Jožica Škofič Kroparski vzdevki V članku so predstavljeni kroparski vzdevki, in sicer njihove glasoslovne in skladenjske, tj. besedotvorne, značilnosti. Posebna pozornost je posvečena motivaciji poimenovanj, ki kaže na nenavadno jezikovno bogastvo tega gorenjskega kraja. The article looks at nicknames from Kropa and their phonetic and syntactical characteristics. The author also analyzes various motifs for their origin which reveal the unusual linguistic wealth of this Gorenjsko town. V članku bodo predstavljeni vzdevki, torej tista osebna lastna imena, ki se dajejo osebam po kaki značilnosti, tj. telesni, značajski, dejavnostni ipd., z namenom, da bi jih dodatno označili. Nekateri vzdevki se kmalu pozabijo, drugi pa lahko poimenovanim ostanejo vse življenje - nekateri se lahko prenesejo celo na vso družino in tako postanejo tudi hišno ime. Znano je, da so vzdevki tudi eden od pogostih virov slovenskih priimkov.1 Predstavljeni bodo vzdevki, ki sem jih poleti 1999 zbrala med Kroparji, starimi približno od 15 do 90 let, nekaj pa je tudi takih, ki se jih spominjajo starejši Kroparji iz svoje mladosti. Ena od značilnosti Kroparjev, zaradi katerih se razlikujejo od prebivalcev sosednjih (vsaj v preteklosti bolj kmečkih) krajev, je namreč tudi ta, da ima, kot pravijo »sküoR usä:k KRÖ:ptiR so:ipaRtt:kol, ta mla:t pa ta stci.R«. Vzdevke imajo tako ne le mladi, ampak tudi starejši Kroparji, med njimi pa precej več moških kot žensk. Ker je Kropa po drugi svetovni vojni gospodarsko napredovala, je privabila tudi številno nedomačo delovno silo - Kroparji prišlekom pravijo pa.Rse. lenca in tudi mnogi izmed njih kmalu dobijo svoje vzdevke. Ta imena se lahko rabijo tako pri pogovoru o neprisotnih osebah kot pri ogovarjanju (to seveda redkeje), nekatera so si poimenovani nadeli sami, druga so jim »prilepili«, 1 Literature o izvoru priimkov je precej - veliko je zbrane v knjigi Janeza Kebra, Leksikon imen, Celje: Mohorjeva družba (1988), str. 76-80. kot pravijo, vrstniki in sokrajani. Motivacija za nastanek teh poimenovanj je pri nekaterih že zbledela, pri drugih je še zelo živa. Mnogi vzdevki nosijo v sebi tudi zanimive zgodbe - tako o svojem nastanku kot o svojem nosilcu. Nekateri Kroparji imajo celo več vzdevkov (Jo:zol - Joxä.ncon J6:žci = S e: lim, JeRne.ic = ta Č(i:non Mt:xa), ki so si jih pridobili v različnih življenjskih okoliščinah in jih z njimi poimenujejo včasih različni govorci, včasih pa isti govorci v različnih govornih položajih uporabijo različno ime — vzdevek za ogovorjenega ali neprisotnega v pogovoru. Mnoge vzdevke namreč njihovi nosilci - poimenovani razumejo tudi kot žaljivke in so kot take torej neprimerne v govornem položaju, ko je poimenovani prisoten, spet drugi pa so poimenovanim v ponos in jih radi slišijo. Tudi dejstvo, da mi je v razmeroma kratkem času kot nedomačinki uspelo zbrati toliko vzdevkov, je tako posledica mojega dolgoletnega raziskovalnega dela med Kroparji (sedaj ga mnogi pač že razumejo in dobrohotno sprejemajo), kot tudi srečnega spleta okoliščin, ki so mi omogočile tudi neformalno druženje s Kroparji obeh spolov, ki so bili moji