GLASILO - 5EL0VNEG A LJUDSTVA LETO XXVI. ŠT. 30 PTUJ,9. AVGUST 1973 CENA 1 DIN DRŽAVNO PRVENSTVO V KARTINGU V PTUJU Uspela dirka Na ljubo Avtomoto društva Ptuj in mladega Karting kluba Ptuj ter vseh 17 tekmovalcev razreda 125 am in 23 tekmovalcev razreda 100 ccm iz raznih predelov Slovenije in sosedne Hrvatske so prebivalci Ptuja 5. avgusta popoldne s potrpljenjem prenesli pretresajoče brnenje goo- cart konjičkov na 3. dirkah za državno prvenstvo Jugoslavije v kartingu v Ptuju. Okrog 3.000 gledalcev je gledalo : nad 2 uri na avtobusni postaji velika prizadevanja mladih in odraslih vozačev, da bi dosegh čim boljše uspehe. Tako se je posrečilo v lepi, vsestransko dobro pripravljeni dirki doseči v razredu 125 ccm prva tri mesta Antonu Lavreniču, AMD Ilirska Bistrica kot prvemu s 50 točkami, Tonetu Lavriču iz Most drugo mesto s 46 točkami in Viktoru Cvetku iz Ptuja tretje mesto z 42 točkami. V razredu 100 ccm je bil prvi Tone Božič, ki pa je bil diskvalificiran. Potem so bili v tem razredu prvi trije Vrhničani Alojz Prek, Miran Novak in Ludvik Turk s 50,46 in 42 točkami. V razredu 125 ccm je tekmovalo 17 tekmovalcev, v razredu 100 ccm pa 24 tekmovalcev. V razredu 125 ccm sta dosegla Ptujčana Viktor Cvetko tretje mesto in Slavko Pislak 5. mesto, v razredu 100 ccm pa Uroš Langerholc 7. mesto; Dušan Korošec 10. mesto in Vlado Žemljic 12. mesto. Za republiki sta dosegli Slovenija in Hrvatska prvi mesti, za ekipe pa AMD Vrhnika, Moste in Ptuj. Kar se tiče varnosti za voznike in za gledalce je bilo vse poskrbljeno s slamo, gumami in z radarji. Za finančni učinek so poskrbele gospodarske organizacije m zaseb- niki z oglasi v prospektu za tekmo, v katerem je uvodoma želel v imenu pokrovitelja TA P Ptuj Martin Učakar, direktor TAP, prirediteljem in tekmovalcem mnogo uspehov. Z vsem zadovoljni pa so imeli prireditelji in tekmovalci le pripombo glede gledalcev, da je od njih samo 1/3 plačala vstopnino, čeprav je ta pomoč klubu financiranje potreb kluba in priprav na nadaljnje prireditve. J. V. Vtekmi za državno prvenstvo je šlo za zmago. Foto: S KOSI PETI PTUJSKI FESTIVAL PRED VRATI V ponedeljek, 6. avgusta 1973, je upravni odbor Ptujskega festivala narodnozabavne glasbe, ki mu predseduje Tone PURG, direktor Kreditne banke Maribor - PT Ptuj ugotovil, da so vse naloge v zvezi s pripravami doslej v redu opravljene. Na petem, že malem jubilejnem, ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe bo letos sodelovalo 22 izbranih ansamblov te glasbene zvrsti iz raznih krajev Slovenije in eden iz zamejstva. Potek festivala bo letos nekoliko spremenjen - z namenom, da se kar najbolj zadovolji številno občinstvo, ki si ga je festival pridobil že prejšnja leta. Prvi večer festivala, v petek 31. avgusta, se bo zvrstilo vseh 22 ansamblov, od katerih bo za finalni večer izbralo 3 občinstvo, od 8 do 10 pa strokovna komisija. Tako izbrani ansambli se bodo v soboto zvečer, 1. septembra, potegovaU za razpisane nagrade. Novost je v tem, da bo kar o treh nagradaii odločalo občinstvo. Za tem pa bo še enoumi revijski program. V nedeljo, 2. septembra popoldne pa bo posebej izbran program z uglednimi gosti in ansambli; predstavili pa se bodo tudi sodelujoči ansambh z nagrajenimi melodijami. Pokrovitelj petega ptujskega festivila NZG bo Kreditna banka Maribor, skupno s ptujsko banko, ki posluje v njenem okviru kot posebna temeljna organizacija zdru- ženega dela. Tudi večina organizacij združenega dela s področja gospodarstva in samoupravnih skup- nosti z območja občine je organizatorje z razumevanjem fi- nančno podprla. Povezano s petim festivalom bo Radio Ptuj, njegov organizator in ustanovitelj, letos proslavil tudi desetletnico svojega, nadvse uspešnega delovanja na področju obveščanja občanov. Kot prejšnja leta bo tudi letos, upravni odbor Ptujskega festivala NZG izdal posebno brošuro, ki jo bodo vsi obiskovalci prejeli brezplačno - skupno z vstopnico. V brošuri z likom Orfeja - najvišje nagrade festivala bo napisano vse o festivalu, objavljena večina besedil pesmi in reklame tistih delovnih organizacij in skupnosti, ki so materialno podprle izvedbo festi- vala. Poleg tega čaka obiskovalce letošnjega petega Ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe še vrsta drugih prijetnih presenečenj. • F. FIDERŠEK Ormož je pel in plesal ŠtevUnim prireditvam ob 70-let- nici Ormoža, seje pridružila minulo soboto tudi prireditev Ormož poje in pleše, kije pritegnila okoli 5.000 gledalcev. Organizator Slovenija- vino, samostojni obrat Jeruzalem Ormož je pripravU okoh 4600 sedežev in poskrbel, da so bili udeleženci v glavnem zadovoljni. Najzanimivejši del prireditve je potekal v znamenju izbire lepotic ormoške noči. Prijavilo se je 17 kandidatk. Pet jih je po določilih tekmovanja