ffetekt
IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA za razdobje januar—november 1965
ŠTORE -1
Aglomeracija . . . Elektroplavž	. . .
Jeklarna............
Valjarna............
. Siva livarna .... Livarna valjev . . . Obdelovalnica valjev Samotama ....
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic)
®/o'
79.2
80.4
92.4 94,0
86.4
91.2 83,8
108,9 ~86^8

NAJ BO SREČNO 1966

uspehov in osebne sreče
Mnogo delov v novem letu
Delavski sveti in upravni odbor	S
Tovarniški komite in osnovne organizacije ZK |f| Izvršni odbor sindikalne podružnice	|||
Tovarniški komite zveze mladine	s®
pila
Uprava podjetja	^
Mg
ŽELIJO
Organi upravljanja so razpravljali
NA IX. SEJI DELAVSKEGA SVETA PODJETJA
Tako kot na vsaki seji je delavski svet na svoji IX. seji 19. novembra pregledal sklepe zadnjega zasedanja, da se prepriča, če so vsi izvršeni in kako se čuti vpliv izvršenih sklepov na poslovanje podjetja. V nadaljevanju je sledilo poročilo o 9 mesečnem poslovanju podjetja, katerega je podal predsednik finančne komisije pri delavskem svetu podjetja. Finančno poročilo, ki je bilo skrbno pripravljeno, je članom delavskega sveta podjetja osvetlilo celotno poslovanje podjetja, njegove težave in ukrepe za dobro poslovanje. Da je bilo poročilo skrbno pripravljeno potrjuje bogata razprava na zasedanju, ki je imela namen stanje še izboljšati. Iz poročila in razprave so bili povzeti mnogi sklepi, kateri so bili na tem zasedanju sprejeti. Na tem zasedaju je delavski svet podjetja dal soglasje za podpis pogodbe z inštitutom Emajl za ustanovitev mehano-grafskega centra. Od tega inštituta si obetamo avtomatizacijo administrativnega poslovanja in strojno obdelavo podatkov, ki so zelo važni za moderno in ekonomično poslovanje. S podpisom pogodbe podjetje inštitu-
tu posoja znesek 2,670.00 din, ki bo podjetju vrnjen v obliki uslug, katere bo inštitut nudil. Na tem zasedanju je delavski svet podjetja vzel na znanje informacijo glede pogodbe z Inštitutom za sociologijo in filozofijo pri univerzi v Ljubljani. S to pogodbo bo univerza opravila raziskovalne naloge po programu zveznega fonda za znanstveno delo v nekàterih vzornih podjetjih, kamor šteje tudi naše podjetje, mimo tega pa bo univerza opravila tudi posebna dela po naročilu naše tovarne. Da pa mora biti delo kvalitetno jamči pogodba, saj se bo plačalo samo zadovoljivo opravljeno delo. Zaradi važnosti natančne slike poslovanja v letošnjem letu, je delavski svet podjetja na tem zasedanju imenoval centralno inventurno komisijo in komisije za popis celotnega premoženja podjetja od osnovnih sredstev pa do naših dolžnikov z naročilom, da se mora inventura kar najbolj vestno opraviti in v določenem času od česar je odvisna točna in pravočasna izdelava zaključnega računa. Na koncu je delavski svet podjetja izključil iz podjetja nekatere kršilce de-
lovne discipline. Poslušal je tudi potna poročila diplom, metal, ing. Zakonjška in komercialnega direktorja tovariša Suhar Antona, ki sta bila prvi v čehoslova-ški in drugi V Bolgariji. Nato pa je imenoval glavnega direktorja tovariša Voga Tugomerja za delegata na ustanovni skupščini gospodarske zbornice SRS.
S 15. SEJE UPRAVNEGA ODBORA
Na 15. redni seji 26. novembra je upravni odbor najprej pregledal izvršitev sprejetih sklepov na prejšnjih zasedanjih, nato pa je obravnaval predlog operativnega plana za mesec december. Po razpravi je upravni odbor sprejel plan, ki je višji od dinamičnega za 526 ton. V nadaljevanju je upravni odbor sprejel predlog o povišanju štipendij za
2.000	in za 4.000 din mesečno, tako, da o tem odloča delavski svet podjetja. Sedaj imamo na visoki šoli 22, na višji 6, na srednjih šolah 19 in poklicni šoli 1 štipendista. Na to je upravni odbor sprejel na znanje informacijo o zavarovanju del in delnem nadaljevanju projektant-( Dalje na 2. strani)
Dan naše armade
Veliko je že bilo napisanega in povedanega o naši armadi, o slavni zgodovini ene tistih armad, ki pomenijo za prebujajoče se narode resnično udarno pest revolucije. Pisati o začetku njenega oblikovanja, o njeni rasti v neprekinjeni oboroženi borbi proti sovražnikom, ki so bili v vsakem pogledu mnogo močnejši razen v moralnem pogledu, pisati o tem ob obletnici njene ustanovitve, je zelo težko, ker ne moremo zajeti na odmerjenem malem prostoru vse zapletene, važne teme, izčrpno in pregledno, zadovoljivo.
Ne moremo pa mimo tako važnega dogodka, mimo tako važne obletnice, ne da bi si priklicali v spomin, vsaj bežno, dogodke, ko je »kraljeva vojska« bivše Jugoslavije, katere vodstveni kader je bil po večini skorumpiran in zastrupljen po petokolonaštvu, tako sramotno kapitulirala in doživela v borih 14 dneh tako popolno razsulo. Takrat so bili člani »kraljeve vlade« že zdavnaj na varnem, narode Jugoslavije pa so pustili na cedilu, izročene na milost in nemilost podivjanim hordam »moderniziranega Džin-giskana«, ki so kmalu pokazale, kako znajo obračunati z ljudstvom, ki si je drznilo razveljaviti pakt s fašističnimi veljaki. Uvajanje »novega reda« je kmalu razbistrilo pojme tudi tistim, ki so mislili, da smo prišli v roke »kulturnim« ljudem. Aretacije, zapiranja, mučenja, streljanja talcev, preseljevanje, transporti v taborišča smrti, vse to je privedlo naše ljudstvo na rob obupa. Le eno je dajalo ljudem še iskrico nade, našli so se uporniki, ki so tvegali vse, tudi življenje, da pokažejo okupatorjem, da se naše ljudstvo ne bo pokorilo. In vedno več je bilo takih upornikov, čeprav je okupator izvajal nad njimi strahotne ukrepe, pa tudi nad njihovimi svojci. Le redki so še skrivaj poslušali tuje radijske postaje in iz njih poročil zvedeli, da gre v naši deželi za organiziran odpor, za organizirano vstajo, da je celo ustanovljena nova armada, nekje v južni Srbiji. Torej, le imajo prav tisti, ki prenašajo vesti, da še ni vsega konec in da je treba podpreti vsakega, ki se je vključil v vrste upornikov in noče hlapčevati. Naj so okupatorji Še tako divjali, resnica o uporu o pravi oboroženi vstaji, dobro organizirani, se je vse bolj širila. Pojavili so se partizanski borci, v vodih, četah, odredih, da celo v celih brigadah in zadajali okupatorjem hude in vedno težje udarce. Ljudje niso zvedeli samo o požiganju naših vasi, o streljanju tisočev v Kragujevcu, Kraljevu in v drugih krajih, zvedeli so tudi o obstoju proletarskih brigad, o slavnih bojih na Kadinjači, Ze-lengori, v Sutjeski, zvedeli so za Ilovo goro, za borbe na Bohorju, zvedeli za prihod XIV. udarne divizije in hudih borbah njenih borcev z zelenci. Medtem so bili osnovani tudi narodno-osvobodil-ni odbori, doživeli smo volitve, kakršnih nismo poznali, v goste so prihajale kulturniške skupine
naše nove vojske. Osvobojeni so bili celi predeli naše ožje in širše domovine. Zavihrale so zopet naše zastave, naše nove zastave s peterokrako in rdeče zastave, kakor nekoč ob prvomajskih pohodih in štrajkah. S težkimi in preštevilnimi žrtvami smo dočakali tudi nestrpno pričakovano svobodo.
Danes, ob štiriindvajseti obletnici ustanovitve I. proletarske brigade v Rudern v Sandžaku, se spominjamo številnih dogodkov, ki so nas razburili in nam vlivali poguma, da smo vzdržali v neenakem boju s smrtnimi sovražniki naših narodov in vsega napredka. Ko je Hitler, sicer z zamudo, 22. junija napadel Sovjetsko zvezo, smo dobili v Sloveniji, zasedeni po treh okupatorjih, svoje poveljstvo partizanskih čet'
Strahopetneži in reakcionarji so zagnali vik in krik, da smo si naprtili še hujšo pokoro, da so tišti, ki počenjajo take stvari, čisto navadni pustolovci. Tako so hoteli iskriviti vse važne zgodovinske dogodke v času NOB. Četrtega julija 1941 je bilo na sestanku polibiroja CK KPJ sklenjeno — sredi zasedenega Beograda — da je treba takoj osnovati partizanske odrede, ki naj nemudoma začnejo z oboroženo vstajo in s sabotažami. Po mišljenju omahljivcev je bilo tudi to noro dejanje. V resnici pa je naše ljudstvo pravilno razumelo poziv Partije, zakaj 7. julija 1941 je počil prvi strel upora v Srbiji, 13. julija tega leta se je dvignila črna gora, 22. julija so odjeknili uporniški streli slovenskih partizanov pod šmarno goro in 27. julija so pričeli svoj neizprosni boj na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Zaradi izredno težkih pogojev je vstaja v Makedoniji pričela 11. oktobra 1941. Tako je v kratkem razdobju postala vsa Jugoslavija eno samo bojišče, kjer so enote naše nove armade zadajale okupatorjem vedno nove in nove udarce. Po ustanovitvi prve proletarske brigade v Rüdem je bila kmalu ustanovljena II. proletarska brigada v Čajniču, sredi IV. sovražne ofenzive — 1. marca 1942. leta. Od tedaj so naglo nastajale nove in nove brigade, ves srd in bes sovražnikov ni mogel ustaviti poleta naših brigad. Po II. zasedanju AVNOJ v Jajcu smo dosegli tudi priznanje našega osvobodilnega boja od zunaj, pri zaveznikih. O-peracije naše armade so postajale tako vedno bolj sestavni del operacij zavezniških armad. Devetintrideset sovražnikovih divizij so vezale naše enote in s tem občutno olajšale operacije zavèz-nikov, saj bi sicer nacifašisti u-porabili divizije, zadržane na Balkanu, na drugih frontah, proti zaveznikom. Skupaj z zavezniki smo se veselili vsake naše skupne zmage in dočakali tudi propad fašizma ter osvoboditev izpod jarma nacifašizma.
Naša armada pa je tudi v težkih povojnih razmerah odločilno sodelovala pri preobrazbi dežele, pri preobrazbi naših ljudi, zlasti mladega rodu.
R. U.
ORGANI UPRAVLJANJA SO RAZPRAVLJALI
(Nadaljevanje s 1. strani)
skih del na za nas tako važni in potrebni rekonstrukciji. Upravni odbor je še sprejel sklep, da se da v razpravo delavskim svetom enot osnutek pravilnika o izobraževanju v našem podjetju in v raznih šolah za potrebe železarne. Na predlog komisije za racionalizacije in tehniške izboljšave, je upravni odbor odobril denarne nagrade po pravilniku o racionalizacijah in tehniških izboljšavah tovarišem: Čretniku Ivanu iz valjarne, Gajšek Martinu iz ekspedita in Vodeb Karlu iz razvojnega oddelka. Na tem zasedanju je upravni odbor odob-bril nabavo nekaterih osnovnih sredstev, ki so bila že v planu predvidena. Na koncu je upravni odbor odobril nagrado tovarišema Križnik Ignacu in Sever Grgi, ki odhajata v pokoj in sprejel sklep, da se za mesec november določi vrednost točke 300 din, kar je z ozirom na dosežene uspehe realno.
IZ EKONOMSKIH ENOT
Aktivnost delavskih svetov enot je sedaj ob koncu poslovnega leta 1965 posebno močna, saj je vsa dejavnost usmerjena v to, da se poslovno leto čimbolje zaključi. Vzporedno s tem, da delavski sveti enot razpravljajo o smernicah in sprejemajo sklepe za kar se da boljši start v novo poslovno leto 1966. Mimo teh pomembnih nalog delavski sveti enot razpravljajo o internih pravilnikih o nagrajevanju, o osnutku pravilnika o izobraževanju, o osnutku pravilnika o delovnih odnosih in o drugih pravnih aktih. Razpravljajo o delovni sili, o stroških proizvodnje, izmečkih in izplenih in seveda o novih proizvodih, s katerimi bo morala naša železarna v bodočem letu na trg, če hočemo, da si še izboljšamo finančni položaj, kajti znano je, da se trg zožuje, pri tem pa zahteva vedno nove in kvalitetne izdelke, ki pa tudi ne smejo biti predragi. Vse to organi upravljanja v enotah dobro vedo in temu primemo ukrepajo. Če bodo v ekonomskih enotah tako delali, kot so delavski sveti enot začrtali, potem uspehi v bodočem letu ne bodo izostali.
VALJARNA. Delavski svet ekonomske enote valjarne je na zadnjem zasedanju meseca novembra obravnaval proizvodnjo v valjarni za mesec oktober, in pri tem ugotovil, da izhaja povečanje plana za 73 ton iz povečane storilnosti in boljšega izple-na. Dasiravno valjanje ni potekalo v celoti po operativnem planu, je rezultat zadovoljiv, v finančnem pogledu pa so doseženi zelo dobri rezultati. Valjarna se skupno z jeklarno že prilagaja tržnim zahtevam, katere so se močno menjale, vsled česar se je znižala proizvodnja vzmetnega jekla, povečala pa se je proizvodnja zlasti finih šipk v CK kvaliteti, kar daje dobre finančne rezultate. Iz poročila in razprave je razvidno, da bo letni plan v celoti izvršen in prekoračen, seveda le, če bo tempo proizvodnje ostal. Z izpleni so nad normativi, isto velja za porabljeno elektro energijo, medtem, ko je poraba toplotne energije pod normativL Izmečka niso imeli, zastoji pa tudi niso bili veliki. Valjarna je v mesecu oktobru imela dobre uspehe in upati je, da valjarji do konca leta ne bodo popustili.
Delavski svet enote je na tem zasedanju sprejel sklep, da dokler ne bo sprejel internega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov prizna dodatke za občasna težka in umazana dela v obratu, katera so bila zajeta v starem pravilniku.
Tako, kot vsak mesec so člani delavskega sveta enote razpravljali o HTV v valjarni. Poročilo je podal predsednik HTV komisije enote. Na tem zasedanju je poročala tudi disciplinska komisija enote, katera je močno grajala izostajanje z dela in druge prekrške, ki niso v ponos članom
kolektiva in motijo redno proizvodnjo. Na osnovi obeh poročil je delavski svet enote sprejel razglas o delovnih odnosih, disciplini, tako delovni kot tehnološki in o odnosih med seboj. Izvajanje tega sklepa je za vse obvezno in bo točno izvajan. Delavski svet enote bo občasno zahteval poročilo o izvajanju tega sklepa, ki naj zagotovi še boljše proizvodne uspehe.
Na zadnji seji DSE valjarne, ta je bila 7. decembra, je DSE najprej sprejel poročilo obrato-vodstva o proizvodnji za mesec november. Proizvodni plan je v tem mesecu znatno presešen pri tem so izpleni na grobi progi preseženi z 2,19 % na fini progi pa za 5,31 %. Proizvodni programi so se hitro prilagajali potrebam trga tako, da je pričakovati tudi zelo ugoden finančni efekt. V nadaljevanju so obravnavali predlog akcijskega programa za valjamo za leto 1966. V glavnem gre v akcijskem programu za to, da se poveča dohodek na kilogram valjanih proizvodov s tem, da se valja lužena, vležna in brušena jekla, ki so na trgu zelo iskana in imajo dobro ceno. S takimi proizvodni si bomo utrli pot na tuja tržišča. Za to da se akcijski program izvede, so bili vsi člani DSE, seveda bo pa za to tudi nekaj sredstev, ki se bodo bogato obrestovali. Predvideva se da se del tega programa prinese v del prostorov za novo valjamo.
Na koncu so v razpravi o predlogu VI. poglavja osnutka pravilnika o delovnih odnosih dali nekaj tehtnih pripomb, ker je osnutek nejasen pa tudi preveč splošen.
ŠAMOTARNA. V enoti šamo-tame, ki mimogrede povedano, dosega letos zelo dobre rezultate, delavski svet enote vsakomesečno razpravlja tako o planu za prihodnji mesec, kot o izvršitvi plana za pretekli mesec. Takšen način razpravljanja vzbudi pri članih kolektiva zanimanje za plan in voljo, da ga dosežemo in presežemo. Delavski svet enote je na zasedanju koncem novembra z zadovoljstvom ugotovil, da je plan za oktober presežen za
7,1	%. Vzrokov za tako preseganje je več, glavni pa je vsekakor v boljši organizaciji dela in uvedbi plavžnega plina za kurjenje peči. Na tem zasedanju je delavski svet enote sprejel operativni plan za mesec december s pozivom na ves kolektiv, da se ga skuša preseči, saj bi se s tem dosegel zelo dober uspeh letošnjega poslovnega leta.