informanti. Zbiranje in zapisovanje vzdevkov ter raziskovanje njihovega izvora je delo, ki zahteva veliko pojasnjevanja in zagotavljanja raziskovalčeve dobronamernosti, saj so ta imena nekaj, s čimer se lahko poimenovane tudi hudo prizadene. V svojem prispevku bom tako predstavila le del izmed okrog 200 zbranih kroparskih vzdevkov — z njimi pa ponazorila načine nastajanja teh poimenovanj in njihove glasoslovne in tvorbene značilnosti. O tem, da so bili Kroparji vedno pozorni na različne telesne, duhovne, značajske posebnosti svojih sokrajanov in vrstnikov in sojih znali tudi neprizanesljivo poimenovati, priča več dejstev, med drugim: - bogato besedje te pomenske skupine (telesna, duhovna nenavadnost ali vsaj drugačnost ipd.); — igra otrok in odraščajoče mladine, ki so ji rekli »gravžanja«, v njej pa so igralci glasno povedali, kaj se jim na soigralcu, ki se je za nekaj časa umaknil, najbolj »gravža« 'gnusi’ (zapis o tem v arhivu kroparskega Kovaškega muzeja2); — vzdevki v Kropi niso le stvar slenga mladih, ampak način poimenovanja vrstnikov tako med mladimi kot tudi med najstarejšimi, - mnogi vzdevki so se ohranili tudi v hišnih imenih. Tako kot v hišnih imenih’ se tudi v vzdevkih seveda odražajo mnoge glasoslovne značilnosti kroparskega govora.4 2 O igri poroča tudi Zmago Šmitck, Otroške igre v stari Kropi, Glasnik slovenskega etnografskega društva, XIII, Ljubljana 1972, št. 2, str, 10: »Gravžana: Otroci (dečki in deklice) so posedli v vrsto, nato pa poslali enega nekoliko vstran, da so sc domenili, kaj sc jim na njem ’gravža’ (= gnusi). Nekdo si je moral vse to zapomniti in poklicati čakajočo ’žrtev’. Začel je naštevati, npr.: ’Enemu se gravža, da imaš kriv nos, drugemu, da smrdiš, tretjemu, da si škilast' in žrtev jc morala uganiti, kdo jc kaj rekel. Čc jc pravilno uganil, jc bil rešen in oni je postal ’žrtev’. Igra jc bila vedno zelo zabavna, čeprav sc jc včasih zaradi prehudih »kritik« končala z zamero ali celo s pretepom.« 3 O tem v članku J. Škofič, Hišna imena v Kropi, simpozij Slovenska lastnoimenskost, Pišccc 1999, v tisku. 4 O tem podrobneje v člankih J. Škofič, Fonološki opis govora Krope, Jezikoslovni zapiski III, Ljubljana (1997), str. 175-189, Oncmitcv in oslabitev samoglasnikov v kroparskem govoru, Slavistična revija 44, Ljubljana (1996), št. 4, str. 471-479, Nekatere glasoslovne značilnosti govora Krope na Gorenjskem, Logarjev zbornik, Maribor (1999), str. 99-108 itd. Najočitnejše samoglasniške značilnosti: — temni dolgi samoglasnik i: (VitceguveRnetR), — prednaglasni atR (MatRlpttak), — odsotnost preglasa e > o za palatalnimi soglasniki (Alelptjouka), — oslabitve kratkih naglašenih samoglasnikov, npr. -'ač> -gčl-'ač(BeRg'lgč/BeRg'lač, La'spč), — oslabitve nenaglašenih samoglasnikov, npr. -nik > -nek (Špetlčnek), — onemitve nenaglašenih samoglasnikov, npr. ponaglasni (Ddtnjelouka), ponaglasni -i- v priponi -ica (Lutkanca, ŠkptRanca, ŠttntaRca) in -nica (PRatšanca), ponaglasni o v priponi -oc in -ovac (Rade, Setntouc), izglasni -i (ta Debetu Matksal). Najpogostejše oz. najočitnejše soglasniške posebnosti: — uvularni / jezičkov r (TptRa, VitceguveRnetR), — odsotnost