izločila strokovna žirija, ostalih 12 pa so ocenjevali gledalci. Največ simpatij je požela 18-letna ' (Nadaljevanje na 2. strani) Tri najlepše med lepimi. (Foto: Stanko Kosi) vreme do nedelje, 19. avgusta 1973. Polna luna bo v torek, 14. avgusta ob 3.16. y rubriki - Rezervirano za Lujzeka - je Lujzek začel dregati v ^menjake in pravi, da-nam nič več, verjame. Predlagam, da z\ Lujzekom in z njegovim sosedom] JUžom skupno napoveduje m o^j vreme. Jaz bom napovedal, daje pred nami dan neviht, ploh in f^urja. Padlo bo 85 litrov dežja na ■^adratni meter. Lujzek in njegov ^*d Juža pa ndj povesta, kdaj bo ^0 in kakšne bodo posledice neurja. Alojz Cestnik 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 9. avgusta 1973 PO KLANCU JE SPUSTIL VOZ EN ČLOVEK, NAZAJ GA MORA SPRAV- LJATI 170 LJUDI. ALI GA BO? Tako je rekel na sestanku delovnega kolektiva Opekarne Pragersko nekvalificirani delavec. Mislil je na gospodarski položaj podjetja, v katerem dela. Toda žal, v teh besedah je grenka resnica. Zakaj pravzaprav gre? Opekarna Pragersko je najstarejša opekarna v severovzhodni Sloveniji. Tu obstoja torej opekarniška tradicija. Opekar- na je dolga leta izdelovala samo navadno zidno opeko. Kot edina industrija v kraju je nudila delo in kruh večjemu številu okoličanov. In nekako pred 8 leti so se odločili še za izdelavo stropnih elementov (prenapetih plohov). Povpraševanje kupcev po teh elementih, kakor tudi po opeki je iz leta v leto naraščalo. Kupci so v dolgih kolonah že od jutranjih ur oblegali vrata opekarne in prosili, grozili in tudi dajali marsikaj, da so dobili opeko in tako iskane stropne elemente. Zakaj tudi ne, edini so jih izdelovali. Izdelovali so nekaj novega, kar je graditeljem pocenilo in poenostavilo gradnjo stropov in plošč. Vendar vodstvo tovarne ni izkoriščalo izjemnega položaja, ki ga je na tržišču imelo. Opeko so še naprej zlagali ločeno po kvaliteti in jo tako tudi prodajali, organizacijo dela so dopolnjevali, delovna disciplina je veljala za vse zaposlene, skratka v tovarni je bil red. Zato je rastla tudi storilnost dela. Toda žal v času dobrega gospodarjenja so nastala nekatera notranja nesoglasja in direktor je odšel. Za njim še nekaj drugih vodilnih ljudi. (Direktor vodi zelo uspešno opekarno v Mariboru). Ob odhodu direktorja je opekarna finančno zelo dobro stala. Potem je prišel novi direktor, mlad gradbeni tehnik iz Maribora, z velikimi ambicijami, idejami, ki jih pred kolektivom ni skrival in z njim je povezano črno obdobje poslova- nja pragerskih opekarjev. Osebne dohodke je treba dvigniti, je bil njegov prvi ,.pametni" predlog, za katerega je razumljivo dobil veliko podporo. V izdelovanju opeke ni perspektive, podjetje mora preiti na gradbeno operativo. In zgodilo seje. Začeli so se ukvarjati z gradbeno operativo brez. strokovnega kadra, brez mehanizacije itd. Pri vseh delih in licitacijah pa so bili najcenejši. Povprečno za 40 %. In kdo ne bi naročil gradnje pri tem podjetju? Gradbena cena je izhajala iz predračuna. Gradbene knjige, dnev- niki se niso vodili. Prav tako niso vodili točne evidence, na katera gradbišča in koliko se vozi materiala. Spremembe, ki so se med gradnjo vršile po željah naročnikov, niso bile evidentirane. En gradbeni tehnik (brez operativne prakse) je vodil celo 30 gradbišč v različnih krajih. RazvijaU in sirih so gradbeno operativo, finančni rezultat podjetja pa je bil vedno slabši. Kako tudi ne, saj so skoraj pri vseh gradnjah imeli izgubo. Posamezniki so prišli do hiše pod streho celo za 2,5 milijona starih dinarjev. Gradili so objekt za 33 milijonov dinarjev, plačati pa so morah 26 milij. penalov za prekoračitev roka gradnje. Se pravi, da so objekt zgradili za 7 milijonov, njegova vrednost pa je 40 milj. st. din. Ker ni bilo prave evidence, se tudi ni takoj vedelo, katera dejavnost ustvarja izgubo. Nekako istočasno pa je podjetje pristopilo še k gradnji novega obrata za izdelavo lahkega gradbenega materiala „glinopora", materiala bodočnosti. To naj bi bila druga tovarna v Jugoslaviji (ena je že v Srbiji). Milijardna investicija, večina krediti. Gradbena dela podjetje izvaja samo. Investicija ni in ni zaključena. Rok izgradnje je prekoračen za^ 2 leti. Ob vsem tem se zanemarja klasična proizvodnja opeke. Zastarela tehnologija, nekaj nestrokovnih odločitev v zajemanju in trasportu ghne in ta obrat postaja nerentabilen. Po dveh letih podjetje ukine gradbeno operativo. Vendar pre- pozno. Izguba je velika, 116 milj. dinarjev je še danes iz te dejavnosti spornih terjatev. O teh primerih odloča sodišče. V letu 1971 podjetje le začne s poiskusno proizvodnjo ghnopora. Zaradi tehničnih pomanjkljivosti in brez izkušenj v novi tehnologiji ne dosegajo zahtevane kvahtete, obrat pogosto stoji. Pada tudi