ENERGETSKI OBRAT. V tej enoti je delavski svet enote na svojih zadnjih dveh zasedanjih imenoval komisijo za sestavo internega pravilnika o nagrajevanju, istočasno pa je določil, da se še do nadaljnjega izplačuje dodatke za občasno težka dela. Dalje je obravnaval poročilo o gibanju stroškov energije v mesecu oktobru. Odobril je zasedbo delovnih mest, ki so bila izpraznjena z odhodom sodelavcev, t. j. odobril je zaradi nemotenega dela iz obrata. Na tem zasedanju je delavski svet enote postavil vprašanje dnevnega rednega prevoza delavcev na delo in z dela ob praznikih.
Člani delavskega sveta enote so že razpravljali o predloženem osnutku pravilnika o delovnih razmerjih in izrazili mnenje, da naj bi bil ta pravilnik spremenjen toliko, da bi bil sprejemljiv za vse enote, posebno tisti del, ki obravnava dopuste. Na koncu je delavski svet enote sprejel vrstni red upravičencev, ki prosijo za stanovanja in ga bo predložil stanovanjski komisiji pri delavskem svetu podjetja.
MEHANIČNA DELAVNICA. Delavski svet enote je 4. decembra obravnaval vrstni red prosilcev za stanovanje v enoti. Razprava je bila zelo objektivna in je bil sestavljen vrstnih red tako tistih, ki so brez stanovanj,
kot tistih, ki želijo stanovanja zamenjati. Ko je delavski svet enote razpravljal o dodatkih na občasna težka dela, je sklenil, da se še dodatke izplačuje do sprejetja internega pravilnika.
OTK — RAZVOJNI ODDELEK. Tako kot v mehanični delavnici je tudi tu delavski svet enote postavil vrstni red upravičencev za stanovanja. V razpravi o internem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov je delavski svet enote sprejel sklep, da se naj z dokončno izdelavo internega pravilnika
počaka in da se naj vidijo izkušnje ostalih enot in pa kako imajo to urejeno v sličnih službah drugih železarn. Na koncu je delavski svet enote obravnaval poročilo o proizvodnji v mesecu oktobru.
ELEKTROPLAVŽ. Na elektro-plavžu je delavski svet enote 2. decembra obravnaval prošnje članov enote za dodelitev stanovanja in prošnje tistih članov kolektiva, ki bi radi stanovanja zamenjali. Po kritični razpravi je delavski svet enote sprejel vrstni red za dodelitev stanovanj. V nadaljevanju zasedanja je de-
Po sklepu upravnega odbora je v tem mesecu v naši delovni skupnosti v razpravi osnutek pravilnika o izobraževanju v Železarni Štore. O prvem predlogu osnutka sta že razpravljala kadrovska komisija pri delavskem svetu podjetja in upravni odbor podjetja, 'ki ga je z nekaterimi spremembami in dopolnitvami predložil v razpravo dio konca t. L, v tem času. naj bi člani delovne skupnosti, predvsem člani organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij dali svoje pripombe. Ker verjetno vsi člani delovne organizacije niso imeli prilike se seznaniti z vsebino osnutka, njihovi predlogi in pripombe bi pa lahko koristili pri končni sestavi pravilnika, bom v tem prispevku navedel osnovno vsebino predloga pravilnika.
Sedaj veljavna pravila izobraževalnega centra so preživela sedanje stanje organizacije izobraževanja v delovni organizaciji. Prav tako drugi še veljavni interni predpisi, ki obravnavajo to materijo ne ustrezajo več dejanskemu istanju. Vse to in novi predpisi, nas silijo v spremembo, oziroma povsem sestavu internega pravilnika, ki naj urejuje norme o izobraževanju v delovni organizaciji in izven nje za njene potrebe po strokovnem kadru za redno poslovanje podjetja.
Nosilec organizacije celotnega izobraževanja naj bi bil center za izobraževanje kot sestavni del kadrovskega sektorja. Poslovanje centra pa mora biti v skladu s smernicami delavskega sveta
lavski svet enote predlagal, naj se ponovno analitično oceni delovno mesto »KURJAČ PLINSKIH PEČI«, ker se bodo pogoji dela spremenili. Na tem zasedanju je delavski svet enote razpravljal o prašni in s plinom zasičeni atmosferi in njenim vplivom na zdravju zaposlenih. Člani delavskega sveta enote so se zavzeli za to, da bi zdravnik pojasnil stališča zdravstvenih delavcev do tega vprašanja zaposlenim na množičnem, sestanku, pojasnilo pa bi morda lahko bilo preko železarja, saj tudi ostale
zanima, seveda, če bo delavski svet enote elektroplavža s tem zadovoljen.
EKSPEDIT
DSE je imel prve dni decembra kar dve seji na katerih je obravnaval sledeča vprašanja. Glede izplačevanja akordnih presežkov je DSE sprejel sklep, da se odobri izplačilo za mesec december in januar prihodnjega leta, ko morajo biti postavljeni novi akordi, ki bodo sestavni del internega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v enoti. V nada-
podjejta, ki določa politiko izobraževanja.
Cilji izobraževalne politike, ki jih center mora izvajati so predvsem:
—	pravočasna usposobitev delavcev za nemoteno in kvalitetno izvrševanje poslovnih nalog;
—	razvij an je družbenoekonomskega izobraževanja delavcev za uspešno opravljanje funkcije upravljavca;
—	aktivna vključitev strokovnega kadra v proces izobraževanja.
Za dosego teh ciljev se center poslužuje možnosti pridobivanja strokovnega kadra z rednim in izrednim šolanjem na različnih strokovnih šolah ter dopolnilnega izobraževanja ali specializacije v delovni organizaciji ali izven nje. Osnutek pravilnika v svojem
7.	členu še posebej navaja potrebo po izobraževanju na delovnem mestu, na kar nas posebej obvezuje zakon o delovnih razmerjih.
Za planiranje potrebnih kadrov nalaga osnutek odgovornost upravi osnovnih sredstev, vodjem sektorjev in obratovodjem. Na osnovi tako sestavljenega plana izdela kadrovski sektor plan pridobivanja kadrov, center pa plan izobraževanja. S tem bi bilo urejeno vprašanje sestavljanja kadrovskih planov kot sestavni del celotnega planiranja v delovni organizaciji.
Važno nalogo na področju sprejemanja programa izobraževanja je dana kadrovski komisiji pori DSP, ker ta naj bi predlagala program DSP v odobritev. Pro-
ljevanju je razpravljal o delovnem redu v enoti, kateri se stalno zboljšujejo, dasiravno imajo težave, ki jim jih povzročajo tudi proizvodni obrati. Veliko skrb v enoti posvečajo HTV vprašanjem, kar je dokaz da se ta vprašanja obravnavajo vedno na DSE. V bodoče bo DSE poostril vprašanje kvalitete dela tako, da bodo odslej vsi preddelavci odgovorni za pravilno manipulacijo z vsemi vrstami materiala, tu je mišljeno pravilno zalaganje in označevanje materialov. Prav bi bilo, da tudi drugi še prav posebno promet, gledajo da se material med transportom ne izgubi. Tu je mišljen, grodelj, ignoti, koks in drugo, kar se često najde ob progah. Ali ni tudi tu naša rezerva? Na koncu so člani DSE obravnavali predložena osnutka pravilnika o izobraževanju, katerega so brez pripomb sprejeli in osnutek IV. poglavja pravilnika o delovnih razmerjih. Na ta osnutek je bilo več tehtnih pripomb in upajo, da se bodo upoštevale. Na tem zasedanju DSE je bila določena prioritetna lista prosilcev za stanovanja zaposlenih v tej enoti.
OBDELOVALNICA VALJEV
Na 7. seji DSE so člani najprej pregledali sklepa prejšnje seje in ugotovili, da so vsi realizirani. V nadaljevanju pa so obravnavali mesečno poročilo za mesec november in pa devetmesečno poročilo za celotno podjetje. Mesečni plan za mesec november ni izvršen, to pa zaradi lažjih valjev, komplicirane obdelave in premajhnih kapacitet. Zamujeno bodo po priporočilu DSE skušali še v decembru nadoknaditi. V obravnavi o planu proizvodnje za leto 1966 so se tudi že pogovarjali in že pripravljajo tako organizacijo, ki že naj takoj v začetku omogoči doseganje plana. Po sprejetju internega pravilnika o nagrajevanju v enoti, ki je že v izdelavi bodo izplačevali preseganje norm po do sedaj veljavnih načelih. Na koncu so sprejeli vrstni red upravičencev za stanovanja in ponovno postavili zahtevo, da se vsi držijo dogovorjenega prihajanja na delo, ki je 15 minut pred običajnim nastopom službe.
gram izobraževanja pa mora vsebovati tudi predračun izdatkov. Uporabo finančnih sredstev pa odobri navedena komisija.
Center naj ima nalogo, da oskrbi razpise štipendij za vse vrste šol, izbor izvrši komisija, sklepa pogodbe s štipendisti, oskrbi zdravniške preglede, razporeja šolske praktikante, spremlja in nadzira uspehe štipendistov ter o delu oziroma študiju poroča kadrovski komisiji.
Na področju internega izobraževanja osnutek pravilnika zavezuje center, da izdela profile, programe in učne načrte za vsako delovno enoto in vrsto izobraževanja, programe stažiranja, organizaciji in izvedbi seminarjev, tečajev in predavanj, usposabljanje inštruktorjev za poučevanje na delovnem mestu, skrb za predavatelje in inštruktorje, dobavo učnih pripomočkov in spremljavo uspehov izobraževanja.
Osnutek pravilnika nalaga centru nalogo, da po potrebi organizira in usmerja člane delovne skupnosti na izpopolnjevanje tudi v druge gospodarske ali dpige organizacije in mora imeti v ta namen stike z vsemi izobraževalnimi ustanovami, oziroma organizacijami.
Pravice in dolžnosti udeležencev v procesu izobraževanja
Vsi člani delovne organizacije 'železarne štore imajo pravico in dolžnost do izobraževanja v okviru potreb železarne. Štipendisti morajo izpolnjevati določila po-
(Dalje na 3. strani)
Skladišče gredic v valjarni
Pravilnik o izobraževanju
STRAN 3
SKRB ZA ZDRAVJE ZAPOSLENIH
JE DOLŽNOST NAS VSEH
PRAVILNIK O IZOBRAŽEVANJU
Na 8. razširjeni seji 10, ki je bila 11. novembra 1965, so udeleženci obravnavali vedno bolj aktualno vprašanje higienskega in tehničnega varstva v naši železarni. 10 sindikalne podružnice ni o tem razpravljal po naključju, ampak zaradi vedno očitnejše potrebe po tehtni razpravi in učinkovitih ukrepih.
Bežen pregled statističnih podatkov, ki govore o izgubah zaradi izostankov z dela, kaže resnost stanja in opozarja k budnosti ter analitičnemu iskanju možnosti, za različna izboljšanja, ki bodo zagotovila zmanjšanje števila nezgod pri delu ter poklicnih obolenj in končno velik prihranek denarnih sredstev zaradi zmanjšanja boleznin in povečanja proizvodnih uspehov. Kljub temu pa izdatki niso edini razlog Obširnih polemizacij. Vedno bolj akutno vprašanje poklicnih obolenj opozarja, da morajo vse odgovorne strokovne službe in družbene ter politične organizacije takoj ukreniti vse potrebno, da se zmanjša ali pa vsaj omeji število članov, ki bolujejo zaradi bolezni', značilnih za metalurške poklice.
V nasprotnem slučaju nimamo pravice govoriti, kako skrbimo za dobrobit delovnega človeka. Življenjskega standarda ne predstavlja samo določeno število tisočakov, ki zagotavljajo mrzlično drvenje na motornem vozilu. Življenjski standard pomeni predvsem zrdavje, ki je predpogoj ja uspešno delo in osebno srečo.
Reševanje problemov s področja higiensko tehničnega varstva je težavno, kompleksno in dolgotrajno. To pa vsekakor še ne pomeni, da te naloge ne zmoremo.
Na sestanku je referent povedal, da v našem podjetju vztrajno narašča število nezgod pri delu. Očitno nazadovanje dokazuje dejstvo, da smo imeli pred leti najmanj nezgod med vsemi jugoslovanskimi železarnami, zdaj pa smo v tem oziru občutno slabši. Vzroke ni mogoče pripisovati le hitremu tempu deda, ampak tudi neupoštevanju varnostnih predpisov in nediscipliniranosti zaposlenih.^ Veliko vprašanje, kako zmanjšati število nezgod, je tako vsakdanje, 'da nikogar več ne vzpodbuja k razmišljanju in ustrezni delavnosti Mnogi med nami — tudi taki, M bi morali biti iniciatorji akcij za povečanje varnosti pri delu in taki, ki odgovarjajo za varnost neposredno zaposlenih, neprizadeto čakajo rešitve, ki jih po neki čudni logiki pač nekdo mora posredovati. Jasno je, da je tako čakanje nesmiselno. Varno delo je mogoče najuspešneje organizirati na osnovi izbolj Sevalnih predlogov neposredno zaposlenih v obratu, oddelku ali na delovnem mestu.
Nezgode pri delu niso le posledica razmer in delovnega okolja. Čestokrat je uspešnost dela odvisna od pazljivosti, poučenosti in preudarnosti zaposlenih. Organizatorji dela — mojstri in preddelavci, lahko preprečijo veliko nezgod, če pravočasno opozarjajo na prežeče nevarnosti.
Nepravilno bi bilo trditi, da so vsi bolezenski dopusti posledica poškodb pri déhi. Veliko delavcev se ponesreči na poti v tovarno ali domov. Spomaldi in jeseni se pojavlja gripa; v času večjih kmečkih del pa se stalež poveča iz nerazumljivih razlogov. Nekateri trdijo, da je še precej takih članov kolektiva, ki so pogosto bolani ob košnji ali pomladanski setvi. O takih »bolnikih« bi morali razpravljati vsi člani delovne enote, saj je zaslužek vseh odvisen tudi od posameznikov.
Diskutanti so posvetih največ časa obravnavi pakhcnih bolezni. V pogovoru je sodeloval 'tudi povabljeni dr. Bogomil Hrašovec.
Ena najbolj zavratnih in najbolj nevarnih poklicnih bolezni je silikoza. Povzroča jo nevezani silicijev dioksid (SÌO2), ki se v obliki prahu nahaja povsod kjer delamo s kremenčevim peskom, Povedati moramo, da se v nobenem osnovnem proizvodnem obratu ne moremo odpovedati uporabi kremenčevega peska. Zaradi visoke ognjeodpomosti in nekaterih kemičnih ter fizikalnih lastnosti ustreza 'sedanjim tehnološkim postopkom. Vsled raznolikosti uporabe pa so omenjene možnosti za uspešno odpraševa-nje.
Nevidne delce kremenčevega prahu dvigamo « hojo po peščenih tleh, stresamo z zidov stavb in konstrukcijskih naprav, mešamo v atmosferi z naravno ah prepihom povzročeno cirkulacijo zraka. Povsod torej obstajajo možnosti, da z zrakom vdihavamo kremenčev prah. Ta se počasi nabira v pljučih in zmanjšuje učinek njihove naravne funkcije.
Posledice silikoze se kažejo v raznih oblikah težav, ki so opazne po določenem času dela na ogroženih delovnih mestih. Znaki bolezni so pri različnih ljudeh različni. Bolezen je nevarna stato, ker se ne da uspešno zdraviti.
V našem podjetju je več delovnih mest, kjer ljudje delajo pod zelo neugodnimi pogoji. Najbolj izpostavljena delovna mesta so v Samotami, jeklarni, valjarni in obeh livarnah. To dejstvo potrjujejo rezultati sistematičnih zdravniških pregledov. Navzlic temu, da niso pregledani vsi zaposleni v železarni, je število obolelih zaskrbljujoče.
Ker se ne moremo odpovedati uporabi kremenčevega peska, nastane vprašanje, kakšne objektivne možnosti imamo za učinkovito zaščito pred silikozo. Trditev, da se bodo silikozna obolenja pojavljala, dokler bodo delale železarne, ni najbolj vzpodbudna. Če je že tako, potem je dolžnost nas vseh, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi borimo zoper silikozo.
Sami lahko pri tem storimo največ. S pölivanjem tal in spiha-vanjem sten lahko omejujemo prašenje, s sesalnimi napravami odstranimo velik del kremenčevega prahu, ki nastane pri mletju materiala v šamotami ali čiščenju in brušenju ulitkov v čistilnicah livarne, z uporabo osebnih zaščitnih sredstev preprečimo vstop prahu v dihala ...
Še bi lahko naštevali, kaj vse lahko storimo, vendar to več ali manj vsi vemo, le da tega skoraj nikoli ne upoštevamo.
Pereč problem omejevanja sili-kozinh obolenj bi lahko reševali z racionalizacijo .postopkov, pri katerih bi bila upoštevana varnost pri delu. Veliko članov kolektiva ima ideje, kako bi bilo mogoče to ali ono delo izboljšati, ga narediti bolj varnega itd. Vendar ne naredijo končnega predloga zato, ker je treba izboljšavo opisati ali celo skicirati.
Spričo potreb in možnosti preseneča dejstvo, da se umski potencial, kakršnega predstavlja čez 100 visoko in srednje strokovno izobraženih članov (kolektiva, bolj očitno ne odraža pri kon-kretnem reševanju problemov higienskega in tehničnega varstva pri delu.
