiri. Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj por« svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. Priporoča se Franc Lenart v Ptnjn. V o M ^ (& M er m v o m ariboru Opremljen» ■ najboljilml »i roj i, i iMtntm el«Ulr!«iiUij obratom, naJn«T«Jllmi Prhami In «fd<«iml »brohkl, «prejn «kn ««roko «patdnjtt&t dela kakor i čcanllM, h^flfc, bralnn, ««enake In druf« koledarje. Za vfi. iupnltak« urad« spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ak raedrim tiskom, nr&dn« zavitke z natisom glave ter razne oznanilo« napise. Za slavne »bSInske, šolske In druge urade: uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemaa potrdila iti. Za obrtnike ln trgovce: pisma, zavitke, okrožoioe, račune, opsmino, menjioe, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepak« a črnim in drugobarvniin tiskom. Za posojilnica, zadrug« In društva: pravila, zapisnike, pristopnice in »prejemnice, letna poročila, račun ak» zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo. Za kritaarj« hi prireditelj« veselic: jedilnik«, vabil» na plese, ljudske veselica ton bel« Itd., plesne red», vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnic«, poročniee, parte in žadoetinke v najlepši opravi. — Bipi«me za častne ude društev in tastM občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah. ooooo Vsa naročila se izvršijo oeno in tofiao. ooooo Ugodno kupite v trgovini Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini in neveste imajo p@piist! Razpošilja na vse strani! Cene primera — Brez konknrenee! — Prosti ogled! pohišt E^fpi FBli^M tapetarska in mizarja delavnic nasprot? hotela Mohr ■ A.E.Li&rallil Gosposka ulica 25, H1ARIBOH O. je zaželljeni kaučuk-podpetnik Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradne ure •o: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. are dop. Uradni prostori se nahajajo v minoribkem samostana v Ptnja. Hranilne vloge obrestuje po 5*/« od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem janija in deoembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo aa vknjižbo po S1/« do 6'/«, na vknjižbo in poroštvo po 6'/«i na menice po 01/»*/»» 011 zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri dragih uvodih in zasebnikih proinje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe deta posojilnica brezplačno stranka plača samo kolek«. Spodnještaj.ljudska posojilnica v Mariboru n.««.« > lili 1 Hranilno vlnno sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4'/,%, proti trimesečni odpovedi p« 4'///». Obrati m prtplsnjejo k b(Ml tU <1.11111116 VIOyv 1. januarjs i« 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se «prejemajo kot gotov denar, ne d» bi se njih obratovanj« kaj prnUatf». Za nalaganje po polti so poitne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. Dncniil ta C O H saisairt le članom in sicer: n« vknjižbo proti pnpilarni varnosti po S'///« na vknjižbo sploh po B '/»'/o, na vknjižbo in poraMoo jm 1 UolJJllCl OV UdJajO B*/«*/« »n na osebni kredit pe 6«/.. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih znvodik prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le Mk«. ■ i m 1 t_0 ««*•/* «o vsako sredo in četrtek od 9. do 13. ure dopoldne in vsako soboto od & do 13. ure dopoldne izvsemli praznik«. V uradnik nmk m fn^u Urdune ur« in izplačuje denar. i II Pni