finančni rezultat. V letu 1970 je slabši kot v letu 1968, v letu 1971 še slabši in v letu 1972 280 milj. starih dinarjev izgube. Pragerski opekarji postanejo edini v Jugoslaviji, ki v tej dejavnosti delajo z izgubo. Osebne dohodke pa imajo še vedno solidne. V I. polletju 1972 izplačujejo mesečno 25 % presežka, na račun boljših rezul- tatov, ki jih bodo dosegh v II. polovici leta! 143 mil. dinarjev izplačajo več osebnih dohodkov, kot so ustvarili dohodka. Pada tudi delovna disciplina, med delovnim časom se pijančuje, veča se lom opeke, v podjetju raziskuje in kontrolira poslovanje SDK in TNZ in končno se direktor zahvali delavskemu svetu in odide na drugo vodilno (!) delovno mesto v Maribor. Občinska skupščina sezna- ni kolektiv z dejanskim stanjem. Iz podjetja morajo oditi še nekateri vodilni in strokovni delavci. Do konca leta je bilo potrebno vskladiti osebne dohodke s samoupravnim sporazumom. Osebne dohodke so znižali, največ tistim z višjimi osebnimi dohodki. Večji del kolektiva se zaveda položaja, v kakršnem je. Negotovost postaja vse večja. Grozi celo likvidacija. Občinska skupščina predlaga reši- tev, ki jo kolektiv sprejme. Opekarna se priključi oz. združi z gradbenim podjetjem STAVBAR iz Maribora. STAVBAR da poroštvo za najetje sanacijskih kreditov, da celotno vodilno osebje in nudi ostalo pomoč. Proizvodnja zopet raste, celotni dohodek se je v 6 mesecih t. 1. povečal za 31 % napram lanskemu obdobju. V proizvodnji glinopora so hitro doseg i zahtevano kvaliteto, vendar še naše tržišče ne pozna dovolj prednosti tega lahkega materiala, zato je glavni kupec v Avstriji. So pa vsi izgledi, da bo naslednje leto celotna proizvodnja prodana doma, kjer tak material rabimo. Tudi proizvodnja opeke se je izboljšala. Kljub temu pa zastarela tehnologija zahteva modernizacijo ali pa ukinitev. Proizvodnja stropnih elementov je še najboljša. Težja pa je prodaja zaradi proizvodnje novih lažjih elementov v nekaterih drugih opekarnah. Počasi, vendar vztrajno se izbopuje delovna disciplina. Osebni dohodki se gibljejo po vloženem delu in doseženih rezultatih. So nižji kot lansko leto. Razumljivo, glede na sanacijsko obdobje. Razvijajo se samoupravni odnosi. Kolektiv je mesečno seznanjen z rezultati poslovanja in tekočo problematiko. So tudi posamezniki, ki jim tak način dela ne odgovarja. Tudi med vodstvenimi delavci v proizvodnji. Toda večina si želi lepši jutrišnji dan in večji kos kruha, tudi beli. In ti zaupajo sedanjemu vodstvu in s skupnimi močmi uresničujejo sanacijski program. Žal pa so napake in nestrokovne odločitve v času „direktorovanja" tov. Žemljica tako velike, da jih bo kolektiv kljub prizadevanju občutil še dalj časa. Sanacijske kredite jj treba vračati, na aktivnih časovni}, razmejitvah je še 700 milj., spomi), terjatev je nad 100 milj. stariji dinarjev itd. Vendar v okvin, velikega podjetja, s poglobjenimi samoupravnimi odnosi in sposobnim vodstvom, bodo pragerski opekaiji dosegli zopet rezultate in ugled, kot so ga imeli in ga tako nepremišljeno zapravili. Res, po klancu je spustil voz en človek, nazaj ga mora spravljati 170 ljudi. Prepričani smo, da jim bo uspelo. tf MODERNIZACIJA CESTE KIDRIČEVO-LOVRENC Občani krajevne skupnosti Lov- renc na Dravskem polju, ki so si v lanskem letu s samoprispevkom, dodatnim zbiranjem sredstev od občanov ter s pomočjo sredstev iz občinskega cestnega sklada asfaltira- li vse ceste v svoji vasi, so letos doživeli tisto, kar so že mnogo let težko pričakovali in kar so si še posebej zeleh. Končali so z asfaltiranjem vaških strajiskih cest, ne asfaltiran a je ostala le cesta, ki vodi skozi njihov kr^ proti Ptujski gori in Majšperku, po kateri teče zelo močan promet in se je še vedno valil za vsakim avtomobilom močan oblak prahu. Sedaj je v tem kraju vse drugače. Nihče več ne dvomi, da bo v vasi končno tudi zadnja testa asfaltirana, čeprav ne v celoti pa vsaj del od Kidričevega do Lovrenca. Ker pa se istočasno pripravljajo še na asfaltiranje vaških cest v Zjomjih in Spodnjih Pleterjah ter Zupečji vasi, pomeni, da bo v krajevni skupnosti Lovrenc zak^učeno asfal- tiranje vseh vaških cest, ki bodo, tako končno povezane z že asfaltirano cesto v Cirkovcih in dalje proti Šikolam in Podovi. Za dela pri asfaltiranju cest v omenjenih vaseh, je prispevala svoj (telež tudi tovarna glinice in aluminija Kidričevo. Samoupravni organi so dodelili dotacijo odborom za asfaltiranje cest po 30.000 din, poleg tega pa je še na prošnjo kr^evne skupnosti Lovrenc, podjet- je odobrilo jemanje gramoza iz jame odlagahšča pepela, iz katere lahko vzamejo 5.000 kub. m gramoza,kar pa je prav tako šteti kot finančno soudeležbo podjetja pri asfaltiranju omenjenih cest. S tem so samo- upravni organi v TGA dokazali, da so vedno in ob vsakem času