Zmotno naziranje, da je za to izključno odgovorna samo strokovna služba, bi moralo biti vsem v kolektivu tuje, ker lahko dosežemo želene uspehe le s skupnimi napori.
Izvršni odbor sindikalne podružnice je na osnovi diskusij sprejel sklep, da marajo odgovorne službe skupaj s komisijo pri DS podjetja in komisijo pri 10 sindikalne podružnice ter v sodelovanju z obratnimi komisijami za higiensko tehnično varstvo izdelati do konca leta 1965 pro-
gram ukrepov za izboljšanje sedanjega stanja. Izdelan program bo predložen samoupravnim organom podjetja. Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da IO priporoči upravnemu odboru rezerviranje sredstev za uresničitev programa.
Obširna razprava IO in njegovega 'sekretariata ter komisij resno opozarja, da je v zveži z obravnavano problematiko nastopil čas ukrepanj. Zgolj razgovori in dobro namerni a ne realizirani sklepi ne 'bodo popravili sedanjega dokaj kritičnega stanja. S skupnimi organiziranimi akcijami lahko zagotovimo zdravju neškodljivo in varno delo.
V	preteklem mesecu je bila pri IO najbolj aktivna komisija za socialna vprašanja in HTV. Imela je dve seji, na katerih so obravnavali higiensko tehnično varnost pri delu in obdaritev bolnih članov za dan republike.
Komisija je sklenila, da bo tesneje sodelovala s HTV komisijami v obratih. V bodoče bodo obratne komisije:
■— vsak mesec poročale o svojem delu komisiji pri IO;
- —- analizirale vzroke nezgode;
—	obravnavale primere poklicnih obolenj in v zvezi z njimi predlagale ustrezne ukrepe.
Komisija je organizirala obdaritev članov kolektiva, ki že dalj časa bolujejo ali pa so socialno ogroženi. O višini pomoči je odločal čaš odsotnosti z dela. Tako je-finančno pomoč prejelo 61 čla-nov kolektiva v skupni višini 210.000 dinarjev.
G. J.
KRAJEVNA
Dne 24. novembra je bila v sejni dvorani sindikalne podružnice železarne deveta redna seji Sveta krajevne skupnosti katere se je udeležila tudi odbornica Skupščine Občine Celje tovarišica Sonja Ocvirk in predsednik nosnovne organizacije SZDL tovariš Štefan Arzenšek. Po predlogu dnevnega reda so razpravljali o predlogu predračuna krajevne skupnosti Štore za leto 1966 in o pripravah za sklicanje zbora občanov.
Predlog predračuna predvideva, da bo krajevna skupnost Štore imela v prihodnjem letu 30 milijonov dinarjev dohodkov in izdatkov. V predračunu so največ sredstev (16 milijonov dinarjev) predvideli za 'komunalno dejavnost, za vzdrževanje krajevnih in občinskih cest, čiščenje jarkov in hudournikov, vzdrževanje zelenic, nasadov in otroških igrišč, sanacijo plazovitih terenov dokončanje gradnje glavnega cevovoda za naselje Teharje in podobno.
V	razpravi so člani Sveta krajevne skupnosti predlagali, da se v predlogu predračuna postavka komunalna dejavnost predvidi tudi asfaltiranje ceste, ki veže novo naselje Lipa in Godečev most, dalje rušenje stolpa, odstranjevanje ruševin na starem cerkvenem stolpu na Teharjih in postavitev 'spominskega obeležja, ureditev okolja stanovanjskih blokov v Pečovju in vzdrževanje krajevne ceste, ki povezuje naselje Lipa—Klafcočar—Vidic,
Po sprejetju predloga predračuna za leto 1966 so člani Sveta krajevne skupnosti razpravljali in sklepali še o naslednjih vprašanjih:
—	Na upravni odbor železarne Štore bodo naslovili prošnjo za sporočilo in pojasnilo v zvezi ustanovitve stanovanjskega podjetja v Štorah.
—	Pri skupščini občine Celje bodo posredovali glede potrditve 'Statuta krajevne skupnosti, kateri je bil dostavljen na skupščino občine Celje 31. avgusta 1965 v pregled in potrditev.
—	Elektro Celje bodo obvestili o pomanjkljivosti vžiga luči javne razsvetljave, ker je opaziti,
(Nadaljevanje z 2. strani) godbe, sicer se pogodba razveljavi.
Rekli smo že, da izbor štipendistov izvrši komisija, ki pri odločanju mora pri anketnih pogojih upoštevati prednosti: otrok borcev NOV, otrok članov železarne štore, f člani naše delovne skupnosti, dijaki in študenti, ki žive v slabih socialnih pogojih. Štipendisti železarne, ki kršijo določila pogodbe, morajo povrniti stroške šolanja.
Višino štipendije določi vsako leto DSP na predlog kadrovske komisije.
Osnutek dalje navaja, da se člani našega kolektiva lahko vključijo v izredno šolanje ob pomoči delovne organizacije, če izpopolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
—	da je šolanje v okviru vnaprej določenih potreb delovne organizacije;
~ — da imajo predhodno v železarni naslednji delovni staž:
a)	za študij na višjih ali visokih šolah najmanj 5 let;
b)	za srednje šole najmanj 3 leta;
c)	za poklicne šole najmanj 3 leta;
—	da je ocena njihove strokovnosti, uspehov in sposobnosti na delovnem mestu dobra in;
—	da se pogodbeno obvežejo, da bodo po šolanju ostali v delovni organizaciji najmanj enako dobo, kot je trajalo šolanje.
Enaki pogoji veljajo tudi za opravljanje prakse ali specializacije v drugih podjetjih v naši ali tuji državi. Razlika je v obvez-
SKUPNOST
da gorijo luči po cele dneve. Pri tem so navedli konkretna primera: Teharja—štore in Štore—Pečovje.
—	Podjetju Elektro Celje bodo tudi posredovali želje občanov, da naj bi njihov inkasant pobiral pristojbino za tok vsak mesec in ne za dva meseca kot je to sedaj praksa.
—	Člani sveta so opozorili vodstvo krajevne skupnosti, da se je v novem naselju Lipa ponovno razširila (razpasla) reja malih živali (kokoši in podobno) in da naj tajništvo krajevne skupnosti poskrbi; da se z razglasom ali s prijavo sodniku za prekrške reja zatre. Pri tej akciji naj sodeluje tudi nadzornik stavb, kateri je jza red in čistočo v naselju službeno odgovoren.
—■ Gradbeno podjetje Ingrad 'bodo opozorili na uničevanje krajevne ceste v smeri Lipa (Vidic)—Majerle,ker to podjetje vozi gramoz za gradbišče nove osnovne šole in se cesta prekomerno uničuje. Cesto so stanovalci tega terena uredili, zato naj podjetje Ingrad prispeva svoj delež za vzdrževanje navedene ceste.
-— Lovsko društvo ^ Celje bodo zaprosili za pomoč pri odpravi golobov, ki so se zadnje čase v naselju desnega brega Štor zelo razmnožili in delajo razne neprijetnosti.
—	V zvezi pritožbo koristnikov pitne vode iz vodovoda v naselju Lipa, da železarna Štore zaračunava visoke količine porabljene vode 'strankam oziroma hišnim svetom primer hišni svet Štore 63 in 74, bodo železarno Štore zaprosili, da posreduje pojasnilo glede koriščenja in plačila pitne vode. To poročilo oz. posredovanje železarne bo Svetu krajevne skupnosti tudi služilo za odgovore na enventuelna vprašanja na predvidenem zboru občanov. Ob tej priliki so tudi povedali, da prihajajo na naslov krajevne skupnosti pritožbe s strani občanov naselja Pečovje da odgovorni vodja črpališča čipa predolgo časa vodo tako, da je okolica črpališča velikokrat poplavljena. V zimskem času bo
(Dalje na 5. strani)
nostih po opravljeni praksi ali specializaciji, M so v tem primeru naslednje:
A.	Za prakso ali specializacijo v inozemstvu:
Za 1 mesec prakse — 1 leto obveze dela; za 2-3 mesece prakse
—	2 leti obveznega dela; za 4-6 mesecev prakse — 4 leta obveznega dela;. za več kot 6 mjesečev prakse — 6 let obveznega dela.
B.	Za prakso ali specializacijo v tuzemstvu:
Za 1-3 mesece prakse — 1 leto delovne obveznosti; za 4-6 mesecev prakse — 2 leti delovne obveznosti; za 6-12 mesecev prakse
—	3 leta delovne obveznosti; za primere nad eno leto prakse, določi kadrovska komisija v posameznih primerih tudi dobo delovne obveznosti.
Vsako prakso ali specializacijo v inozemstvu odobri za vsak primer UO podjetja.
Za vsak posamezen primer izrednega šolanja ali prakse izven naše delovne organizacije ob pomoči železarne,, se obvezno sklene pogodba o medsebojnih obveznostih. Pogodbo pripravi center, podpiše pa jo glavni direktor podjetja.
Za delavce, ki se prvikrat zaposlijo v podjetju po zaključeni visoki, višji, srednji ali nepopolni strokovni šoli, je predvidena obvezna praksa — stažiranje po programu, ki ga sestavi center za izobraževanje.
Stažiranje je predvideno za študente višjih in visokih šol 18 mesecev, za dijake srednjih ali nepopolnih srednjih šol pa 12 mesecev.
če pripravnik — stažist po opravljenem obveznem stažu pri preverjanju znanja ne pokaže zadovoljiv uspeh, mu je lahko pripravniška doba podaljšana še na največ 6 mesecev. V slučaju neuspeha po šestih mesecih pa se stavi predlog za prenehanje delovnega razmerja.
Usposobljenost se preizkuša tudi pri kandidatih za vodilna in 'ključna delovna mesta, ki jih določajo posamezne enote. Preizkusi se vrše s pomočjo testov znanja in usposobljenosti. Teste pripravi center za izobraževanje ob sodelovanju strokovnjakov, preizkuša pa 3-članska, ad hoc imenovana komisija, ki jo imenuje kadrovska komisija pri DSP. Člani komisije pa morajo imeti vsaj isto stopnjo strokovnosti, Kot se zahteva od kandidata.
Za seminarje, tečaje in preda: vanja, bi jih organizira center, mora le-ta oskrleti tudi predavateljski kader, iki ima potrebno strokovno znanje in daje s svojim' delom in normalnimi lastnostmi poroštvo, da bo uresničeval smoter vzgoje in izobraževanja.
S sredstvi, namenjenimi za izobraževanje, gospodari kadrovska komisija pri DSP, ki odobrava centru njegovo uporabo v okviru plana izobraževanja in na osnovi finančnih preračunov, ki jih izdela center. Plan sredstev določi DPS v letnem družbenem planu poslovanja.
Kadrovska komisija seznani DSP o gospodarjenju s sredstvi 'za izobraževanje vsaj dvakrat letno.
Tu sem navedel osnovne značilnosti predloga pravilnika, ki je v razpravi do 31. 12. 1965. Vsak prispevek k izpopolnitvi tega važnega internega predpisa, bo zelo koristil pri sestavi končnega predloga za razpravo na delavskem svetu podjetja. Torej uporabljajte svojo pravico do upravljanja in sodelovanja pri oblikovanju normativnih aktov!
R. M.
Pišite v
»Železarja«
NALOGE KOMUNISTOV
Konec starega in začetek novega leta predstavlja prelomnico pri delu posameznikov, gospodarskih podjetij in družbenih ter političnih organizacij. Novo leto je začetek, od katerega je velikokrat odvisna uspešnost dela v vsem prihodnjem letu. Vsled tega delamo v tem času obračbne uspehov in pomanjkljivosti dela na različnih toriščih naše dejavnosti.
V našem podjetju razpravljamo med drugim tudi o izvedbi letnih konferenc osnovnih organizacij ZK.
TK je obravnaval priprave na konference OO ZK že na 19. redni seji, ki je bila 17. novembra t. 1. Sklenil je, da bodo komisije pri TK pomagale osnovnim organizacijam tako, da bodo pripravile teze za poročila sekretarjev. Člani komiteja menijo, da morajo osnovne organizacije v delovnih enotah temeljito proučiti uspehe in pomanjkljivosti dela komunistov. Obšimost in celovitost področja, ki ga je treba analizirati pa bi, vsled pomanjkanja orientacije o tem, kar je treba v poročilih in razpravah zajeti, lahko predstavljajo resno oviro pri izvedbi letnih 'konferenc. Teze, ki so jih pripravile komisije, omogočajo sestavo takih poročil, ki bodo lahko osnova za nadaljnje delo posameznih osnovnih organizacij in vodilo TK ZKS pri usmerjanju bodoče notranje politike.
Na 19. seji je TK ZKS obravnaval predlog o reorganizaciji osnovnih organizacij. Pasivnost nekaterih članov in pomanjkanje samoiniciativnosti in samobitnosti manjšega števila osnovnih organizacij je napotilo člane komiteja, da so začeli intenzivno iskati nove oblike dela, ki bi omogočile večjo aktivnost posameznikov in osnovnih organizacij. Nerazumljiva samozadovo ljivost in pomanjkanje delovnega poleta postaja iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče. Rezultati proučevanj tega vprašanja vedno pogosteje kažejo, da sorazmerno visoka življenjska raven povzroča pasivizacijo, povzroča neke vrste družbeno lenobo ali pa usmeritev mišljenja in dela k neposrednemu iskanju možnosti za pospešeno, pa čeprav neskladno, večanje lastne blaginje. Čestokrat lahko opazimo nezdrave težnje, ki bolj ali manj spretno maskirane neprijtno presenečajo in nevzgojno vplivajo.
Člani TK so pri iskanju možnosti za uspešnejše delo prišli do zaključka, da bi to lahko morda dosegli z uspešno reorganizacijo osnovnih organizacij. O možnostih, ki jih imamo za tako izvedbo so razpravljale vse OO. Kadrovska komisija je ugotovila, da se je pet osnovnih organizacijo odločilo za tisto varianto, ki predvideva združitev vseh osmih osnovnih lorganizacij v tri osnovne organizacije. Upoštevajoč dejstvo, da so se ostale tri osnovne organizacije, ki vključujejo pretežno večino članov, odločile za to, da ostane organizacijska oblika neizpremenj ena, je organizacijska komisija dokončno odločila, da ostanejo vse sedanje osnovne organizacije ne-izpremenjene. V kolikor bo potrebno se bodo komunisti iz ekonomskih enot s sorodno dejavnostjo sestajali in na skupnih sejah obravnavah aktualna vprašanja, katerih rešitev je odvisna od enotnih stališč.
Še bolj plodno delo na vseh področjih vsakdanjega udejstvovanja bomo dosegli s hitrim, učinkovitim in doslednim odpravljanjem napak, ki ovirajo rast ekonomske moči, humanizi-ranje odnosov in krepitev -ter nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja. Vise to nam lahko v veliki meri zagotovijo pripravljeni programi dela, o katerih bodo razpravljale osnovne organizacije na -svojih konferencah.
Komunisti in reforma
Ekonomska preobrazba je dolgotrajen proces. Njenih posledic ni mogoče odpraviti z odloki ali ukrepi, ampak s prilagajanjem pogojem, ki jih oblikuje obilica faktorjev, s primemo orientacijo gospodarske organizacije in povečanjem produktivnosti dela.
Uspešnost dela komunistov pri izvajanju gospodarske reforme bodo prikazale letne konference
00.	Dosedanji poslovni rezultati kažejo, da je kolektiv dosegel zadovoljive rezultate navzlic objektivnim težavam ;k iso zmanjševale učinek naših prizadevanj.
Razmeroma ugodni pogoji obratovanja elektraplavža so omogočili občutno povečanje proizvodnje v letu 1965. K izboljšanju finančnega stanja podjetja pa je pripomogla tudi ukinitev nekaterih prispevkov od dohodka, delno zmanjšanje obrestne mere na poslovni sklad, ukinitev prometnih davkov ter povečanje prodajnih cen končnih izdelkov.
Negativne posledice reforme pa se kažejo v obliki povišanja cen osnovnih surovin, pomožnega materiala in polizdelkov ter podražitve električne energije.
Navedeno sili k hitremu odkrivanju notranjih rezerv in iskanju bolj ekonomičnega načina proizvodnje. Oboje mora omogočiti znižanje lastne cene naših izdelkov in konkurenčnost na domačem in tujem tržišču.
Sedanje stanje kaže, da v letošnjem letu ne bo mogoče izvoziti planirane količine proizvodov. Vendar je to posledica objektivnih težav, ki so nastale pri trgovanju z nekaterimi inozemskimi partnerji.
Gibanje osebnih dohodkov je očiten dokaz, da si prizadevamo z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev in dopolnjevanjem instrumentov za notranjo delitev dohodkov po vloženem delu, preprečiti znišanje življenjskega Standarda, ki ga sicer vedno ogrožajo bolj ali manj opravičljive podražitve.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo dosegli povprečni osebni dohodek v višini 63390 din, po izplačilu 15. t. m. pa je dosegel povprečno višino 64.500 din.
Gibanje osebnih dohodkov je torej v skladu s predvidevanji ob začetku izvajanja gospodarske reforme.