švapanja (La'sgč, Klobdtsa), — narečno mehčanje mehkonebnikov pred sprednjimi samoglasniki (SčitRaR / SkitRaR), — večinski izgovor u tako pred zadnjimi kot sprednjimi samoglasniki (£Ji:tez), — otrditev l’ > l (ŠtRutksl), n' > n (Lätxina), — asimilacije (prilikovanja) po zvenečnosti, npr. -dč- > -tč- (Želd. tčok), — disimilacije in diferenciacije (različenja); ž-ž > r-ž (Fa.RŽo.louc). Tudi besedotvorni postopki in tvorjenke imajo bolj kot ne enake značilnosti kot hišna imena. Vzdevki so lahko dvobesedni, sestavljeni iz: — kakovostnega pridevniškega prilastka in imena z določnim členom ta (ta ČptRon Mi:xa, ta Moča:n Ti:ne, ta Debetu Mdtksdl), — vrstnega pridevniškega prilastka in imena (KRÖ.paRsk Pis‘kgč). Najpogosteje so vzdevki enobesedni, in sicer izpeljanke, tvorjene z naslednjimi priponami: — za moški spol: -sk(Jä:itok,Be:cok,Ma:Rlö:tok, KRÜ.xok), -čok(JešpRetnčok),- (o)c (JeRne:ic, Rä.ic) -ol (Tötmal, JötzM, Gütstal), -o (Betzlo, Litlo), -ko (Ušetsko), -'ač/ -'§č/-'oč (La'sgč, BeRg'lgc), -ovoc/-ouc (Se.ntouc, Fütntouc, GRÖtgouc), -ica/-ca (Katpalca, Liitkanca), -nica/-onca (SkdtRanca), -a (Butja, Jatnez.a, Puttka, Fotca, Jatita, FRetda), -i (Siitzi, BatRti, Lutki, Dotndi, Ketksi), -ež (Matikež), -a:R (KomisatR), -aR (ŠfRttkaR, DRÖtzgaR), -e (Vatne, Žatne). — za ženski spol: -evka/-ouka (Alelptjouka, Dd.njelouka, Ppttouka), -ka (Fadajitijka) -nica/-onca (PRdtšanca), -ica/-ca (Sptuzica, Čptpca, Čebetlca), -aRca (SitntaRca, GattaRca), -la (Kdtusla, Niitdla), -a (TptRa), -u:la (ČaRnutla), -ika (Bitbika), -na (Zaščittna - posamostaljeni pridevnik). Nekateri enobesedni vzdevki so sklopi (Jätnezjätnez, Paüpötli, Cätlik,'Zak'zak) ali zloženke (VitceguveRiietR, JutijgfRatua), nekateri so nastali s konverzijo — izpridevniški samostalniki (MptdRa, Zaščittna). Zanimiva pa je predvsem motivacija nastanka teh vzdevkov in zgodbe, ki se skrivajo v njih — temu je namenjen naslednji del razprave. Imena so predstavljena tako, da poknjiženi iztočnici in enačaju sledi narečna oblika imena, temu oznaka spola (m 'moški’, ž 'ženski’), nato pa za znakom < razlaga imena, kot sojo posredovali sami kroparski govorci (v nekaterih primerih je v ležečem tisku predstavljena tudi raba imena s sobesedilom). Imena sem razdelila na skupine glede na njihov izvor, tj. motivacijo poimenovanja - nekatera imena imajo lahko tudi več različnih virov za svoj nastanek, a so navadno predstavljena le v enem razdelku. Vzdevki so nastajali kot: - poimenovanje po telesnih značilnostih: Črni Miha = ta Čtf.Ron M/:xa ta Čft.Rogga M/:xa m < šaljivo poimenovanje ob nastopu na smučarskem tekmovanju, poimenovani je imel črno polt in lase (rojstno ime poimenovanega je sicer Marjan): »U Se.uško doli:n so tRi:desetme:tgiRsko skaka:lonco otup.Rlo. U'so Kap.paRjo so skakäd, samp: 'jes pa 'še a'don sua smu:čala. Po: som pa 'jes sko.ču s ta uedkom smu. čam pa s pä:lcam, pö: som pa ta 'neibol sko.ču od u'sox. Najä:uu me j pa Xä.fnaRjou Damja:n: »Ska.če Čč.Rni Mr.xa.« Od ta'kgt me ce:la Se:uška doli:na pozna: kukaR Č6:Rni Mt:xa.