pripravljeiii po svojih možnostih pomagati pri sofinanciranju cest in urejevanju drugih problemov v krajih, kjer živijo tudi delavci IGA Kidričevo. Vsekakor je dosedanji delež v obliki takih pomoči velik in zasluži vso priznanje! F. Meško Ormož je pel in plesal (Nadaljevanje s 1. strani) Jelka Ciglarič, frizerka iz Maribora, njena prva spremljevalka je bila Danica Kelc, krojačica iz Osluševec, ki je bila lani v Ormožu prva, druga spremljevalka oziroma tretja med najlepšimi pa je bila Stanka Serec, prodajalka iz Huma pri Ormožu. Prvoizbrana Jelka Ciglarič iz,, Maribora je dobila za nagrado zmrzovalno skrinjo, vredno 4.000 din. Poklonil jo je organizator Slovenijavino, obrat Jeruzalem, Ormož. Z izbranim programom so se predstavili humoristi Nela Eržišnik, Arnold Tovornik in Franjo Vičar. Popularna Nela oziroma Marica Hrdalo je s svojo metlo in bodečim jezikom izvrstno pomela Ormož. Za gledalce zanimiva je bila tudi modna revija, ki jo je pripravilo TP Potrošnik iz Murske Sobote. Manekenke in manekeni so prikazali nekaj zelo lepih modelov oblačil in obutve. Za glasbo in petje so dcrbeli ansambel Akordi^ iz Ormoža, ansambel Francka Žibrata in pihalni orkester nižje glasbene šole Omot ki je imel pred začetkom prireditve promenadni koncert. Udeležen; prireditve so se vrteli v pozno no' vse do ranega nedeljskega jutra. Prireditveni prostor je '^P osvetiilo podjetje KRAN iz Ormozi organizator pa je s kemični" sredstvi pregnal celo komarje.. Tretja prireditev Ormož poje ' pleše je uspela z mnogo tru^ organizatorjev, ki imajo sedaj J dovolj izkušenj in lahko pričal" jemo, da bodo naslednje P kakovosti še na višji ravni. ^ Poleg Nele Eržišnik sta udeležence prijetno zabavala tudi Franjo VičarJ Arnold Tovornik iz Maribora Foto: Stanko Ki ^gppjlK — ČETRTEK, 9. avgusta 1973 STRAN 3 INFORMACIJA O NOVIH STREŠNIKIH »VESNA« TOVARNE IGE - VELENJE gj^o v času, ko nam vse bolj občutno primanjkuje stanovanj. Ptedvsem pa primanjkuje raznoterih -radbenih elementov, ki bi jopuščali kakovostno in hkrati gnančno dostopno stanovanjsko gradnjo. Prav zato je pobudo tovarne IGE iz Velenja pozdraviti, 1(0 je P''^*^ dnevi sklicala tiskovno konferenco z namenom, da bi seznanila javnost o novi strešni opeki, ki ne pušča vode, kije še tak veter ne odkrije, ki je mraz ne načne, ki dopušča zračenje, ki je lepa in enostavna za pokrivanje ter ni predraga. Dejali boste, da takih streh enostavno ni. Prav imate: namreč doslej jih še ni bilo pri nas. Tovarna IGE industrija gradbenih elementov, izdeluje novo strešno opeko VESNA, za katero nudi 25-letno garancijo za nepropustnost in odpornost proti mrazu, kar vsekakor pomeni cenenost in gospodarnost. Torej pomembna novost, ko skušamo z družbeno angažiranostjo hitro reševati številne potrebe po stanovanjih. Strešna opeka VESNA je betonski pla- stificirani strešnik, ki je do zdaj že prestal preizkušnje najrazličnejših podnebij od Skandinavije do Sredozemlja. Za 1 kv. meter strehe je potrebno le 10 novih strešnikov VESNA. Izbirate lahko med pestro paleto barv, kar omogoča estetsko prilagajanje strehe v najrazličnejša okolja. S strešniki VESNA je zmanjšano kleparsko delo na najmanjšo možno mero. Strešniki VESNA so primerni tako za stanovanjske hiše, bloke, poslovne zgradbe ali za obnavljanje starih streh. Prednosti strešnikov VESNA so: trajnost, funkcional- nost, estetski izgled in primerna cena. Nova tovarna IGE v Velenju je pričela obratovati v jeseni 1972. Letna proizvodnja bo znašala okrog 8 milijonov strešnikov. NA PRAGERSKEM SO ZGRADILI NOV VODOVOD Hitro naraščanje prebivalstva in stanovanjskih hiš v kraju Pragersko pomeni tudi večjo porabo vode, vodovod pa v zadnjem času ni mogel več zadovoljevati vseh potreb. Na pobudo krajevne skupnosti in političnega aktiva množičnih orga- nizacij iz Pragerskega so se krajani na občnih zborih izrekli za gradnjo novega vodovoda. Z deli so pričeli že koncem letošnjega marca. Skupno s hidranti in ostalim potrebnim materialom je celotna investicija veljala 57 milijonov S D. Od tega so krajani s samoprispevkom po gospodinjstvih zbrali 35 milijonov SD, ostala sredstva pa so prispevali: Krajevna skupnost, _ Opekama Pragersko, kolektiv Železniške postaje Pra- gersko ter nekatere druge organiza- cije in obrtniki. Za gradnjo vodovoda so krajani opravili nad 1500 prostovoljnih delovnih ur. Tesna povezanost organizacij, krajevne skupnosti in občanov je pripomogla, da je bil nov vodovod v dolžini okoli 6000 metrov predan svojemu namenu že po treh mesecih °d pričetka prvih del. Razen Opekarne in Železniške postaje Pragersko je na novi vodovod priključeno 240 gospodinjstev. Viktor Horvat Bistricani tudi letos ob nedokončanem bazenu Vroči poletni dnevi vse pogosteje privlačijo mnoge Bistričane ob rob nedokončanega