Stalna dolžnost vseh članov kolektiva, posebno pa še članov ZK, je aktivno in tvorno sodelovanje pri izvajanju in dopolnjevanju sistema notranje delitve osebnih dohodkov. Pri tem moramo dosledno upoštevati, da je pravilno nagrajevanje zaposlenih po vloženem delu eden izmed pogojev za povečanje produktivnosti dela, boljše' izkoriščanje obstoječih naprav in posredno dviganje življenjskega standarda.
Dosedanje izkušnje kažejo, da ne moremo pričakovati še večjih delovnih uspehov, če ne bomo posvetili dovolj pozornosti izdelavi planov, ki zagotavljajo maksimalne učinke. Sodobna znanstvena dognanja govore o tem, da je od pravilnega in realnega planiranja ter organizacije dela odvisno poslovanje podjetja. Če je tako, potem ni treba posebej poudarjati pomembnosti naloge, ki jo imajo za to odgovorne strokovne službe. Postavljen plan postane obveza in neposredni program dela potem, ko ga sprejme delovna enota. Člani. ZK morajo sodelovati pri izdelavi in obravnavi planov, predvsem pa pri njihovi pravočasni izvršitvi,
Z ozirom na to, da pripravljamo programe dela za prihodnje leto, je zelo pomembno, da razpravljamo o možnostih odkrivanja in izkoriščanja notranjih rezerv. Čeprav nekateri trdijo, da je nadaljnje razpravljanje o tem nepotrebno, utegne biti to le spreten izgovor, ki ga je laže najti kot pa analitično odkriti notranje rezerve.
Ena pomembnih bodočih nalog bo gotovo tudi iskanje obti-malnih rešitev v zvezd s krepitvijo dela organov delavskega samoupravljanja.
Sedanji, izpopolnjeni načini obveščanja še vedno ne zadovoljujejo, ker ne zagotavljajo resnično hitrega in izčrpnega informiranja o vseh važnejših dogajanjih v podjetju, čestokrat je od informiranosti kolektiva odvisno sprejemanje sklepov, ki odločujoče vplivajo na delo, življenje in osebne dohodke zaposlenih. Organizatorji proizvodnje ter člani samoupravnih organov in družbeno političnih ograniza-cdjo morajo redno seznanjati kolektiv ne pa samo takrat, kadar je položaj podjetja ugoden.
Če bodo osnovne organizacije ZK in vsi ostali družbeni in politični činitelji skrbeli za razvijanje resničnih demokratičnih odnosov in vsestransko omogočali uveljavljanje pozitivnih pobud za povečanje proizvodnosti dela, izboljšanje organizacije dela ter izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po učinku, potem bo tudi družbena ter politična dejavnost pestrejša in učinkovitejša.
Delo osnovnih organizacij
Zdaj ob koncu leta lahko ugotovimo ali so osnovne organizacije delale po predvidenem programu, ki je bil sprejet na letni konferenc TK in osnovnih organizacij. Precej določno moramo razpravljati o uspešnosti dela
OO.	Še več —■ dejavnost OO lahko med seboj primerjamo ter ugotavljamo vzroke nekaterih neuspešnosti.
Če bi hoteli natančno analizirati aktivnost OO in posameznih članov ter ugotavljati vzroke morebitne neaktivnosti, potem bi potrebovali precej več časa, kot ga imamo. Kljub temu pa lahko na osnovi nekaterih zaključkov, izvirajočih iz analitičnega proučevanja celotne dejavnosti, določimo smernice za delo v prihodnjem letu.
Nekatere osnovne organizacije niso uspele preštudirati gradivo VIII. kongresa ZKJ in V. kongresa ZKS. Tiste pa, ki so to storile, so le delno obravnavale probleme v luči predvidevanj obeh kongresov. Zgolj seznanjanje z referati in (Stališči brez aplikacij na lastne razmere ni bil osnovni namen sprejetega sklepa.
Posamezna poglavja so aktualna zlasti sedaj po gospodarski reformi. Osnovne organizacije naj posvetijo študiju omenjenih materialov več časa in pozornosti, predvsem pa si naj prizadevajo, da bodo analizirale lastne proizvodne in družbeno politične probleme ter sprejemale sklepe v duhu resolucije obeh 'kongresov.
Sprejemanje in dopolnjevanje internih samoupravnih aktov kot so pravilnik o notranji g delitvi osebnih dohodkov, pravilnik o delovnem razmerju, pravilnik o higiensko tehničnem varstvu pri delu itd., je bilo v tem času pomanjkljivo. Osnovne organizacije niso dovolj razpravljale o teh bistvenih vprašanjih, ampak so velikokrat le načelno obravnavale dopolnitve in spremembe zanašajoč se na strokovne službe.
Z reformo poudarjena pomembnost samoupravnih aktov narekuje nujnost sodelovanja vseh zaposlenih ob sprejemanju in doslednem izrvajanju v praksi.
Idejno politično izobraževanje je zadovoljivo in v skladu s programom, ker imamo samouprav-no-politično šolo.
Člani zveze komunistov so še vedno premalo aktivni v družbeno političnih organizacijah izven podjetja. O tem bi morale razpravljati tudi osnovne organizacije na letnih konferencah in sprejeti ustrezne Sklepe.
Osnovne organizacije so v preteklem letu premalo upoštevale probleme mladine v železarni. Mlade ljudi bi bilo potrebno bolj vključevati v delo, jim da-
jati konkretne naloge in jim pomagati vključevati se v družbena dogajanja.
Nekaj opaženih in nakazanih pomanjkljivosti pri delu osnovnih celic ZK ne predstavlja analize dela. Namen navajanja je le opozoriti na nekatera aktualna
Člani komisije za socialna vprašanja pri IO sindikalne podružnice in organov samoupravljanja so pred dnevom Republike obiskali bolne člane kolektiva, ki so na zdravljenju v Laškem, Novem Celju, Topolščici in v Ljubljani.
V imenu bolnikov, ki so v Topolščici nam je pisal Alojz Dornik:
»Zelo nas je razveselila pozornost naše sindikalne organizacije in organov upravljanja, ko so nas obiskali v zdravilišči/, za tuberkulozo v Topolščici. Čeprav čitamo časopise, gledamo TV program in poslušamo radio, smo le nekako odrezani od dogajanj v našem kolektivu in nam je srečanje z zastopniki naše sindikalne organizacije in organov samoupravljanja osvežilo spomine na čas, ko smo s sodelavci v tovarni delili napake pri delu pa tudi veselje nad delovnimi uspehi.
vprašanja, a iz različnih razlogov nekoliko zapostavljena vprašanja*, ki smo jih dolžni reševati.
S primernimi, toda ne preobsežnimi programi dela si lahko OO ZK zagotovijo še bolj uspešno in družbeno koristno delo.
Komisija za sklepe
V	prepričanju, da se bomo v naslednjem letu lahko ozdravljeni spet vključili v proizvodnjo, vas vse skupaj najlepše pozdravljamo in Vam želimo obilo uspehov v letu 196, pred tem pa vsekakor srečen začetek, to je, veselo silvestrovanje. '
Bolniki Topolščice
V	imenu bolnikov v Novem Celju pa nam je pisal Dobovišek Karlo: »Najtoplejša zvahvala sindikalni podružnici, preko nje pa vsemu kolektivu, za pozdrave, darila ter dobre želje, ki so nam jih izročili tovariši, ko so nas obiskali pred praznikom Republike.
Še enkrat iskrena hvala, tovariši. Izrabljamo priložnost, da celotnemu kolektivu štorskih žele-zarjev zaželimo srečno, zdravo in zadovoljivo Novo leto.
Naj bo srečno!
Člani kolektiva na zdravljenju v Novem Celju: Dobovišek Karlo, Zelinka Jaro in Kapi Jakob.
V Topolščici
V Novem Celju
Pri našem upokojencu Kapi Jakobu
OBISKALI SO BOLNE TOVARIŠE
»OPUSTI PO NOVEM LETU
Temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki je v veljavi od 8. aprila t. 1. natega delovnim organizacijam, da najpozneje do 8. aprila 1966 s svojim pravilnikom in statutom urede notranje odnose s področja delovnih razmerij. Delavski svet podjetja je že sprejel nekatere začasne Sklepe o urejevanju delovnih razmerij, dokler ne bo 'ta snov vnešena v nove interne predpise. Med drugimi sklepi je tudi sklep o odmorih in dopustih, ki naj veljajo do konca tega leta. Ker se leto bliža kraju, je organizacijski biro v sodelovanju s kadrovskim sektorjem, pripravil osnutek novega predloga poglavja o odmorih, počitkih in dopustih ter odsotnosti z dela, ki naj bi bilo sestavni del bodočega pravilnika o delovnih razmerjih.
Kadrovska komisija pri DSP je skrbno proučila predlog osnutka, UO podjetja pa siklenil predložiti ga v razpravo delovni skupnosti. Ker bomo morali nove
predpise upoštevati pri urejanju odmorov in dopustov od 1. januarja 1966. leta dalje, se mi zdi potrebno, da se vsi člani delovne skupnosti naše delovne organizacije seznanijo z vsebino predloga.
Do konca tega leta smo uporabljali dopust, odmor, in počitek po določilih pravilnika iz leta 1961. Osnova za določitev števila dni dopusta je bila delovna doba — staž, drugi kriteriji so bili zanemarjeni. Nov zakon pa izrecno navaja, da je poleg delovnega staža, pri določanju števila dni dopusta na posameznika, upoštevati tudi druge pogoje dela. In sestavni del kriterijev v navedenem predlogu so tudi drugi pogoji in ne le delovna doba, ki jo je nekdo prebil na delu. V 19 % so upoštevani drugi pogoji. Pri sestavljanju predloga smo izhajali iz stališča, da skupno število dni odsotnosti z dela zaradi rednih letnih dopustov ne bi bilo bistveno povečano od števila uporabljenega v letu 1965,
kar znese v povprečju 20 delovnih dni na zaposlenega.
Predlagano je, da naj bi redni letni dopust, iki mora znašati po zakonu najmanj 14, a največ 30 delovnih dni, določi po naslednjih kriterijih:
—	po osnovah iz analitične ocene delovnega mesta, v kateri so zajete štiri osnovne zahteve: šolska izobrazba, praksa, vplivi okolice in odgovornost. Po tem kriteriju je določeno najmanj 2, največ 4 dni in sicer: delovna mesta, ki so ocenjena z do 200 točk — dva dni dopusta, od 201 do 300 točk — tri dni dopusta in nad 300 točk — štiri dni dopusta;
—	na osnovi delovne dobe je predlagano pet razredov od 10 do 27 delovnih dni in sicer: do 5 let delovne dobe 10 dni dopusta, do 15 let 15 dni, do 25 let 20 dni, do 30 let 25 dni in nad 30 let pa 27 dni dopusta;
—	Po navedenih dveh kriterijih bodo ugotovili število dni

V mesecu novembru je bila SM peč v večjem popravilu.
Ob tej priljki je bilo popravilo obsežnejše, zaradi tega, ker so bili temelji dna peči že v zelo slabem stanju tako, da 'so se nosilci, kateri so nosili ognjeodpor-ne obloge dna, pogrezali. To bi lahko povzročilo prodor jekla na spodnji del peči, kar bi povzročilo daljši zastoj ter ogrozilo varnost obratovanja.
Obloga dna je bila že dotrajana, saj je potrebno dno peči vsaka tri leta na novo pozidati.
Z upravo podjetja je bilo domenjeno, naj se ob tem remontu popravijo temelji peči in s tem v zvezi uredi naklon zadnje stene same peči tako, da se zboljša vzdržnost zadnje stene, ki je bila med Obratovanjem vedno kritična, se stalno krušila in zaradi premajhnega naklona povzročala vedno več vročih popravil med obratovanjem.
Tako izgleda SM peč po remontu
Tako popravilo pa je zahtevalo zamenjavo vse konstrukcije zgornjega dela peči z nosilnimi konstrukcijami dna in temeljev.
USPEŠNO ZAKLJUČEN REMONT SM PEČI
Pri podiranju in postavljanju konstrukcij peči so nastopile težave, ker nad SM pečjo ni žerjava. Toda naši vzdrževalci so ta problem rešili tako, da so si sposodili pri transportnem podjetju v Celju avto žerjav, ki je skrajšal čas odstranjevanja in postavitve nove konstrukcije zgornjega dela peči in to 6 dni pred rokom. S tem v zvezi se je tudi popravilo peči skrajšalo od predvidenih 30 na 24 dni.
Ob tej priliki se je konstrukcija zadnje stene spremenila oziroma izdelala tako, da se je tudi zadnja stena zgornjega dela peči pozidala pod kotom 20°, kar bo pripomoglo k lažjemu popravilu stene in podaljšanju vzdržnosti obratovanja agregata.
Upamo, da bo s to izboljšavo in popravilom omogočeno varno in boljše obratovanje.
Za tako uspešen in hiter remont pa zaslužijo vso pohvalo vzdrževalci, 'kakor tudi jeklarji1, M so vložili mnogo truda in razumevanja za uspešno zaključeno nalogo.
F. GORJANC
Konstrukcija zadnje stene po popravilu
Avto-žerjav pri delu
pripadajočega dopusta v oddelku za delovna razmerja kadrovskega sektorja.
—	Komu pripada nad 2 dni dopusta na osnovi nočnega dela, bodo odločili v vsaki enoti za svoje člane. Prav tako do 3 dni dopusta, bo enota dodelila svojim članom z ozirom na težavnost in vpliv okolice na delu. Posebni dodatni del dopusta po uspehu dela člana delovne enote bo lahko deležen delavec, ki bo imel dobro delovno oceno.
—	Za posebne 'socialne pogoje je predlagano da:
» materi z otrokom do 8 mesecev starosti, ali dvema otrokoma, ki še msta stara 7 let — pripada 2 dni dodatnega dopusta;
» bivšim borcem NOV pripada 2 do 5 dni dodatnega dopusta z ozirom na leto vstopa v NOV do Vključno leta 1944;
• invalidom s stopnjo invalidnosti do 40% pripada 2 dni, do 60 % 3 dni in nad 60 % pa 4 dni dodatnega dopusta.
Kdo izpodnjuje pogoje po gornjem kriteriju, ugotovi kadrovski sektor na osnovi kadrovske dokumentacij e.
Delavec ali delavka, ki ni dopolnile a) 18 let starosti, ima pravico do dopusta po gornjih osnovah in še dodatno 7 dni.
Za lažje razumevanje skušajmo ugotoviti, koliko dni dopusta bi po tem predlogu dobil delavec, ki zaseda delovno mesto, kjer je po^ analitični oceni določeno 220 točk; delavec ima recimo 14 let delovne dobe, dela tudi ponoči, na srednje fizično napornem delovnem mestu, kjer so slabi vplivi okolice — negativno vplivajo na delo, ocenili so ga v enoti kot dobrega delavca, je bil v NOV od leta 1944, je 30 % invalid. Izračun v tem primeru bi bil naslednji:
—	iz osnove analitične
ocene pripada	3 dni
—« iz osnove delovne
dobe pripada	15 dni
—	ker dela Občasno
tudi ponoči, enota
odredi	1	dan
—	ker dela na fizično napornem delovnem
mestu	2	dni
—	ker je dober delavec
mu enota	dodeli	2	dni
—	ker je sodeloval v
NOV od 1944	leta	2	dni
—	na invalidnost pa mu
pripada	2	dni
Skupaj	27	dni
Kadar pa izračun da več kakor 30 dni, se dneve nad maksimalno dovoljeno mero (30) ne upošteva.
Ako delavec z enakimi pogoji dela na delovnem mestu, ki ne’ zahteva posebnega fizičnega napora ter samo v dnevni izmeni (administracija) bo imel najmanj 3 dni dopusta manj, torej 24 dni.
V	vsakem primeru pa delavcu pripada letni dopust šele po 11 mesecih neprekinjene delovne dobe. To določilo je ostalo še iz dosedanjega zakona.
Za izredne primere pa je predlog, da bi član delovne skupnosti imel pravico do izredno plačanega dopusta, oziroma do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka in sicer: kadar umre ožji član družine, ob rojstvu otroka, za poroko, selitev stanovanja, vpoOdicu na orožne vaje, odhodu v JLA in v primeru bolezni ožjega družinskega člana, kadar nima pravice do bolezenskega dopusta. Prav tako naj bi pripadala pravica do izrednega dopusta v slučaju elementarne nesreče, za sodelovanje na sejah ali športnih tekmovanjih. Vendar v koledarskem letu je mogoče uporabiti največ 7 'dni za vse gornje primere.
V	predlogu je še predvidena pravica do odsotnosti z dela za opravljanje strokovnih izpitov, torej o tem in o pravici do odsotnosti brez nadomestila osebnega dohodka (neplačan dopust), kaj več v prihodnji številki tega lista.
R. M.
MLADINSKI KLUB V CELJU
V nedeljo je imel občinski komite ZM v Celju letno konferenco, katera je pokazala pravilno, kakor tudi nepravilno delo komiteja. Sadovi konference se bodo pokazali v primeru, da občinski komite ZM Skupaj z aktivi v podjetjih, šolah in terenih delajo sistematično v povezavi z ostalimi političnimi organizacijami in forumi. Problemov je dovolj; tako o zaposlovanju mladih, štipendiranju, izobraževanju itd. Vsekakor upamo, da bo novi odbor občinske^ komiteja v Celju delal še bolj 'sistematično, kakor dosedanji, seveda pod pogojem, da vse mladinske organizacije, kakor tudi naša, pričnejo še resneje delati.