« Čevapčič = Čevdtpčič-a m < poimenovani je majhen in debel Debeli Maksel = ta Debč:u Md.ksol ta Debč.uga Md.ksolna m < poimenovani je dobil vzdevek zaradi svoje postave Indijanec = Indija.nc -a m < poimenovani je imel »indijanske« poteze in način gibanja: »Zine: Ram je la.ufou.« Kajla = Kd:ila-e m < poimenovani ima postavo take oblike Kitajček/Kitajči = Kitaačok -čka/Kitdači -ja m < poimenovani je dobil ime zaradi oblike svojih oči in svoje velikosti Kombeljc = Köanbolc -am < poimenovani je bil majhen in čokat — v kroparskem govoru pomeni beseda köanbolc tudi 'majhen in okrogel kupček blata’: »Köanbolc je i'mou na pödstlo pö:uxno dnä.'Rja, k som ‘jes ke: pa.R'Sou, po: ga i pa pok’Rou, da se ne:b ut:du. ‘Jes som po:i Ra:i'kaR ‘šou. 'Se so mo ga uokRÖ.dlo pö:i.« Lasač = La'sgc Lasäxa m < poimenovani je imel dolge lase Minimaks = Mi:nimä:ks -a m < rojstno ime poimenovanega je Maks in je kljub odraslosti zelo majhen Močni Tine = ta Močdai Tiaie ta Močaajga Tiaieta m < poimenovani je dobil vzdevek zaradi svoje moči Selim = S4:lim -a m < poimenovani je dobil vzdevek zaradi telesne podobnosti z nekim turškim sultanom Sumo = S liano -ta m < poimenovani je videti kot japonski sumoborec Šentovec/Šentejc = Ščaitouc -a/Šč:nteic -a m < poimenovani je šepal Vitez = Ui:tez -a m < poimenovani ima izredno pokončno držo, v neki igri je igral viteza; njegove pogosto rabljene besede so: »Miljöai imaan in 'ničkodiko deui:s!« - poimenovanje po psiholoških značilnostih (značaj, navade in razvade ipd.): Alelojevka = Alel6:jouka -e ž < poimenovana je bila pobožnjakarica: »K som biu 'jest uot'Rok, smo ixodtd nagö:jat.« Bezlo = Bö.zlo -ta m < poimenovani se noro (zbezlaai) obnaša, dirka z motorjem, bezlja Klobasa = Kloba.sa -e m < poimenovani je dobil ta vzdevek, »zatp: k je tp:k goup.RU, da i samp: kloba'sou - uelt:k goup.Rii pa 'noč popealpu.« Kroparski piskač = KRÖ:paRsk pis 'k{tč KRÖ:paRzg:a piskd:ča m < poimenovani ima visok glas - vzdevek je izrazito slabšalen Luknjica = Lii.konca -e m < poimenovani »je i'mou štacuaio pa pekani.jo, pa i ‘uos dniu.R k neanu le:tu, tokp: kukaR k so fp.Rcal, k so u'se ku.golce s'le u lu:konco«\ poimenovani je bil tudi prvi moški z uhanom, torej luknjico v ušesu Prašnica = Pnä:sanca -e ž < poimenovana je kot deklica rada praskala sošolce in je dobila vzdevek, »zatö: k je tg:k p Raška: la ngs, k smo se te:plo«. Sirotinja = Siud:tinja -e m < poimenovani je bil Neslovenec, kije zmeraj tožil, da česa nima, in prosil za pomoč Solzica = S6:yzica -e ž < poimenovana je pogosto jokala, točila solze - poimenovanje po poklicu, zaposlitvi ali zanju značilnem predmetu: Fadajinka = Fadaji:rjka -e ž < poimenovana je bila priznana izdelovalka domačih rezancev, fadaji.nou (—* Nudla) Komisar = Komisä:R -ja m < poimenovani je bil partizan in aktiven komunist; o njem kroži v Kropi naslednja anekdota: »Komisd.R ne:ke če:te pRixa:ja u doli:no!