kopalnega bazena. Vsi, ki so verjeli v obljube odgovor- nih, da bo kopalni bazen v Slov. Bistrici priprav^en za kopanje že leta 1972, so se žal tudi letos ušteli. V teh vročih dneh je obljubljeni bazen postal gradbišče in bo ostalo še vso letošnjo poletno sezono. Pričakovanja občanov so bila toliko večja in opravičena, ker so že lansko leto zbrali za obnovo dotra- janega kopalnega bazena 120.000 dinarjev s tem, da so se odpovedali enodnevnemu zaslužku. Obrtniki in delovne organizacije pa so prispevali še dodatna sredstva v obliki reklam- nih oglasov. Člani OK ZMS Slov. Bistrica in vojaki so svoj delež, pribhžno 100.00 dinarjev, prispe- vali v obliki udarniškega dela. Del sredstev pa naj bi zagotovili iz sklada za uporabo mestnega zem- ljišča. Bistricani bodo kljub temu morali uporabljati različna prevozna sred- stva, da se odpeljejo do najbližjih kopališč. Največ jih odide v Kidri- čevo in Rog. Slatino. Težje je za tiste, ki nimajo svojih prevoznih sredstev in so odvisni od autobusnih zvez in sreče v stopanju. V. H. Krajevna skupnost v novi ustavi Razvoj samoupravljanja in uveljav- !yanja oblik neposrednega odločanja občanov in delovnih ljudi daje vse pomembnejše mesto tudi krajevnim skupnostim, ne samo kot samo- upravnim skupnostim občanov, temveč jih opredeljuje tudi kot družbeno-ekonomski odnos. V ustavi iz leta 1963 je bila krajevna skupnost samo omenjena; nekoliko podrobneje je bila vloga krajevnih skupnosti opredeljena v občinskih statutih. Konkretno statut občine Ptuj iz leta 1969, v svojem 171. členu opredeljuje krajevno skupnost kot »samoupravno skupnost obča- nov, v kateri občani organizirajo komunalne, stanovanjske, gospo- darske, socialne, zdravstvene, kul- turne, prosvetne, vzgojne, telesno- vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev kakor tudi za razvoj naselij." V 41. dopolnilu k ustavi SR Slovenije iz leta 1971 so podrobneje nakazani interesi in naloge krajevnih skupnosti, v okviru družbeno-eko- nomskih odnosov iz prve faze reforme. Te naloge povzema tudi sedanji 81. člen osnutka nove ustave SR Slovenije. V osnutku nove ustave SFRJ je v poglavju „Temelji družbenopoUtičnega sistema" po- sebno podpoglavje „Samoupravlja- nje v krajevnih skupnostih" s tremi členi (99. do 101.). Osnutek ustave SR Slovenije pa je namenil krajevni skupnosti kar 4 člene (od 79. do 82.), ki deloma povzem^o ustrezne določbe osnutka zvezne ustave in jih podrobneje opredeljujejo. Prav ta pregled ustavnih določil dokazuje, da so v zadnjih desetih letih krajevne skupnosti napravile velik razvoj in postale sestavni del enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. .'^i .nil. OBVEZEN DEL SAMOUPRAVNE- GA SISTEMA V osnutku nove ustave je krajevna skupnost opredeljena kot obvezen konstitutivni element samoupravne- ga sistema in samoupravne organizi- ranosti družbe nasploh. KS je specifična samoupravna interesna skupnost, v kateri delovni ^udje uresničujejo in zadovoljujejo svoje skupne interese in potrebe, se povezujejo z organizacijami združe- nega dela in z drugimi samouprav- nimi organizacijami, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena tako v občini kot širše. Gre torej za odprto samoupravno skupnost, ki ni vezana zgolj na meje in okvire ene občine. V KS se povezujejo delovni ljudje, ki živijo in delajo na njenem območju; prav tako pa se povezujejo tudi delovne skupnosti TOZD in drugih samo- upravnih skupnosti in organizacij, ki v tej skupnosti delujejo ah zagotav- ljajo zadovoljevanje posameznih dcupnih potreb delovnih ljudi v njej. Za razliko od dosedanje ustavne ureditve, v kateri je bila krajevna skupnost usmerjena predvsem na urejanje komunalnih in drugih vsakodnevnih potreb prebivalcev; statut občine pa j^ med drugim določal tudi način ustanovitve, območja, organizacijo in pravice krajevnih skupnosti, je v osnutku nove ustave poudarek na samo- upravnem organiziranju delovnih ljudi v KS; področje, na katerem uresničujejo svoje skupne potrebe in interese, pa je postavljeno mnogo širše. Poleg urejanja medsebojnih odnosov v naselju in posameznih družbenih dejavnosti vključuje tudi splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, sprejemanje progra- mov razvoja KS, gospodarjenje itd., torej, vse bistvene potrebe za njihovo delo in živ^enje. Posebej je poudarjena potreba o organizirani razpravi v organizacijah SZDL, kar naj zagotovi, da bodo odločitve vsestransko pretehtane in najboljše. KRAJEVNA SKUPNOST KOT DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOS Osnutek nove ustave opredeljuje krajevno skupnost kot družbeno- ekonomski odnos, ki v naši samoupravni družbi združuje de- lovne ljudi v osnovnih življenjskih interesih, ki so po svoji naravi taki, da jih n^lažje uresničujejo nepo- sredno v krajevni