Ob tej priliki je bil v Celju na Šlandrovem trgu (nad javnim kopališčem oziroma posvetovalnico za delo) odprt »Mladinski klub«. Pomen tega mladinskega prostora je velik, saj se 'bo v njem zbirala (mladina iz vse celjske okolice in Celja, se spoznavala, zraven pa bodo razna predavanja, literarni večeri', razgovori itd., skratka program kluba bo pester in poučen.
Na osnovi predlogov aktiva ZM, je pripravljalni odbor Mladinskega kluba 'Sklenil, da bo klub odprt vsak dan od 11. — 15. ure in od 17. — 20. ure, ob sobotah pa od 11. — 15. ure in 17. — 22. ure, v nedeljah pa od 9.— 12. ure in od 16. — 22. ure.
Program kluba, kjer bodo razna predavanja, razgovori, prireditve, filmi, bo v naslednjih dneh: v torek, četrtek in soboto, vsaki dan od 18. — 20. ure.
Vsem našim fantom, ki so v JLA srečno in uspešno Novo leto.
Uredništvo
TK ZM sporoča vsem mladincem podjetja, da bo program kluba sproti objavljen na oglasnih deskah po obratih ih pri vratarju.	R. G.
KRAJEVNA
SKUPNOST"
(Nadaljevanje s 3. strani) to neprijetno in nevarno, ker bo odvišna voda zmrzovala in bo pot ledena, ter bo možnost raznih nesreč.
—■ Posestnika Ocvirk Antona iz Pečovja bodo opozorili, ker prekomerno uničuje krajevno cesto v smeri Pečovje — Vizjak.
— Iz razprave v zvezi gradnje vodovoda za naselje Teharje je dal svet krajevne Skupnosti priporočilo osnovni organizaciji SZDL Štore, da naj pooblasti pododbor SZDL Teharje za sestavo novega režijskega odbora, ki bo imel nalogo izvesti gradnjo glavnega cevovoda skozi naselje Teharje. Pri tem je upoštevati soprispevek interesentov privatnikov hiš, gostilničarjev, obrtnikov in hišnih svetov. Na zadevnem sestanku se naj odbor pogovori in odloči o potrebni višini soprispevka interesentov za priključek na vodovod. Planirana vsota pa naj ostane v predlogu programa za leto 1966.
Na tem sestanku Sveta krajevne Skupnosti so sklenili, da bodo v mesecu decembru sklicali zbor občanov. Na njem bodo občani obravnavali poročilo o delu 'krajevne skupnosti za ves čas mandatne dobe sedanjega sveta,^razpravljali o predlogu predračuna krajevne skupnosti za leto 1966, izvolili nov svet 'krajevne skupnosti, poravnalni svet in polovico članov šolskega odbora.
Zdravstveno zavarovanje
Informacija o predloženih novostih v prihodnjem letu
i.
O problematiki sistema zdravstvenega zavarovanja je razpravljala skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja na svoji 17. redni seji dne 6. oktobra
1965.	Na tej seji so bila sprejeta stališča, ki so jih organi republiške skupnosti in zavoda zastopali v razpravah na najrazličnejših političnih in družbenih forumih.
Izvršilni odbor skupščine je na podlagi stališč izraženih na omenjeni skupščini izoblikoval 'konkretne preloge za spremembo sistema zdravstvenega zavarovanja in jih posredoval vsem zainteresiranim organom in organizacijam.
Zvezni sekretariat za delo pa je v tem času izdelal teze za spremembo zdravstvenega zavarovanja, o katerih je razpravljal izvršilni odbor skupščine republiške Skupnosti in ugotovil, da so njihove postavke v veliki meri sprejemljive, ker se ujemajo s stališči, ki jih je sprejela skupščina skupnosti, na razlike pa je opozoril tako omenjeni sekretariat kot tudi skupščino jugoslovanske Skupnosti socialnega zavarovanja.
Istočasno je Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo izdelal elaborat, ki obravnava bodočo organizacijo zdravstvnee službe in zdravstvenega zavarovanja, vzporedno s tem pa še Zavod SRS za zdravstveno varstvo posebno študijo, v kateri je prikazan idejni načrt razvoja zdravstvene službe v SR Sloveniji, program in vsebino dela zavodov za zdravstveno varstvo ter financiranje dejavnosti zavodov za zdravstveno varstvo in zdravstvenih centrov. Tudi te študije posegajo neposredno na področje organizacije zdravstvenega zavarovanja, oziroma novih odnosov med zavarovanjem in zdravstvom.
Iz povedanega je razvidno, da je razprava o novem Sistemu zdravstvenega zavarovanja, o problemih njegove organizacije in financiranja, kot tudi glede obsega pravic zavarovancev zavzela najširši obseg in tudi pripeljala do stališč, 'ki so se zelo približala, v nekaterih vprašanjih pa so si celo identična.
II.
Na podlagi vsega omenjenega materiala je izvršilni odbor na svoji 9. redni seji dne 18. novembra 1965 sprejel stališča in sklenil, da jih posreduje v razpravo skupščini Skupnosti.
Glede na teze, ki jih je posredoval Zvezni sekretariat za delo je izvršilni odbor ugotovil eno načelno pomanjkljivost, 'ki se tiče predvsem organizacije in financiranja zdravstvenega zavarovanja:
1.	V predlaganem novem sistemu zdravstvenega zavarovanja, oziroma. novih organizacijskih oblikah delovanja zdravstvene službe, ni dovolj podčrtana vloga zavarovancev, oziroma njihovih skupščin v izvajanju zdravstvenega zavarovanja. Kljub temu, da bi neposredno izvajanje zdravstvenega varstva prenesli na organizacijo zdravstvene službe ter jo s tem neposrednejše vključili v mehanizem zbiranja, predvsem pa razporejanja sredstev za posamezne zdravstvene dejavnosti, se vendar samouprava zdravstvenega varstva ne more omejiti zgolj na predstavnike tistih or-ganizancij, ki nastopajo kot potrošniki sredstev, ki jih proizvajalci iz svojega osebnega dohodka izdvajajo za svoje zdravstveno varstvo. V samoupravljanju novo organizirane zdravstvene službe, oziroma zdravstvenega zavarovanja v novih organizacijskih oblikah, mora sodelovati zavarovanec, še več, imeti mora odločilno vlogo. Zavarovanci, ki s svojim delom ustvarjajo prispe-
vek za zdravstveno varstvo so namreč tisti, ki predstavljajo »družbo«, ki se v elaboratih javlja kot činitelj, ki daje sredstva za zdravstveno varstvo. Zavarovanec je tisti, ki preko svojih komunalnih skupnosti in njihovih organov nastopa kot ustvarjalec in potrošnik storitev zdravstvenega zavarovanja, za katerega odvaja sredstva skladom zdravstvenega zavarovanja. Ta vloga mu je priznana že v sedanjem sistemu, saj je Skupščina komunalne skupnosti tista, ki Sklepa z zdravstvenimi zavodi pogodbe o zagotovitvi zdravstvenega varstva.
Zdravstveno zavarovanje danes in bo tudi v bodoče obstojalo iz dveh dejavnosti, ki imata isti vir financiranja v prispevkih zavarovanca: iz zdravstvenega varstva in iz denarne kompenzacije izgubljenega zaslužka ter povečanih stroškov zavarovanca v primerih začasne nezmožnosti za delo. Realizacija teh dveh namembnosti je že danes poverjena dvema različnima organizacijama: na eni strani zdravstveni službi, na 'drugi pa zavodom za socialno zavarovanje. Obe ti dve dejavnosti pa imata skupnega koristnika in samoupravljavca — zavarovanca. Zaradi tega si bodoče organizacije zdravstvenega varstva ni mogoče predstavljati talko, da bi v samoupravnih organih zdravstvenih zavodov, zdravstvenih centrov itd., kot bomo že v bodoče imenovali te organizacije, bili zastopani samo delavci teh ustanov. Še več, samouprava bi v načelu za zdravstvene zavode oziroma centre in za zavode za socialno zavarovanje morala biti ista, ker sta to le dve vrsti dejavnosti, ki opravljata posle varstva za istega koristnika. Zaradi tega služba, ki troši sredstva, ne more v nobenem primera odločati o tem kolikšen del narodnega dohodka se bo za njo porabil. »Dražbo«, ki odloča o tem more predstavljati le tisti, ki sredstva za to ustvarja in ob enem odloča koliko varstva za ta sredstva pričakuje od institucije, ki mu ga nudi.
Taka organizacijska struktura pa seveda v ničemer ne prizadene notranje organizacije in načel samoupravljanja niti v zdravstvenih zavodih niti v zavodih za socialno zavarovanje.
Prav pa je, da v bodoče pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja prevzame večjo odgovornost sama zdravstvena služba. Zato bi bil tudi naziv »zdravstvena skupnost« morda v novem sistemu bolj primeren kot pa naziv »komunalna skupnost socialnega zavarovanja«, kar pa seveda ne vpliva na odločujoči vpliv zavarovancev na njo.
2.	Za realizacijo teh načel naj se ustanove novi družbeni organi, ki bi v bodoče združevali funkcije zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, kot samoupravne organizacij e I zavarovancev določenega območja, toi bi po svojih skupščinah upravljala s skupnimi sredstvi, ki so izdvojena za te potrebe.
3.	Skupnosti zdravstvenega zavarovanja, bi v sladiu z ekonomskimi možnostmi svojega območja in obstoječimi potrebami ugotavljale program zdravstvenega varstva in zagotavljale sredstva za njegovo izvršitev, pri čemer bosta njene sklepe in smernice izvrševali dve strokovni službi: zdravstveni center in komunalni zavod za socialno zavarovanje.
4.	V zvezi z reorganizacijo zdravstvenega zavarovanja v prej omenjenem smislu, se postavlja vprašanje izločitve zdravstvenega zavarovanja v posebno organizacijo. Skupnosti zdravstvenega zavarovanja bi zaradi tega morale biti ustanovljene za tako območje, ki predstavlja dovolj močno rizično skupnost, ki je-sposobna zagotoviti zadostna sredstva za
pokrivanje potreb zavarovancev. Pozavarovanje v zdravstvenem zavarovanju bi se v tem prhnem lahko ukinilo, oziroma omejilo le na dejansko vnaprej neugotovljive zavarovane primere (epidemije, velike nesreče, nenadne prirodne pojave, ki povzročajo večje izdatke itd.).
5.	Zaradi koordinacije dela in izpolnjevanja nalog, ki so skupnega .pomena, naj bi se Skupnosti zdravstvenega zavarovanja na območju republike združevale po načelih, poslovnega združevanja v združenje Skupnosti socialnega zavarovanja, ki bi predstavljalo zdravstveno zavarovanje določene republike in bi izvajalo tudi pozavarovanje v potrebnem obsegu. V nobenem primera pa to združenje ne bi moglo nastopati kot druga instanca v reševanju pritožb proti odločbam komunalnih zavodov za socialno zavarovanje glede pravic zavarovancev.
6.	Osnovno vprašanje statusa zdravstvenega zavarovanja, ki je bilo načeto že na prejšnjem zasedanju skupščine republiške skupnosti, teze Zveznega sekretariata za delo ne načenjajo niti ne rešujejo v smislu stališč, ki jih je sprejela skupščina. Zavodi za socialno zavarovanje bi bili — prihodnje v razmerju do zavarovancev še vedno v nadrejenem položaju, kar pa onemogoča vzpostavitev organizacije, 'ki je predlagana predvsem združevanje Skupnosti po načelih poslovnega združevanja, ker bi še vedno moral obstojati nek drugostopni zavod, ki bi reševal pritožbe zavarovancev. Zaradi tega je predhodno treba načelno sprejeti stališče, da se revidirajo postavke sedanjega postopka pri odločanju o pravicah Zavarovancev v tem smislu, da komunalni zavod za socialno zavarovanje odloča o pravici zavarovanca dokončno, proti njegovemu Sklepu, pa ima zavarovanec -možnost tožbe pred rednim sodiščem. Tako postane zavod dejanska poslovna organizacija, s katero je zavarovanec v enakopravnem položaju.
7.	V okvira sistema zdravstvenega varstva predstavlja poseben problem 'kmetijsko zavarovanje, ki v naši republiki še nima niti oblikovanih samoupravnih organov predvidenih že z zakonom o organizaciji in financiranju iz leta 1962, poleg tega pa ni rešeno vprašanje financiranja. Vprašljivo je, ali je še potrebno, da zdravstveno varstvo kmetov pred-stavlja v novi organizaciji zdravstvenega zavarovanja —I po gornjih predlogih — še nujno sa-mosotjno dejavnost. Zdravstveno Carstvo državljanov je enotno, zdravstveni zavodi nudijo zdravstveno varstvo vsem prebivalcem pod enotnim vodstvom zdravstvenih centrov, za zdravstveno varstvo pa so zavarovani lahko rečemo, vsi državljani. Različne pravice in različna stroškovna obremenitev v delavskem in kmetijskem zavarovanju so le prehoden pojav, ki je v kmetijskem zavarovanju prej odraz začetnih težav ob uvedbi zavarovanja in posledica ekonomske sposobnosti kmetijskega prebivalstva, kot pa načelo v urejanju načela. Gotovo pa je tendenca v razvoju ta, da se tudi kmečko zavarovanje, ne glede na sedanje prehodne težave, razvija v smeri izenačitve pravic v zdravstvenem varstvu za vse občane.
Zaradi navedenega je možno misliti na to, da se vsi zavarovanci, ne glede na njihovo profesionalno dejavnost združijo v eno organizacijo zdravstvenega varstva in zavarovanja. Taka enotna organizacija bi lahko mnogo učinkovitejše vplivala na program zdravstvenega varstva, ki predvsem v svojem preventivnem delu, ne more biti bistveno drugačen za delavca kòt za kmeta. Za tak program bi skupnost lahko določila sredstva in
jih v skladu z ekonomskimi sposobnostmi vsake dejavnosti in proporcionalno s pravicami delavcev oziroma kmetov razporedila na zavarovance.
Da bi ise ta problem proučil, je izvršilni odbor zadolžil službo republiškega zavoda za socialno zavarovanje, da pripravi elaborat, ki bo obravnaval odnose, med delavskim in 'kmečkim zavarovanjem in nakazal pozitivne in negativne pogoje glede združitve obeh zavarovanj v eno organizacijo.
Ko je izvršilni odibor razpravljal o tistem delu tez, ki se nanašajo na novo ureditev pravic zavarovancev v obsegu spremenjenega sistema zdravstvenega zavarovanje je ugotovil drago, načelno pomankljivost v predlogu, namreč da teze potencirajo potrebo za znižanjem stroškov predvsem s stališča, da je potrebno znižati prispevano stopnjo in tako administrativno omejiti potrošnjo v zdravstvenem zavarovanju. Te težnje gredo tako da-*ec> da se pravice znižujejo celo na škodo zavarovanca.
Brez dvoma je potrebno doseči racionalno potrošnjo skladov, pri čemer ni treba težiti za absolutnim znižanjem izdatkov zdravstvenega zavarovanja, temveč le k temu, da ostanejo v pravilnem odnosu z narodnim dohodkom. Zaradi tega je nujno, da merodajni organi končno ugotovijo in predočijo zdravstvenemu zavarovanju kakšen del narodnega dohodka je za to obliko varstva Občanov primeren. Samo ugotavljanje, da se troši preveč, ob vzporednem reduciranju pravic zavarovanoev vodi k temu, da lahko vsako leto ugotovimo, da »je trošenje preveliko« in da je prispevno stopnjo potrebno znižati. Ob : stalnem zoževanju pravic zavarovancev je tak administrativni mehanizem kaj lahko izvesti. Če pa bi bil določen proporc v katerem se lahko nasproti narodnemu dohodku giblje potrošnja zdravstvenega zavarovanja, bi lahko z močnejšimi argumenti zahtevali od skupnosti zdravstvenega zavarovanja, da svoje programe varstva prilagodijo temu proporcu in vzdržujejo stroške na primerni višini. Dokler pa tega ni, tudi nimamo merila, temveč le predsodke, da se troši preveč. Na predpostavkah pa ni mogoče graditi utemeljitev prevelikega trošenja, še manj pa omejevati pravic zavarovancev.
Ne glede na to pa je potrebno v sistemu zdravstvenega zavarovanja uvesti nekaj sprememb, ki bodo vplivale na racionalnejše trošenje sredstev. Te spremembe bi bile potrebne ne glede na to ali bi bili v teku akcije za izvedbo gospodarske reforme ali ne. Zaradi tega morajo tudi novi ukrepi, ki se predlagajo v sistemu pravic zavarovancev biti predvsem talki, iki imajo za cilj, da zavarovancu prikažejo pomembnost posameznih pravic in njihovo vrednost, poleg tega pa vzbudijo pri njem večji smisel za racionalnejšo uporabo pravic. Vsi ti ukrepi naj bi vodili k temu, da bi za relativno manjšo potrošnjo materialnih sredstev zavarovanci prejeli čim boljše in uspešnejše varstvo. To naj bi bil cilj sprememb v sistemu pravic zdravstvenega zavarovanja.
V namenu realizacije tega načela je izvršilni odbor skupščine, sprejel glede pravic zavarovancev naslednja stališča, 'ki jih predlaga v razpravo skupščini:
1.	Osnovno zdravstveno varstvo naj bo za vso državo enotno. Vsi zavarovanci naj imajo zagotovljene te pravice, čeprav jih iz objektivnih razlogov ne morejo uveljavljati v enakem obsegu. Pristojnost republik naj bo le glede razširjenega zdravstvenega zavarovanja in v izdajanju zadevnih dopolnilnih predpisov
(pozavarovanje, prispevna stopnja itd.).