skupnosti. Pri tem gre tudi za skupnost TOZD, drugih samoupravnih skupnosti in organi- zacij, ki delujejo na območju KS in ki lahko odločno vpUvajo na življenje v krajevni skupnosti. Povezana m.ora biti tudi s tistimi organizacijami združenega dela, ki im^o svoj sedež izven KS ah občine, njihovi delavci pa živijo na območju KS, ki ustvarja življenjske pogoje za njihovo produktivnost (Konec na 4. strani) 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 9. avgusta ij 40 LET PGD VIDEZ V nedeljo, 29. julija 73 je prostovoljno gasilsko društvo Videz v občini Slov. Bistrica slavilo 40 letnico delovanja, kar pomeni za to društvo tudi 40 let samoodpovedo- vanja, udarniškega dela in tesnega sodelovanja s krajani. Njihovo razvojno pot še danes živo opisuje osem preživelih članov, ki so leta 1933. postavili temelje društva in ustanovili tudi prvo gasilsko desetino. O njihovi veUki aktivnosti in želji po kar najbolj varnem okolju pred požari in drugimi elementarnimi nezgodami kažejo tudi podatki, da jim je do sedaj uspelo na svojem področju zatreti že v kali vse požare. Bili pa so med prvimi, ko je bila potrebna pomoč društvom iz sosednjih krajev. Ne samo v požarni varnosti ampak tudi v kulturnem življenju so z ustanovitvijo društva štorih pomem- ben korak k napredku. To se je pokazalo predvsem dve leti po ustanovitvi, ko so z samopri- spevkom in prostovoljnim delom zgradili v svojem kraju gasilski dom, v katerega so si že dve leti kasneje postavili motorno brizgalno, ki jo še danes uspešno uporabljajo. Obdobje po osvoboditvi je pomenilo delo pričeti skoraj znova. Najprej so skupno s krajani napeljali elektriko in uredili do vasi dovozno cesto, kar je bil predpogoj, da so pozneje lahko uspešno uporabih novo nabavljeno gasilsko vozilo in potrebne gasilne cevi. Gasilsko vozilo, cevi in pozneje še motorno brizgalno Rosenbauer so kupih predvsem iz samoprispevka članov in krajanov ter finančne pomoči občinske gasilske zveze Slov. Bistrica. Velikosti kraja ustreza tudi število članov. Za dolgoletno delovanje in dosežene delovne uspehe je občin- ska gasilska zveza Slov. Bistrica podelila posameznim članom odli- kovanja in diplome. Republiško gasilsko odlikovanje 111. stopnje sta prejela Alojz Hajšek in Franc Ledcovar ml. Posebne značke za dolgoletno službovanje v gasilskih vrstah so prejeli za 40 let Josip Štukl, Franc Leskovar, Alojz Ganziti, Kari Vehovar, Leopold Leskovar, Mihael Kamenik in Viktor Rak. Za 30-letno delovanje je prejel značko Peter Hajšek, medtem ko so za 20-letno aktivno delo sprejeh značke Peter Hribernik, Ivan Marguč in Ivan Kac. Za 10-letno delovanje pa so prejeli značke Zvonko Rak, Jože Hajšek, Alojz Hajšek in Milan Leskovar. VH Zbora in svečanosti ob 40-letnici PGD Videz so se udeležile številne desf gasil, društev iz celotne občine. Popravki v 29. številki Tednika z dne 2. avgusta 1.1. si je tiskarski škrat privoščil več napak. V sestavku Kreditna banka Ptuj pomaga razvijati gospodarstvo ptuj- ske občine v tretjem odstavku naj zato bralec pravilno prebere besedo konverzijo (ne pa konverzacijo). V enajstem odstavku je pravilno število varčevalcev nad 25.00 (ne pa 2500). Končno direktor KB Ptuj ni Janko, temveč Anton Purg. V sestavku Ko so fantje proti Dravi šh je izpuščen celoten četrti odstavek, ki se elasi: „Končno so fe odkrili most, pa ne tistega betonskega, temveč železne- ga. Nič zato, so si dejali, če zdrži tovorni vlak, bo še nas. Vseeno pa jim ni bilo, ko so ugotovili, da jim je nekdo obtežil žepe s kamenjem. Sumijo, da so to bile njihove lastne roke, prepričani pa niso, saj tudi ljuddca modrost pravi, da „levica včasih ne ve, kaj dela desnica". Za vsak primer so se morali tega bremena znebiti, da se pod težo ne bi upognil železniški most. Tudi ne gre, da bi kamenje metah kar v prazno, brez smisla in cilja, zato so poiskali ustrezne tarče. V opravičilo je treba povedati, da je bila noč, zato so bile edine vidne tarče luči na kandelabrih ob Dravi. Kritično je treba še dodati, da niso bih posebno spretni metalci, - saj se jim je posrečilo razbiti samo eno luč, čeprav so porabili vso zalogo svojih žepov." Prosimo bralce, da nam te in morebitne druge napake oprostijo. Uredništvo Vinico Knez PRVI PREDSEDNIK ODBOi! ZA NOTRANJO DELAVsi KONTROLO V tovarni 'glinice in alumin«, že pred meseci dali v javno razpj, in obravnavo osnutek pravilnik, notranji delavski kontroh v Tn katerega so člani delovne skupnj temeljito obdelaU in ga samoupravnim organom v nadaj postopek. Tako ga je na enii^ sej sprejel in potrdil tudi centu delavski svet, kar pomeni, dajeie pričel tudi uradno veljati. Nazaj, seji centralnega delavskega sveta so izvolili tudi predsednika t odbora, ki šteje 5 članov in sjcej vsake organizacije združenega 4 po enega. Za prvega predsedniki bU izvoljen VINKO KNEZ, družbenopohtični delavec ter tu še vedno agilni član ZK sindikatov, ki ve, kje je njego mesto in kakšna je njegova naloj Razumljivo je, da bo imel odt« težko in odgovorno nalogo, kip-, bo kos le, če mu bodo pomagalii člani kolektiva pri odkrivanju raa nepravilnosti. Ob izvolitvi je i Vinko zelo presenečen, ko je si da je ta odgovoma in zahte?: funkcija zadela prav njega. Dejal da bodo člani odbora posta; dosledno po pravilniku in ; pričakujejo vsestransko pomj celotnega kolektiva, saj bo edn tako možno govoriti o uspešna delu odbora, ki je prvi te vrste: nas in ki bo moral zares iiK odprte oči povsod ter spi: odkrivati vse morebitne nežek: probleme ter tudi takoj odločno energično ukrepati oziroma ; predlagati samoupravnim organir F.Mei KRAJEVNA SKUPNOST V NOVI USTAVI (Nadaljevanje s 3. strani) dela, čeprav dohodek ustvarjajo drugje. Potrebna razčlenitev teh odnosov, njihovih pravic in obveznosti je zlasti pomembna za področje stanovanjskega gospodarstva in ko- munalne dejavnosti, trgovine na malo in gostinstva. Skratka, za tiste dejavnosti, ki so bistvenega pomena za življenje občanov, ki pa so danes še vedno v preveliki meri odtujene od vpliva občanov. Prav iz tega KS ni in ne more biti omejena z mejami in okviri ene občine. To velja enako tudi za vire sredstev, s katerimi si bo KS zagotavljala finančno in mate- rialno osnovo za uresničevanje njenih funkcij. Krajevna skupnost se bo na ta način uveljavila kot družbenoekonomski odnos, ki raste iz proizvodne osnove naše družbe in je njen položaj zakoreninjen v temeljnem samoupravnem proizvod- nem odnosu. Podrobneje pa bo njeno mesto in ureditev določal statut občine. KAKO V OBČINI PTUJ? Nekatere od nakazanih skupnih potreb delovni ljudje ne zadovo-' ljujejo samo v okviru krajevne skupnosti, zato se nujno morajo povezovati in organizirati z organi- zacijami združenega dela, še posebej pa s samoupravnimi interesnimi skupnostmi (cestni sklad, samo- upravna stanovanjska skupnost, TIS za področje vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva, temeljna kulturna skupnost, zdravstveno varstvo, so- cialno zavarovanje itd.) Glede na zelo različno razvitost, število prebivalstva ipd. posameznih krajevnih skupnosti v ptujski občini, bodo pri tem povezovanju ,in sodelovanju posamezne KS različno udeležene. V večini KS ni TOZD s področja gospodarstva, v samo- upravni stanovanjski skupnosti bodo imele svoje delegate le KS Ptuj, Kidričevo m M^šperk in podobno, zato je potrebno najti ustrezno obliko organiziranja KS, preko katere bodo lahko enotno uveljav- ljale svoj interes in potrebe. Ena od takih obUk bo zbor krajevnih skupnosti v okviru skupščine občine Ptuj. Doslej takega zbora v občini nismo poznali. Na predlog občinske konference ZKS je bila v začetku lanskega leta šele ustanovljena komisija za krajevno samoupravo; sicer pa so krajevne skupnosti lahko uveljavljale svoje interese v občinski skupščini le po odbornikih občin- skega zbora. Skupščinski sistem bo temeljil izključno na delegatskem odnosu, zato prvi osnutek predloga, ki bo dan v razpravo družbe- no-političnim organizacijam in pozneje v javno razpravo, že predvideva, da bi n^ zbor krajevnih skupnosti štel 45 delegatov. Merilo za izračun števila delegatov je bilo 2.227 prebivalcev in 923 zaposlenih delavcev v krajevni skupnosti. Na podlagi tega predloga bi 14 krajevnih skupnosti imelo v zboru po 1 delegata, 10 KS po dva delegata, KS Ptuj pa 11 delegatov, ker ima 12.961 prebivalcev in 4.737 zaposlenih. Vse to je le še prvi, vendar zelo realen predlog, ki mu bo končno potrditev dala javna raz- prava. F. FIDERŠEK KONTRACEPCIJA ZA PTICE V zadnjih dveh letih so golobom natrosili 300 ton piče, kateri so bila primešana kontracepcijska sredstva. Golobji naraščaj seje zmanjšal za 90 odstotkov tako, da v mestu konferenc OZN ob lepem Ženev- skem jezeru trenuto živi le še okoli 30.000 golobov. ^gpjjlK — ČETRTEK, 9. avgusta 1973_ STRAN 5 JUNAKI NEREDA so in kje? Prav gotovo ste katerega že srečali na pločniku ali a ulici. Mamice z otroškimi vozički ,"n upokojenci v ptujskih parkih pa " z njimi srečujejo vsak dan. Večinoma so to mladi junaki na železnih konjičkih, takih enostav- nih kjer je treba pritiskati pedale, 3li' boljših in nevarnejših s pomožnim motorjem, pa onih na ^njske sile, ki jim pravimo - mopedi. Ni njihova samo cesta in ulica, tam, razen na prehodih za pešce, njihovo junaštvo ne pride ■ dovolj do izraza. Zato raje zganjajo • svoja junaštva po parkih in pločnikih, kjer bi naj bih nebogljeni pešci edino še vami, saj je tam vožnja s kolesi in motornimi vozili prepovedana. Med take junake spadajo tudi trije mladi fantje, ki s svojimi rjovečimi mopedi cesto vadijo moto-kros v Ljudskem vrtu, po