2.	Nadomestila osebnega dohodim do 30 dni bolovanja naj v celoti krijejo delovne organizacije. Vendar naj se od sredstev, ki jih bodo trošile v ta namen, ne plačuje prispevek za socialno zavarovanje in za družbenopolitične skupnosti. Za manjše delovne organizacije naj bo ta sistem urejen tako, da bodo plačevale zadevne stroške za manj kot 30 dni; vendar to ne vsled slabega ekonomskega stanja, kakor je to navedeno v predlogu. Kot objektivni kriterij za to naj bo premajhna rizična skupnost, ki onemogoča kritje izplačil za nadomestila do 30 dni. Katere delovne organizacije same krijejo nadomestila do 30 dni in katere se vključijo v drugačen sistem, naj določijo komunalne skupnosti same.
‘ 3. Zavarovancu naj se ne plačuje nadomestilo za prve 3 dni bolovanja in to v vseh primerih (čeprav zavarovanec boluje vsled nesreče pri delu ali profesionalne bolezni ne glede na to, če traja bolovanje dalj časa).
4.	čas za prejemanje nadomestila v času bolovanja naj ne bo omejen v zakonu oziroma naj bo omejen le talko, da se zavarovanca po dveh letih bolovanja obravnava po zakonu o invalidskem zavarovanju.
5.	Višina nadomestila naj bo od 80 do 85 % od osnove. Upoštevati je treba, da se za prve 3 dni bolovanja nadomestilo ne daje, ker v bistvu pomeni večje znižanje zlasti pn krajših bolo-vanjih.
6.	Za osnovo pri odmeri nadomestila v času bolovanja, naj se vzame polletni osebni dohodek zavarovanca po koledarskem letu. Z daljšim obdobjem bi bili nekateri zavarovanci v večjem obsegu prizadeti, če pa je obdobje prekratko, vpliva to destimulativno in je bolj komplicirano. Vendar pa je treba osnovo po enem letu bolovanja valorizirati po gibanju osebnih dohodkov v zavarovančevi organizaciji.
7.	Participacija za zdravila naj bo določena v fiksnem znesku. Za dražja zdravila naj bo ta znesek večji.
8.	Zobozdravstvene storitve za Otroke do 16. leta starosti naj se ne uvede participacija, ker gre pri otrocih v bistvu za preventivno zdravljenje oseb.
9.	Za zdravstvene preglede in samo zdravljenje naj se ne uvede participacija plačila stroškov zdravljenja od strani zavarovan- ' cev. Gotovo je, da bodo že dragi predlagani ukrepi dovolj učinkoviti za racionalno trošenje sredstev zdravstvenega zavarovanja. Zlasti obveznosti delovnih organizacij pri kritju zadevnih stroškov in znižanje nadomestil zavarovancem v času bolovanja bodo delovali v smeri smotrnega uveljavljanja zdravstvenega varstva.
10.	Ni sprejemljivo stališče, da bi se določila prispevna stopnja po zavarovani osebi ali aktivnem zavarovancu v enakem znesku. S tem bi se občutno zmanjšala rizična skupnost oziroma načelo solidarnosti med zavarovanci. Prizadete bi bile gospodarsko šibke delovne organizacije, v preveč ugodnem položaju pa bi bile gospodarsko dobro stoječe delovne organizacije.
Ta stališča so bila posredovana Zveznemu sekretariatu za delo in tudi skupščini jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja.
III.
Ne glede na to, kdaj bo sprejet novi sistem organizacije zdravstvenega zavarovanja in kdaj bodo spremenjene pravice zavarovancev v zdravstvenem zavaro-(Dalje na 7. strani)
Program »Svobode«
Dramska sekcija se je obvezala v letošnjem letu naštudirati dve igri in to otroško igro ter 'komedijo s katerima bi nastopila na domačem odru 4-krat in 12-krat na gostovanjih v okolici Celja. Poleg tega bo sekcija sprejela organizacijo silvestrovanja in Prešernove proslave, ter prireditev dedka mraza za šolsko in predšolsko mladino.
Tamburaška 'sekcija si je zadala nalogo, da v prihodnjem letu izboljša svoj program. Sekcija ima naštudiranih preko 30 komadov, iz tega bo izločila najboljše in jih izvajala kvalitetno. Trenutno šteje orkester 24 članov, iz vrst mladine iz nižjih in srednjih šol ter 6 mlajših mladincev, ki sodelujejo že drugo leto. Želja sekcije je, da bi 'Spomladi 1966 izvedli lastni program tudi v Štorah ter bi na tem nastopu sodelovali tudi najmiajši, ki imajo vaje posebej. Samostojnih koncertov imajo predvidenih devet ter razen tega tudi sodelovanje pri proslavah in revijah.
Pevski zbor 'bo sodeloval na proslavah in žalnih svečanostih. Skupno z ostalimi sekcijami bo pevski zbor v mesecu decembru dvakrat nastopil na gostovanju. V letu 1966 bo zbor 5-krat nastopil na gostovanjih skupno z ostalimi 'sekcijami
Najmanjša sekcija pri društvu je harmonikarska sekcija in ima redno dvakrat tedensko vaje. Harmonikarski zbor bo sodeloval na proslavah ter na kombiniranih nastopih z drugimi sekcijami.
Šahovska 'sekcija bo za obdobje 1965/66 sodelovala na občinskem sindikalnem prvenstvu v Celju in 'kolikor bi se plasirali tudi -na republiškem prvenstvu. Organizirali bodo turnir za osvojitev IV., III. in II. kategorije.
Navedeni turnirji bodo pričeli v mesecu decembru 1965 ter bodo v sestavi prevenstva sekcije za leto 1966. Želja sekcije je, da bi v letošnjem letu nekajkrat sodelovala na turnirjih izven območja bivše celjske komune, ker bi s tem poživeli šahovsko dejavnost v Štorah.
Likovna sekcija bo v prihodnjem letu organizirala šest razstav: s tremi razstavami se bodo predstavili domači slikarji amaterji- in s tremi slikarji amaterji iz Celja in drugih krajev. V koliko bi sekcija dobila primerne prostore, bi začela z poučevanjem šolske mladine o vzgoji likovne umetnosti.
V prihodnjem letu bo organiziranih 27 klubskih prireditev in to: 12 poučnih filmov, 4 literarni večeri, 5 zdravstvenih predavanj in 6 potopisnih predavanj s spremljavo barvnih diapozitivov. Poleg tega bo odbor obnovil naročilo nekaterih časopisov in revij, ter nabavil nekaj šahov ter poskrbel za večji izbor diskoteke.
Odbor za knjižnico namerava v letošnjem letu nabaviti ca. 90 novih knjig. Poleg tega je nujno izvesti inventuro in ugotoviti manjkajoče knjige, kje se nahajajo, slabe pa predati v vezavo. Dokončno bo treba urediti kartoteko, katalog 'knjig in knjig, ki niso ovite iste tudi oviti. V bodoče bodo pri nabavi novih knjig iskali strokovno pomoč, pri pr<> svetnih delavcih na obeh šolah v Šotrah in v knjižnici v Celju.
Kino sekcija bo v prihodnjem letu predvajala 51 filmov in to: 13 ameriških, 7 italijanskih, 6 jugoslovanskih, 6 francoskih, 4 angleške, 3 poljske, 2 nemška, 2 ruska, 2 japonska, 2 madžarska, 2 mehiška in 2 egiptovska.
Programska komisija pri DPD »Svobodi« Štore
UO društva je na zadnji seji sprejel program dela programske komisije, ki naj skrbi za kvalitetnejše prireditve in pester program dela sekcij v društvu.
METODA DELA PROGRAMSKE KOMISIJE
Programska komisija je svetovalni organ UO, brez pravice sa-moodločanja. Njene naloge so te-le:
—	svetuje pri sprejemanju načrta dela posameznih organizacij;
—	svetuje pri uskladitvi programa za nastope, kjer sodeluje več sekcij;
—	daje svoje mišljenje, da-li je program sekcij toliko naštudiran, da je zrel za oder;
—	svetuje pri izdaji dovoljenj za gostovanje drugih 'skupin z ozirom na zvrst in vsebino programa ter renomé nastopajoče Skupine.
Pii sekcijah, kjer je tehnični vodja obenem poklicni strokovnjak, (npr. pevska, tamburaška in harmonikarska sekcija) se komisija ne vmešuje v zbor programa in način strokovnega dela v sekciji, temveč sodeluje z vodji in v pogledu vskladitve programa v slučajih, 'kjer nastopa skupno več sekcij ter prisostvuje generalki pred samostojnim nastopom.
Delo dramske sekcije usmerja na naslednji način:
—	daje svoje mišljenje pri izboru odrskih del pred začetkom vaj (se o tem po potrebi posve; tuje s poklicnimi gledališkimi delavci); ,
—	da 'svoja priporočila za eventualno sodelovanje lektorja ali pomoč zunanjega režiserja;
—	preden se določijo datumi nastopa in gostovanj, daje svoje mišljenje o tem, da-li je delo dovolj kvalitetno naštudirano, da se lahko predstavi gledalcem;
— svetuje obliko šolanja članov dramske sekcije (govorne in recitacijske vaje in podobno).
Programska komisija obrazloži svoje mišljenje upravnemu odboru, ta pa dokončno sklepa o tem, da-li stališče komisije sprejme ali ne.
V koliko se UO ne bi mogel sestati zaradi odločanja o zrelosti programa za oder, lahko vnaprej pooblasti predsednika in oba podpredsednika, da skupno s programsko komisijo o tem dokončno odločijo.
Predsedniki sekcij, predvsem dramske, pa so po sklepu UO društva obvezni, da ne sklepajo dogovora za gostovanje, preden ne da svojega mišljenja programska komisija.
Ce bi imel rokavice...
Zdravstveno zavarovanje
(Nadaljevanje s 6. strani)
vanju, se nam za leto 1966 postavlja nekaj nalog, ki jih je treba takoj izvršiti:
1.	Da bi zagotovili dovolj močne rizične skupnosti zdravstvenega zavarovanja, katerih območje bi se pokrivalo z območjem dejavnosti zdravstvenega centra in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, je potrebno brez prenehanja delati na analizah vseh pogojev, ki vplivajo na ekonomsko sposobnost zdravstvenega zavarovanja določenega območja. Do konca letošnjega leta je treba določiti obseg novih komunalnih skupnosti in pripraviti finančne načrte in predloge stopenj prispevkov že za nove skupnosti.
2.	Da bi se pospešila nova
organizacija komunalnih skupi sti. naj vsaka skupščina sedanjih skupnosti sprejme sklep o. spojitvi z določeno Skupnostjo. Po sprejetju teh sklepov naj se člani vseh skupščin sestanejo kot skupščina nove skupnosti na zasedanje, na katerem izvolijo svoje organe. Skupščina posluje v takem sestavu dokler sama ne odloči o statutarnimi ukrepi o svojem drugačnem sestavu.
3.	Ker dobro delovanje zdravstvenih centrov predstavlja osnovni pogoj za zgraditev predlagane nove organizacije zdravstvenega zavarovanja, naj skupnosti socialnega zavarovanja in zavodi za socialno zavarovanje tudi s svoje strani pripomorejo, da se bodo zdravstveni centri oblikovali kot strokovni organi zdravstvene službe in s tem kot
strokovni organi bodoče zdravstvene 'Skupnosti. Le tako bodo centri lahko prevzeli odgovorno nalogo koordinatorja programov zdravstvenega varstva in vskla-jevalca programov z ekonomskimi sposobnostmi zdravstvene skupnosti.
4.	Doikler ne bodo postavljena določnejša merila, koliko od narodnega dohodka naj se troši za zdravstveno zavarovanje in dokler ne bo izvršena revizija sistema zavarovanja izvršilni odbor meni, naj bi bila potrošnja zdravstvenega zavarovanja v letu 1966 enaka povprečnim stroškom zdravstvenega zavarovanja v drugem polletju letošnjega leta. Sprememba sistema pravic zavarovancev bo pokazala dejansko potrebno potrošnjo od casa dalje, :ko bo stopila v veljavo.
NOVOLETNA JELKA
Pripravljalni odbor za proslavo Novoletne jelke nas je obvestil o zaključkih svojih razprav v zvezi z letošnjim praznovanjem Novoletne jelke in prihoda dedka Mraza in nas seznanil s svojim letošnjim programom, ki bo naslednji:
1.	Centralna proslava bo v Celju od 27. do 31. decembra.
2.	Središče dogajanja bo park pred bivšim okrajnim komitejem ZKS kjer bo postavljen pravljični grad, v paviljončkiih pa 'bo prodaja privlačnih predmetov za otroke.
3.	Vsak večer bo po mestu obhod dedka Mraza s spremstvom.
4.	V dneh med 27. in 31. decembrom bo dedek Mraz obiskal in obdaril pionirske odrede na šolah celjske občine, po obisku pa bodo pionirski odredi na posameznih šolah imeli interno proslavo Novoletne jelke.
5.	Slovensko ljudsko gledališče že posreduje pionirjem v okviru Novoletne jelke mladinsko igro Klovn in njegov cirkus, delavski oder pa pripravlja Rdečo kapico.
Ta program ima namen, našim cicibanom in pionirjem pripraviti dostojno skupno proslavljanje Novoletne jelke.
J. F.
Iz domačih logov
Bilo je prva leta po končani vojni, ljudje še niso imeli čistih pojmov o vlogi množičnih organizacij. Vedeli so, da je sindikat urejal tudi preskrbo članov kolektiva z materailndmi dobrinami in da so se sindikalni funkcionarji zavzemali v raznih primerih za člane kolektiva v vseh mogočih zadevah. Zato só se zaposleni zanimali za člane izvršnega odbora sindikata in za druge funkcionarje. Niso pa bili vedno na tekočem z menjavo funkcionarjev. In tako se je bivšemu predsedniku sindikalne podružnice v Štorah primerilo, da ga je ob neki priliki na šentjurski železniški postaji nagovoril starejši možakar: »Prosim, gospod — tovariš sindikat, če bi mi hoteli pisati na
Kot vsako leto bo tudi v času od 3. do 20. februarja 1966 leta gostovala dunajska drsalna revija »WIENER EISREVUE« v Celovcu s svojo novo slikovito revijo imenovano »MAVRICA«.
V reviji sodeluje 10 drsalnih solistov, več komikov in do 60 mičnih baletk na drsalkah. V svojem bogatem programu združuje vrhunske mojstre umetnega drsanja in akrobate na ledu v bogati reviji, ki nudi poleg dobre režije in koreografije glasbo znanega komponista Roberta Stolza in slikovite kostume.
Potovanje na revijo Vam nudi IZLETNIK-CELJE za 8.200 din Program potovanja:
Odhod iz Štor (okoli 15. februarja) ob 6. uri zjutraj v smeri: Velenje — Dravograd —Velikovec —Celovec. Prihod ob 9. uri, nato prosto do 12. ure. Nato je avtobusni izlet na Gosposvetsko polje in na grad Ostrovico, ki je 22 km oddaljen od Celovca in v najlepšem predelu Koroške.
njihovo veličanstvo — tovariša Tita, da ... da bi mi prišli za botra«.
Nagovorjeni je bil nekoliko v zadregi, kakor tudi tisti, ki ga je nagovoril. Da prežene zadrego, povzame nagovorjeni, malo nasmejano:
»Cujte, pa vam da bi šel naš maršal za botra, vi ste pa prav gotovo že bili krščeni in birmani?«
»O, to pa, seveda,« odvrne možakar, »saj nisem mislil, da bi prišel za botra meni, temveč k meni, to je k nam ... mojemu sinu«.
»A, tako pa že, tako, ja koliko otrok pa imate?«
»Ja, no, ... to je zdaj ta tretji,« je glasilo pojasnilo.
Začetek revije je ob 15. uri. Po končani reviji je ob 18.15 odhod iz Celovca s prihodom v štore ob 21.30.
V ceni 8.200 din so upoštevane naslednje usluge: avtobusni prevoz, vstopnica za drsalno revijo, stroški kolektivnega potnega lista in organizacija potovanja.
Vsak prijavljenec lahko kupi za lastno porabo 25 ^avstrijskih šilingov za dinarsko protivrednost 1.250 din. Lahko pa prenese tudi 1.000 v bankovcih po 100 din.
Prijave sprejema tov. Branka Ramšak v pisarni ref. za rekreacijo do 5. januarja 1966.
Pri prijavi je predložiti naslednje dokumente:
—	izpolnjeno vprašalno polo
—	2 fotografiji, vel. 4,5 X 6 cm
—	moški do 55. leta starosti vojaško oziroma predvojaško knjižico
—	osebno izkaznico.
Prijavite se in ne bo vam žal!
»Ja, veste oče, v tem pa niste bili ravno hudo prizadevni, kaj ne?«
»No, pa povejte, ste bili kaj v partizanih?«
»To pa ni bilo treba, saj so oni prihajali k nam«.
»Veste oče, jaz nisem več predsednik sindikata« ...
»Oj, ti para, škoda, da zgubljava besede ... «
Pribrzel je »rogačan«, vstopila sta in se izgubila med potniki.