ptujskem parku in po ulicah. Pridrvijo med otroke na igrišče kot jastrebi med piščeta, parajo ušesa, od dnevnega mestnega hrupa s foni že itak preobreme- njena, plašijo dojenčke,- da jih mamice potem komaj utolažijo in tako naprej, kdo bi vse našteval. Med podobne junake spada tudi A. M. iz Prešernove 24, ki je sicer šofer pri Komunalnem podje^u Ptuj. N^brž je včasih zjutraj malo zaspal, na delo pa ni hotel zamuditi, zato je navadno z avtomobilom i zdirjal kar naravnost skozi park ob [ Dravi na svoje delovno mesto. I Paznik KS Ptuj ga je enkrat pri 1 dejanju le zalotil, in sedaj ga čaka „napada" pri sodniku za prekrške. Treba bi bilo našteti še celo vrsto takih in podobnih junakov, ki uničujejo zelenice, cvetlične nasade, grmičevje v parku, zaljubljence, ki jih moti luč in namesto, da bi se umaknili v temni kotiček, raje kamen v žarnico, ali tiste, ki Lz gole objestnosti razbijajo košarice za odpadke. Skratka, cela vrsta je takih , junaštev" in anonimnih ,Junakov", ki cesto ostajajo anonimni prav zaradi nebudnosti in brezbrižnosti občanov. Opozoriti je treba še na en pojav, ki dobiva zadnji čas vse večjo masovnost. Krog mladih hazarderjev v ptujskem parku se stalno siri. Odkod mladoletnikom denar, saj cesto igrajo za kar visoke vsote? Tudi to bodo začeli ostreje kontrolirati in poiskali starše, ki so za početje svojih mladoletnikov pored zakonom odgovorni. Poleg tega pa ti mladi hazarderji v parku zasedajo prostor, ki je dodeljen upokojencem in posebej označen z napisom ,,samo za upokojence". Vsa našteta in druga podobna junaštva, iz objestnosti ali zlobe porojena, močno kazijo videz vse bolj turističnega Ptuja, predvsem pa ogrožajo otroke m dmge občane, ki si želijo v parku vsaj nekaj minut miru in oddiha, poleg tega pa povzročajo občutno škodo na družbenem premoženju, ki jo morajo plačevati potem vsi občani. Prav zato je dolžnost vsakega občana, da pomaga pazniku krajevne skupnosti in drugim pristojnim organom za javni red in mir, da take pojave, če že ne povsem izkoreninimo, pa vsaj omejimo na minimum. Eden od preventivnih ukrepov pa bo tudi v tem, da bomo imena kršiteljev objavljali in javno žigosali njihovo početje. F. F. Poljčanska stara osnovna šola dobila novega lastnika \ Pred kratkim so v Poljčanah prenesli lastništvo zgradbe stare osnovne šole v last Zdravstvenega (k)ma Poljčane. Z izpraznitvijo še ^eh stanovanj v soli bodo v "slednjih dneh pričeli zgradbo preurejati za potrebe Zdravstvenega naprej tako „diyjale". Zenice zdravje še ni izdalo in' ne ustraši tudi težjih del. K!" temu pa: kaj bo, ko ji bo zdwj^ obrnilo hrbet in bo njen košček vi| prerasel plevel; od občine pabo' nadalje prejemala samo shnboliC podporo? Iz pogovora sem sklepal, da niJ^ otrok, moža pa je ze pred * izgubila. Zaskrbljenost nad pfil^" njostjo tako Mariji Lešnik ni čeprav je v pogovoru ni pO*" poudarjala. ' ^gONlK — ČETRTEK. 9. avgusta 1973 STRAN 15 MESTNA HRANILNICA CENTER HRANILNE SLUŽBE V PTUJU OPRAVLJA VSE POSLE Z DINARSKIMI IN DE- VIZNIMI VLOGAMI, Z IZPLAČEVANJEM OSEB- NIH DOHODKOV IN POKOJNIN NA HRANILNE KNJIŽICE MENJALNICA VALUT Odprto dnevno od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. rezervirano za tuizeka ?OBER DEN FSEN FKUP NO LEP fOZDROF! Joj. joj, to ovo soboto sen bija v ^moži na tisti prireditvi kak so *P« dikline zbirali, fejst jeli no pili, P no plesali. Saj rečen, toti i'fmozonci so vun s hujdica. 'okstio prireditev so zrihtali, ke so tJ* ^« komori fstrašili, pa ne zavolo ke jin ne bi vroča kri šmekala, J*^.Pa zato, ker so fse okolnokoli z "«Ksnin hujdičon prešpricali, ki ne^e ' '^omorove nose pasala no so rajši mil okoli 5.000 ludi pri miru. , sen van pisa, da se je mislila ^' moja Mica prijaviti za izbiro elit "^Jlepše pa si je to v zodjen .'"premislila, še posebno te, gdo ' spiker poveda, da se je s številko Pfijovila tudi Marica Pohrdalo, Dtet^i'*' je z metloj na odri 'a no z jezikon pometala. Pjebi, i,* pa mo jezik na firzolce! Samo ji lidje tak ploskali no se smijoli —i kak so krulile svije — te de Mica! čista zagvišno skoro grotala nova; tele-vizijska zvezda. Kak dugo dej svetla jas ne ven, bojin pa se, da dej vgasnola že na svojen prven javnenj nastopi. Saj vete kak je, če so ji svijei krulile v štalinki, te ji lehko lidje: fučkajo no paradajz v glavo mečejo.i Da nete tudi vi meni paradajza v| glavo vrgli mo gnes že na pulovici svojega rezerviranega kota nareda; črto no piko, saj se mi v guti žgenki; delajo, pa tudi šrajb mašina se mi jej pokvorila. • Zato van naj bo za gnes zadosti.j Lepo no dobro se mejte pa tudi na^ mene si kaj spunite. Pište mi na moj: antres: Uredništvo Tednika Ptujj (rezervirano za Lujzeka). na mene sil kaj spunite. Pišite mi na moj antres:: Uredništvo Tednika Ptuj (rezer-^ virano za Lujzeka). i