R. U.
Drsalna revija v Celovcu
ŠPORTNA REKREACIJA
Čeravno smo v polnem zamahu s pripravami za zimskošportno dejavnost, želim člane našega kolektiva seznaniti o programu športne dejavnosti za leto 1966.
Kot osrednja prireditev bo vsekakor srečanje najboljših športnikov slovenskih železarn v Štorah v drugi polovici meseca avgusta 1966. Da bi naši izbrani športniki častno zastopali Železarno Štore na naši največji športni prireditvi, smatram, da je nujno že danes pričeli s sistematičnimi pripravami za kar so dani vsi pogoji. Tekmovanje se bo odvijalo v standardnih športnih panogah kot so: atletika, nogomet, odbojka, namizni tenis, streljanje, kegljanje in šah. Kot novost na prihodnjih igrah bo pa nastop ženskih ekip in sicer v kegljanju, odbojki in streljanju.
Poleg omenjene prireditve se bodo vršile delavske športne igre v sodelovanju vseh celjskih delovnih kolektivov v celem letu po naslednjem vrstnem redu:
1.	Namizni tenis:
moški in ženske — liga (november, december, tekmovanje je že v teku).
2.	Smučanje:
moški in ženske (januar — Celjska koča)
3.	Šah:
moški — liga (januar)
4.	Odbojka:
ženske — turnir (februar) moški — liga (september)
5.	Streljanje:
moški in ženske — liga (februar)
6.	Kegljanje: moški — liga (marec)
7.	Veliki nogomet:
moški — liga (april, maj, junij)
8.	Rokomet:
moški — liga (april, maj, junij)
9.	Plavanje:
moški in ženske (julij)
10.	Mali nogomet: moški — liga (september, oktober).
Iz programa je razvidno, da bo dejavnost športne rekreacije zelo pestra in bi bilo prav, da se na vse prireditve dobro pripravimo in to se lahko samo tako, da redno obiskujemo redne vadbe, ki se vršijo po naslednjem umiku:
1.	Namizni tenis: vsak dan od 15. do 20. ure v klubski sobi pri igrišču na Lipi, točno po razporedu, ki bo izobešen v vadbeni sobi.
2.	Smučanje: umik skupne vadbe bo javljen takoj, ko bodo ugodne snežne prilike za redno vadbo.
3.	Šah: je za redno vadbo omogočen vsak dan v 'klubski sobi pri DPD Svoboda Štore.
4.	Odbojka: ženske in moški, redna vadba vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure v telovadnici na Lipi.
5.	Streljanje: moški in ženske: po razporedu rednih treningov SD Kovinar Štore.
6.	Kegljanje: moški in ženske po razporedu rednih treningov kegljaške sekcije v Štorah.
7.	Rokomet: vsak torek od 20. do 21.30 v telovadnici na Lipi.
8.	Nogomet: vsak petek od 20. do 21.30 v telovadnici na Lipi.
9.	Atletika: vsako sredo od 20. do 21.30 v telovadnici na Lipi.
Naš namen pa ni samo ta, da vabimo k rednim vadbam samo naše najboljše športnike, ampak želimo, da -se vključi sleherni član našega kolektiva k redni vadbi športne rekreacije, ne glede na to, ali bo sposoben za tekmovanje ali ne.
Ob tej priliki pa še posebno vabimo k redni rekreacijski vadbi starejše člane našega kolektiva, ki se vrši vsak ponedeljek od 20. do 21.30 v telovadnici na Lipi.
Razen omenjenih rednih tekmovanj bo še vrsta drugih in tako bo na vrsti prvo medobratno tekmovanje »Novoletni kegljaški turnir« v sodelovanju vseh ekonomskih enot.
Komisija za rekreacijo želi posvetiti posebno skrb zimski dejavnosti na snegu, kajti opaziti je, da ima smučarski šport vedno
več pripadnikov iz vrst članov našega kolektiva.
Do sedaj se je vsa dejavnost nalagala predvsem mladini, v bodoče pa želimo poleg mladine u-čiti smučati tudi starejše ljudi.
Uresničitev tega pa je vsekakor odvisna od interesa starejših ljubiteljev smučanja do sistematičnega dela na snegu oziroma za večji interes uporabe letnega dopusta v zimskem času. Zbor smučarskih vaditeljev pri TVD Par-tizan-Kovinar Štore ima namen nuditi strokovnost pri učenju smučanja starejših ljubiteljev zimskega športa. Na osnovi pri-
Potok Voglajno z vsemi pritoki upravlja ribiška družina »Voglajna«. Že ob ustanovitvi družine leta 1955 je nastalo osnovno vprašanje, 'kako omogočiti lovno -pravico vedno večjemu številu članov, saj po napornem delu v podjetju res ni lepšega razvedrila, kot športni ribolov in tovrstno uživanje v naravi. Družino sestavlja pretežna večina naših aktivnih članov kolektiva, upokojencev z nekaj člani iz ostalih podjetij v Šentjurju in Celju. Naj še omenim, da obstaja pri družini močna mladinska sekcija, katere sedež je v Šentjurju. Rezultati dela naše družine in sistem družbenega upravljanja z vodami nam pa na drugi strani daje jamstvo pravilnega dela in rezultate katere ne gre podcenjevati. Pravi športni duh v večini članov prevladuje odločno in je le še malo takih ribičev, ki so člani organizacije le zaradi — svojih osebnih koristi.
Kakšni gospodarji smo? Najprej splošna ugotovitev. Stanje rib nekdaj in danes ne moremo nikakor primerjati. Regulacije potokov, industrijske odplake in nenehno naraščanje števila članov narekuje ukrep, kako gospodariti in obvarovati še tisto, kar se da. Mnogo truda in denarnih sredstev je bilo že vloženo v poribljavanje. Vsako leto vlaga družina blizu 300 kg krapov in belih rib v gornji del revirjev, kajti žal odplake naše železarne onemogočajo naravni preliv rib iz Savinje in tako je revir iz Štor do Celja brez kakršnekoli vodne vegetacije.
pravljenosti naših športnih delavcev, obveščamo vse člane kolektiva, kateri imajo namen uporabiti del svojega dopusta v zimskem času na Svetini, da jim bo omogočeno vključiti se v -redno vadbo šole smučanja, ki 'bo organizirana v slučaju, če bo najmanj v eni skupini osem interesentov. Ob tem želim omeniti še samo to, da je vlečnica na Svetini namenjena predvsem smučarjem za rekreacijo in začetnikom smučanja.
Vse člane kolektiva vabim, da se v čimvečjem številu vključujejo v športno rekreacijo.
Tine Veber
Pri družini dela tudi tekmovalna komisija, katera preko leta organizira več tekmovanj v »suhih« in »mokrih« disciplinah. Suhe discipline so tekmovanja na suhem, z umetnimi muhami ali obtežilniiM v določene tarče, kjer pride do izraza sama spretnost ribiča. Mokra disciplina je pa izvajanje lova v vodi s plovcem.
Dosedaj imajo največ uspeha ribiči-člani našega kolektiva modelni mizarji, ki pa tudi marljivo vadijo.
Omenim naj še nekaj podatkov vsakoletnega ulova rib. 90 članov in mladincev naše družine letno odlovi s športnim priborom približno 1.000 do 1.200 kg belih rib, med katerimi prevladujejo kleni, podusti, v zadnjem času pa že tudi vloženi krapi. Marsikdo se bo vprašal, -saj ima vsaka riba svojega ribiča, pa temu ni tako. Niso redki primeri, ko se znajde poleg ribiča 3-4 kg težak krap. Pravi užitek je -utrujati in krotiti tako težko ribo, vendar je še vedno veliko prijemov, ko ribiču težji, primerki utrgajo nylon vrvico, kar povzroča pri posamezniku precej razburjanja.
Ribolovni turizem torej ne gre zanemarjati. Glavni društveni problem sladkovodnega ribištva v naši republiki je nuditi čim več rekreacije delovnim 'ljudem. Demokratični -sistem upravljanja je najboljše jamstvo gospodarjenja vode in ne pomeni samo izvajanje določenih pravic, temveč predvsem opravljanje odgovorne funkcije v interesu članstva, občanov in družbene Skupnosti.
Malec Boris

V0GLAJNSKÌ UBICI
Gradnja
smučarske vlečnice na Svetini
	j
	
	
	^ Vs y- N s it < • >
	Kllr I ■91 ■ 11 »
	
	
	
	' $ IBlI $4: !»
S sredstvi katere je odobril DSP je društvo »Partizan« pričelo graditi. Načrte je izdelal Bizjak Jože iz Kranjske gore.
Veliko ur prostovoljnega dela so žrtvovali športniki v podjetju, na ŠIKC in na terenu samem.
Montažna dela na spodnji postaji vlečnice. Dolžina je 160 metrov. Tehnična kapaciteta pa je 600 ljudi na uro.
I OBVESTILO
ft Vse ljubitelje smučanja obveščamo, da je v nedeljo, dne 19. '5 decembra 1965 pričela obratovati nova vlečnica na Svetini.
? Obratovalni čas vlečnice je naslednji:
i) 1. Vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 9. — 12.30 ure 9 in od 14. — 17.30.
9	2. Ob nedeljah in državnih praznikih nepretrgoma od 9—18.
i) O morebitnih tehničnih ovirah bomo sproti obveščali, i Cena za eno vožnjo za nečlane društva TVD Partizan-Kovinar ft Štore je po 30 din.
i) Za člane imenovanega društva pa din 20.
V Poseben popust imajo pionirji — člani društva in znaša cena za nje po osebi za eno vožnjo 10 din. i) Vsak interesent pa si lahko nabavi tudi več vozovnic. Hkrati ? (poljubno število) in sicer pri oskrbniku doma na Svetini ali pa ft pri upravi društva TVD Partizan-Kovinar štore pri tov. Branki >5 Ramšak.
9 Posebej poudarjamo, da je ugodnostni nakup vozovnic za ft odrasle člane društva kakor tudi za pionirje mogoč le pri tov. 9 Branki Ramšak pod pogojem, da ima interesent poravnano člana-9 lino za tekoče leto.
>) Vozovnice bo mogoče nabaviti v izjemnih primerih tudi pri 9 oskrbniku vlečnice in sicer po din 50 za eno vožnjo ne glede na 0 članstvo.
P/fjEJM tj A
Tov. Franc ROMIH, ki se zdravi v Topolšici, čestita k dnevu republike ter se iskreno zahvaljuje za obisk in darilo; 'posebno pozdravlja in se zahvaljuje kolektivu elektroplavža.
' *
Najprej se zahvaljujem uredništvu, kakor tudi upravi podjetja, za redno pošiljanje glasila. To mi je edino glasilo ob katerem preživim lepe trenutke in se spomnim na dni ko sem bil član tega kolektiva. Upam, da bo prišel trenutek, ko se vrnem v tovarniški kolektiv. Takrat pa bom s trudom in znanjem poskušal da vsaj malo pripomorem pri uresničevanju cilja podjetja.
Za novoletne praznike pa želim kolektivu Železarne, mnogo, mnogo delovnih uspehov, ki naj bi bili v 1966 letu še boljši, kot so bili v preteklem letu.
Mnogo uspehov tudi ekonomski enoti mehanična delavnica.
Mlakar Anton VP 8440-13 Surdulica, Srbija
NOVA VALJARNA
Na članek »nova valjarna — staro železo«, ki je izšel v 11. številki Štorskega železarja dne 25. 11. 1965 smo prejeli od Uprave osnovnih sredstev naslednje pojasnilo:
V mesecu oktobru ih novembru je prispelo iz uvoza preko
1100 ton opreme za novo valjarno in jeklarno. Pri prvih pošiljkah smo prejemali predvsem lažjo opremo, ki smo jo lahko z mehanizacijo s katero razpolagamo takoj raztovorili in u-skladiščili v novo halo valjarne. Zaprosili smo pa ~ Poljake, naj z odpremo težje opreme počakajo tako dolgo dokler ne bo zmontiran in usposobljen za obratovanje nov žerjav 25 t v hali nove valjarne. Ta žerjav pa bi moral biti puščen v pogon v mesecu oktobru, vendar je METALNA ta rok prekoračila tako, d abo žerjav gotov šele konec tega leta.
Zaradi žerjava in ker tudi dobavitelj opreme ni mogel upoštevati preložitve dobave težke opreme na kasnejši čas smo bili prisiljeni del težke opreme — valjčna stojala proge 0 550 raztovoriti s \pomočjo obstoječih ežrjavov v deponiji starega železa, kakor tudi na elektroplav-žu, tj. tam kjer je razen odgovarjajoče žerjavne proge tudi na razpolago normalni železniški tir.
Poleg navedenega je bil v tem času v popravilu tudi naš parni žerjav, ki bi tudi lahko pomagal pri teh delih. Vse te okoliščine so nas prisilile, da smo v izo-gib velikim strojninam inozemskih vagonov morali začasno deponirati to opremo na navedenih mestih, katero smo pa kasneje pretvorili in vskladišči-li v novo halo valjarne.
Prepričani smo, da do članka, ki je pisan dobronamerno ne bi prišlo, če bi pisec poznal vse težave, ki jih imamo pri razkladanju in skladiščenju opreme.
PIŠITE V S VOJ E GLASILO
Od 8. do 9. I. 1966 — »JUDEX« — francoski film.
Od 15. do 16. I. 1966 — »WINETOU II« — nemško-jugoslovan-ski barvni CS film.
Od 22. do 23. I. 1966 — »EŠALON Dr. M« — jugoslovanski film
Od 29. do 30. I. 1966 — »ENAJST VETERANOV — ameriški barvni CS film.
FILMI V CELJU
Kino Union:	Kino Metropol:
i
Dne 26. — 29. decembra »TUDI TO SE DOGAJA« angleški barvni VV film Dne 27. — 30. decembra »HITRI PETER«
(za novoletno jelko) bolgarski barvni film Dne 30. XII. — 2. januarja 1966 »TRIJE NAREDNIKI« ameriški barvni W film Dne 3. — 6. januarja »LONDONSKI LOPOV« ameriški barvni Os film Dne 7. — 10 januarja »SOBA 13« nemški Cs film Dne 11. — 12. januarja »ŽIVEL JE TAKŠEN FANT« ruski film
Dne 13. — 17. januarja »ŠEST ČRNIH KONJ« ameriški barvni film
Dne 23. — 27. decembra »INVAZIJA VIKINGOV« ameriški barvni Cs film Dne 28. — 31. decembra »UPORNIK BREZ RAZLOGA« ameriški «barvni Cs film Dne 1.— 5. januarja 1966 »GOLI IN MRTVI« ameriški barvni Cs film Dne 6. — 8. januarja »KARAKIRI« japonski film Dne 9. — 12. januarja »SVETIŠČE GREHA« ameriški Cs film Dne 13. — 14. januarja »UTIHNILO JE OROŽJE« poljski film
Dne 15. — 19. januarja »ŠTIRJE ZA TEKSAS« ameriški barvni Cs film
NEZGODE PRI DELE
v
JUGOSLOVANSKIH
ŽELEZARNAH
Resnost
Kikšič Zeal ca
Ravne
Ljubija
Povpr.UJŽ
Štore
Sisak
Jesenice
Lukavac
Vareš
Smederevo
Ilijaš
Zemun
7o4
g-sssa
825
858
871
874 lo43
1198
Zenica
Pov pr. UJŽ Vareš
Sisak
Ravne
Štore
Jesenice
Ilijaš
Zemun
Podatki so za odbodbje januar — september 1965. Pogostost pomeni število nezgod pri delu na 1 milijon efektivnih izvršenih delovnih ur. Resnost pa število izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod pri delu na 1 milijon efektivnih izvršenih delovnih ur. Iz grafikona je razvidno da je naše podjetje pri pogostnosti pod povprečjem UJŽ; torej na 5. mestu. Pri resnosti pa smo vztrajno že nekaj mesecev na 9. mestu.
Zaščitni čevlji
čevlja na sliki nista bila par, doživela pa «sta podobno usodo in «potrjujeta umestnost uporabe.
Na levi čevelj je padel 'boben navijalne naprave v valjarni. Kot je videti na sliki je čevelj precej deformiran, tako, da ga ni mogoče več uporabljati. Noga delavca, «ki je ta čevelj nosil ,pa ni bila poškodovana.
Desni čevelj na «sliki pa ni tako uspešno «preprečil poškodbe na nogi, to pa «tudi ne moremo zahtevati spričo dejis«tva, da je padel delavcu na nogo ingot težak 200 kg. Jeklena kapica se je deformirala v levo stran vendar se ni stisnila. Tako je zadržala večji del pritiska. Delavcu je nogo malo stisnilo, težje poškodbe pa ni bilo.
H0SEDANJIM IN BODOČIM ČLANOM PREŠERNOVE DRUŽBE
Glavni odbor Prešernove družbe v Ljubljani je sporočil, da bo pričel v decembru razpošiljati zbirke knjig in «koledar za leto
1966.	Tako smo lahko prepričani, da bodo zbirke prispele tudi v Štore tako, da jih «bodo člani lahko sprejeli v tem mesecu. Kolektiv železarne štore spada tudi glede števila članov PD na vidno mesto in združeno si prizadevajmo, da na tem mestu tudi ostanemo «vnaprej.
Vse dosedanje člane zato prosimo, da ob prevzemanju le-
tošnje zbirke, obnovijo članstvo tudi za prihodnje leto, saj se jim v nadomestilo obetajo zopet «knjige leposlovnega in poučnega značaja za sorazmerno nizko članarino. Pa tudi «drugi člani kolektiva, ki na zbirko še niso naročeni, naj se članstvu ne odrekajo, ko bodo k njim prišli poverjeniki.
Ob tej priložnosti želim vse_m «srečno in uspehov polno novo leto 1966.
Gl. poverjenik F. Jemejšek
ZAHVALA!
Ob prerani in tragični izgubi mojega moža Filipa Vuka se zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se za denarno pomoč in darovano cvetje, kakor tudi častni straži, ki je s svojo prisotnostjo ob krsti počastila njegov spomin. Zahvaljujem se tudi pevcem in govornikom za poslovilne besede izrečene ob odprtem grobu in za vsa izražena sožalja.
žalujoča Fanika Vuk
ZAHVALA
Ob izgubi našega nadvse ljubega ateka in moža se Vašemu kolektivu najlepše zahvaljujem, ker ste ga na njegovi zadnji poti tako lepo spremili.
Zahvaljujem se za sočustvovanje v naši globoki žalosti ter za pomoč, ki so nam jo nudili organi upravljanja in uprava železarne.
Hvala za iskrene tolažilne besede Rudiju URŠIČU in Borisu ČEHOVINU, pevcem ter vsem sodelavcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovalcem vencev ter cvetja.
JOŽICA OCVIRK z družino
Sporočamo žalostno vest, da je v nedeljo, dne 5. decembra umrl naš upokojenec IVAN POŽGAJNER.
Pokojnik je delal v Železarni štore dolga leta do svoje upokojitve leta 1947.
Na njegovi poslednji poti smo ga spremili v torek, 7. decembra. Ohranili ga bomo v lepem spominu, svojcem pa naše iskreno sožalje.
Kolektiv
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža
POŽGAJNER IVANA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali ob njegovi smrti, izrekli sožalje in darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in govorniku na odprtem grobu.
M. Požgajner
Po težki bolezni je v nedeljo, 5. decembra umrl naš upokojenec KARL KRAŠOVEC.
Pokojnik je delal več let v skladišču, nazadjne pred upokojitvijo pa v skladišču mehanične delavnice.
Na njegovi poslednji poti smo ga spremili v torek, dne 7. decembra.
Ohranili ga bomo v lepem spominu, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje.
Kolektiv
V ponedeljek 6. decembra je umrl FRANC ČEBULAR, delavec iz valjarne.
Za vedno smo se poskrvili od njega na pokopališču dne 8. decembra.
Dekcvni kolektiv ga bo ohranil v dobrem spominu, svojcem pa iskreno sožalje.
Kolektiv
V MESECU NOVEMBRU 1965
Novo sprejeti člani kolektiva :
REBERNIK Ludvika JOŽE iz Loke pri Žusmu, NK delavec, Samotama; NOVAK Ludvika JOŽE iz Paridola pri Dobju, NK delavec, Samotama; ESIH Karla LUDVIK iz Lekrnarij — Gorica pri Slivnici, NK delavec. Samotama; RABUZA Ivana IVAN iz Jezerc pri Dobju, NK delavec. Samotama; VREŠAK Petra ANTON iz Dobovca — Ponikva pri Grobelnem, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; GAJŠEK Rudolfa EDVARD iz Vrbne-ga pri Šentjurju, strojni tehnik uprava osnovnih sredstev — pripravnik; KAPEL Jakoba ANTON iz Šentjanža nad Štorami, PK zidar, jeklarna: KRAMPRŠEK Leopolda MATIJA iz Drobinske-ga. Gorica pri Slivnici, NK delavec, livarna sive litine; LIPOVŠEK Marije JOŽEF iz Hrastja — Loka pri Žusmu, NK delavec, livarne sive litine; GRAJŽL Antona ALOJZ iz Dolge gore pri Ponikvi, NK delavec, jeklarna.
Odšli iz podjetja:
GRADIČ Alojza IVAN, tehta-lec v valjarni, je odšel po lastni želji; CENC Antona VILI, izpraz-nilec v livarni sive litine, umrl; KOLAR Leopoldine ENGER BERT, strojni ključavničar v mehanični delavnici, odšel po 'lastni želji; LEŽAIČ Laza ZDRAVKO, brusač ingotov v jeklarni, odšel po lastni želji iz podjetja; SMOLE Štefanije FRANC, pomočnik formar ja v livarni sive litine, je bil zaradi neopravičenih izostankov izključen iz podjetja; KRŠLIN Karoline STANISLAV, kurjač sušilne peči na elektro-plavžu, je bil zaradi neopravičenih izostankov izključen iz podjetja; KOŠIR Ivana IVAN, star 43 let, v tem podjetju je zaposlen 12 let in to na elektroplavžu kot skupinovodja aglomeracije, sedaj je invalidsko upokojen.
Poročili so se :
LUBEJ IVAN z valjarne; RACMAN VLADO iz valjarne; GAJŠEK ALOJZ iz uprave osnovnih sredstev; GRAČNER ANTON iz valjarne; SUŠEČ MILAN iz prometa; ŠKOBERNE JOŽE iz livarne sive litine; TOPLIŠEK FRANC iz energetskega obrata in GRAČNER MIHAEL iz mehanične delavnice.
Čestitamo!
Naraščaj v družini so dobili:
GLAVAČ IVAN iz elektroplav-ža; TRIPIČ ANICA iz komercialnega sektorja in TRIPIČ SLAVKO iz priprave proizvodnje JAZBINŠEK JANEZ iz tehničnega sektorja; KRESNIK MIHAEL iz uprave osnovnih sredstev; ULAGA JANKO iz obdelovalnice valjev; PUNGERŠEK BOGOMIR
iz livarne live litine in MLAKAR MARTIN iz energetskega obrata.
Čestitamo
Izostanki v mesecu oktobru 1965
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.271 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 4.704, zaradi izredno plačanega dopusta 170, zaradi opravičenih izostankov 73 in zaradi ostalih izostankov 697 delovnih dni, torej skupaj 8.004 delovnih dni.
Kršitev delovne dolžnosti:
Delavski svet podjetja je na svojem 9. zasedanju dne 19. novembra 1965 sklenil, da se zaradi kršitve delovne dolžnosti izključita iz kolektiva tov. KRŠLIN STANKO z elektroplavža in SMOLE FRANC iz livarne sive litine.
Neopravičeni izostanki z dela:
V mesecu novembru so neopravičeno izostali z dela in s tem kršili delovno dolžnost:
Iz valjarne: ŠUMLAK IVAN — 1 dan; LEMUT SLAVKO — 1 dan; PERC KONRAD — 1 dan; KMETEC RAJKO — 8 dni.
Z elektroplavža: FERME KARL
—	1 dan; RADNJAKOV NIKOLA
—	1 dan.
Zaradi 'kršitve delovne dolžnosti so bili disciplinsko kaznovani z ZADNJIM JAVNIM OPOMINOM :
P k QTìPfìl t *
KOKOL ANTON, ŠKORJANC FRANC.
Valjarna:
ČADEJ FRANC, HROVAT VIKTOR, LORGER FRANC, ŠUMLAK IVAN.
Elektroplavž:
VODENIK ANDREJ.
Gradbeni — zidarji: DOBOVIŠEK ALOJZ.
Komunalni oddelek:
PERPAR AMALIJA.
Z JAVNIM OPOMINOM:
»
Valjarna:
GROS IVAN, KOVAČIČ ALBIN, KOMPOLŠEK FRANC, LUBEJ IVAN, ROJC MILAN, VENGUST JOŽE.
Jeklarna:
GRAČNER IVAN, JAZBEC STANISLAV, KRAJNČAN KARL.
Skladišče:
FIDLER MARTIN, VERDINEK STANKO.
Komunalni oddelek:
FELDIN SLAVA, VENGUST IVAN.
Mehanična delavnica:
PETEK EDVARD.
Splošni sektor:
GRUŠOVNJAK MARIJA.
Energetski obrat:
BERLOŽNIK SLAVKO.
Livarna sive litine:
ZAVRŠEK IVAN.
NEZGODE
JEKLARNA:
TOFANT Ivan. Pri nameščanju vezi na SM peč je železni drog zdrsnil in mu stisnil mezinec na desni roki.
VALJARNA:
ŽAFRAN Anton. Pri vlačenju ingotov na grobi progi so mu klešče zdrsnile z ingota in se je z ročaji klešč udaril v trebuh.
VENGUST Jože je postavljal sklopko na ravnalni klopi. Medtem ga je zadela iztekajoča palica in ga vrgla na vroče izvaljane palice. Dobil je opekline po levem stegnu, na prsnem košu in po rokah.
LIVARNA SIVE LITINE: POLAK Jože je čistil brusilni stroj s komprimiranim zrakom. Ko je odpiral ventil ga je gumijasta cev s šobo na koncu udarila pod levo òko.
ŠAMOTARNA:
JOŠT Ivan. S sodelavci je dvigal prevrnjeni prekucnik. Med dviganjem ga je stisnilo za prste desne roke, ker je z roko držal na mestu, kjer se prekucnik fiksira.
MEHANIČNA DELAVNICA: ARH Vlado je popravljal zasun na kupolki, ki je obratovala. Za zaščito pred plavžnim plinom ni uporabil ustrezne maske in ga je plin omamil, da je izgubil ravnotežje in padel z odra na podest, ki je dva metra nižje. Na srečo ga je sodelavec, ki je stal na podestu pod odrom prestregel in obdržal na rokah ter ga obvaroval težje poškodbe.
ENERGETSKI OBRAT: VEBER Anton. Pri obračanju prekucnika mu je roka spodrsnila na poledenelem železu in je udaril z njo po prekucniku.
VRABEC Jože je z varilnim a-paratom grel zamrznjene cevi. Med segrevanjem mu je padel vroč drobec v desno oko.
OSTALO:
ROZMAN Ivan. Pri prelaganju železniških pragov je sodelavec prehitro spustil na svojem koncu, zato je imenovanega stisnilo za prste na roki.
Na poti z dela se je poškodoval ŽAFRAN Stanko iz valjarne. Ko se je-z mopedom peljal domov, ga je na cesti nepravilno prehiteval kombi tako, da je padel ter si poškodoval komolec in levo ramo.
L Nazarčuk T. N.: Komplakso-metričeskii analiz metallokerat-mičeskih splavov. Kiev 1965. sign. 1, 5, 7, 3.
2.	Veselov N. G.: Ongtehplan
metallurgičeskogo	preprijatija.
Metailungija 1965, sign. 1, 5, 7, 3.
3.	Slovenska bibliografija za 1. 1961. Izd. NUK, Ljubljana 1964, XV. letnik, sign. 3, 1, 6, 5 /XV.
4.	Slovenska bibliografija za leto 1960, XIV. letnik, izd. NUK — Ljubljana, sign. 3, 1, 6, 5 /XIV.
5.	Spisak Časopisa, naručenih za 1965 godinu. Institut za naiuč-notehničku dokumentaciju, Bgd. 1965, sign. 1, 5, 7, 4.
6.	Automatika. Automatika i produktivnost rada, Bgd. 1963, s. 0027/1.
7.	Automatika. Društveni aspekti automatizacije, sign. 0027/2.
8.	Automatika. A. i njen razvojni put, sign. 0027/3.
9.	Automatika. Automatska kontrola nuklearnih elektroda, sign. 0027/4.
10.	Automatika. Automatika u elektroprivredi, sign. 0027/5.
11.	Automatika. Automatika i ljudski organizam, sign. 0027/6.
12.	Automatika. Elektronski digitalni automati, sign. 0027/7.
13.	Automatika. Analogne računske mašine i njihova prime-na, sign. 0027/8.
14.	Automatika. Uredjaji za automatsku regulaciju, sign. 0027/9.
15.	Automatika. Automatizacija proizvodnih procesa, s. 0027/10.
16.	Elektronika. Kuda nas vodi elektronika, s. 0028/1.
Obveščamo vse člane kolektiva, v prvi vrsti uporabnike strokovne tehnične literature, da bodo v letu 1966 na razpolago v knjižnici naslednji časopisi in revije:
I
I.	Domači časopisi in revije
a)	Automatika
b)	Bilten dokumentacije
c)	Elektrotehniški vestnik
č) Informativni bilten dokumentacije
d)	Informacije (Udruženje ju-gosl. livnica)
e)	Livnice (Udruženje jugosl. livnica)
f ) Jugoslavensko pronalazaštvo
g)	Kemija u industriji
h)	Livarski vestnik
i)	Nafta
j)	Nova proizvodnja
■ k) Referativni bilten o medju-narodnoj saradnji
l)	Rudarsko metalurški zbornik
m)	Standardizacija
n)	Strojniški vestnik
o)	Jeseniški Železar-tehnična priloga
p)	Tehnika podmazivanja
r)	Varilna tehnika
s)	Zaštita materijala
š) Uradni list SFRJ
t)	Življenje in tehnika
u)	Priroda, človek in zdravje
v)	Sigurnost u pogonu
z) Naši razgledi
ž) Izbor
y) Delo in varnost
i
II.	Tuji časopisi in revije
Nemčija: ,
a)	Archiv für das Eisenhiit-tenwesen
b)	Centrallblatt der Hütten-und Walzwerke
c)	Das Gas- und Wasserfach
Č) Giesserei. Zeitschrift für
das gesamte Giessereiwesen
d)	Giesserei—Erfahrungsaustausch
e)	Giesserei—Literaturschau
f)	Giesserei—Praxis
g)	Giesserei. Technisc-hwissen-schaftliche Beihefte.
h)	Giesserei—--Technik
17.	Elektronika. Čudesne naprave elektronske cevi i tranzistori, s. 0028/2.
18.	Elektronika. Industrijsko za-grevanje pomoću rađiotalasa, s. 0028/3.
19.	Elektronika, šta je ultrazvuk, s. 0028/4.
20.	Elektronika. Inđustriska televizija upravlja procesima proizvodnje, s. 0028/5.
21.	Elektronika. Elektronski mikroskop otkriva tajne mikrosve-tova, -s. 0028/6.
22.	Elektronika. Elektronika u medicini, s. 0028/7.
23.	Elektronika. Svetlosni i toplotni zraci — direktni izvori električne energije, s. 0028/8.
24.	Elektronika. Od peščanog do atomskog časovnika, s. 0028/9.
25.	Elektronika. Od luči do elektronske svetlosti, s. 0029/10.
26.	Koncepcije perspektivnog razvoja livničke industrije SFRJ, VI. deo. Bgd. 1965. sign. 3, 0. 3, 1 /VI.
27.	Koncepcije perspektivnog razvoja livničke industrije SFRJ. Bgd. 1965. sign. 3, 0, 3, 1 /XIII. (XIII deo).
28.	Obrabotka metallov đavle-nijem. Moskva 1965. sign. 2, 3, 0,
29.	Vasin F. P.: Osobeimosti učeta kalfculirovanja i analiza se-bestojmosti otlivok. Moskva 1965. sign. 1, 5, 7, 5.
30.	Prešern A.:,Kombinirani go-rionik mazut-kisik zä čeličane. II. Zadatak 472/11 UJŽ. sign. 3, 1, 6, 6.
31.	Abnanah hemijske industrije Jugoslavije 1965. Bgd. 1965.
i)	Zeitschrift für Messen— Steuern und Regeln j ) Freiberger*—Forschungshefte. Reihe B.: Metallurgie
k)	Neue Hütte
l)	Stahl und Eisen
m)	Tonindustriezeitung
n)	Zeitschrift für wirtschaftliche Fertigung
o)	Siemens—Zeitschrift
p)	Radex—Rundschau
r)	Stahl—Eisen—Kalender 1966
s)	Giesserei—Kalender 1966
SSSR:
1.	Stalj
2.	Mašinostrojitelj
3.	Litejnoe proizvodstvo
4.	Vestnik mašinostrojitelja
5.	MetaMovedenje i termičeska-ja obrahotka metallov
6.	Ogneupori
7.	Zavodskaja laboratorija
8.	Izvestija-metallurgija i gor-noe delo
9.	Izvestija — čemaja metallurgo a
10.	Metallurg
11.	Fizika metallov i metallo-vedenje
12.	Referativni žurnal — metallurgo a
13.	Referativni žurnal — organizacija i financirovanje
14.	Referativni žurnal — Tehnologija i oboiudovanje
15.	Bezopasnost truda v pro-mišlenosti
ČSR
1. Hurtnioke listy
USA
1. Foundry
Anglija:
1. British Foundryman
Francija:
1.	Revue de metallurgie
2.	Memoires scientifiques de metallurgie
Poljska:
1. Prače instytutu odlewnictwa —2r-Przeglad odlewnictwa
I
m
I
m
VELIKO SILVESTROVANJE
Vsako leto priredi DPD »SVOBODA« štore Silvestrovanje v kulturnem domu za člane kolektiva in prebivalstvo Štor. V letošnjem letu bo Silvestrovanje v petek, dne 31. decembra 1965 s pričetkom ob 20.00 uri.
Zabaval vas bo priznani ansambel »COLETTE«.
Specialitete: domače koline — žlahtna vina.
Rezervacije sprejema Tone Kajba v pisarni referenta za rekreacijo železarne Štore ali pa tel. št. 313.
VABLJENI!
t
i
I
♦
♦
♦
t
i
i
♦
♦
REVIJE