« je zau'pou, k je zle:tu po šte:rjgax u L6:usk. Majeriča = Mä:j§Rca -e ž < poimenovana je bila majerica, planšarica na bližnji Vodiški planini Nudla = Nu:dla -e ž < poimenovana je izdelovala rezance, nii. dslne (—* Fadajinka) Potovka = P6:touka -e ž < poimenovana je bila kroparska potovka Sabla = Sa:bla -e m < poimenovani je bil oficir starojugoslovanske vojske in posebnež, kije rad pokazal svojo sablo in je z njo prihajal tudi v gostilno Sekirar = Ski:RaR/Sči:RaR-ja m < poimenovani je bil lastnik fužinice in sekirarnice Šerif = Ši:Rif -a m < poimenovani je policist, varuh reda Šintarica = ŠfoitaRca-e ž < poimenovana je bila slaba šivilja; v kroparskem govoru je št.ntaR 'človek, ki slabo opravlja svoje delo’ Viceguverner = ViiceguveRnfr.R -ja m < poimenovani je bil glavni kovač v vigenjcu Vice, ki je rad strašil otroke z besedami: »Če na bo:špuf.don, te m y ydo’bam zap'Rou u kabaR'nou!« Zaščitna = Zaščrtna -e ž < poimenovana je bila medicinska sestra v kroparskem zdravstvenem domu - poimenovanje po značilni lastnini: Becek = Bč:cok Be:cka m < poimenovani je imel koze Berglač = BeRg'lgc BeRgläxa m < poimenovani je hodil le s pomočjo bergel Cunja = Cir.na -e m < poimenovani je ime! noge povite v cunje Fajfica = F a: if c a -e /Fa:ifa -e m < poimenovani kadi pipo Škornjica = Škd:Ronca -e m < poimenovani je kroparsko bajeslovno bitje, ki straši kroparske otroke: »An beRa.č, k je biu fe:st zma.tRan pa mö:kq.R, se i paR fužt:n g‘ROU, po: i pa zaspa:u, je pa no:tgR pa.du pa zgö.Rii. Pö: i pa samo: še škd.-ROnca ‘uon na stople.nmo žele:zo paRpla:uala. ‘No, in ta: škd.Ronca pa 'zei uotRÖ:ke stRašt:, če nt.so p Ret t'mo do'ma. Me:ne so 'tut še s Ško.Ronco stRašid.« - poimenovanje po značilni hrani in pijači, o kateri je poimenovani veliko govoril, bil od nje odvisen ali bil kako drugače zaznamovan z njo: Čokolešnik = Čokol6:šnik -a m < poimenovani je dobil ime po pogosti hrani na svojem jedilniku Ješprenček = JešpRČnicok -čka m < poimenovani je dobil ime po pogosti hrani na svojem jedilniku Merlotek = Ma.Rld:tsk -tka m < poimenovani je rad pil, posebno vino vrste merlot Žontovec = Žd:ntouc -a m < poimenovani je dobil ime po pogosti hrani na svojem jedilniku; žd.nta 'redka, tekoča jed iz vode ali mleka, moke in dodatkov’ in 'jed iz praženih, kuhanih jeter’ - izrojstnoimenski vzdevki: - vzdevek je nastal iz rojstnega imena poimenovanega (a ne gre le za običajne ljubkovalne, skrajšane ipd. oblike rojstnih imen, ampak za enkratno, neponovljivo poimenovanje enega posameznika — torej za njegov vzdevek): Calik = Cä.lik -am < rojstno ime poimenovanega je Cveto, zato so ga klicali tudi Cvetača ali karfijola, Calik je okrajšava / kratica, nastala s sklapljanjem začetnic obeh samostalnikov omenjene besedne zveze in veznika med njima Džek = 3d: k -am < Jakob v Džozi = 3d:$i -ja m < Jože Džurkel = 3u:Rkal -na m < Jure, oče je Neslovenec, Duro Fela = Fi:la -a m < Filip Filči = Fi:lči -ja m < Filip Foča = F6:ca -am < France Ina = 4:na -a m < Davorin (verjetno iz zadnjega zloga rojstnega imena) Janček = J a: n čok -čka m < Janez: »Z mo.žnaRjgm je stRe:lou za pRece:sjo.« Janezjanez = Jä:nezjä:nez -am < Janez; poimenovani hitro in nerazumljivo govori Jokel = J6:kol -na m < Jakob Jonček = Jo-.nčak -čka m < Jona Jozel = J6:zal -na m < Jože Lilo = Li.lo -ta m < Ciril (verjetno iz zadnjega zloga rojstnega imena v otroškem govoru) Maži = Mä:ii -ja m < Tomaž Nata = Nä:ta -am < Fortunat (veliko mikrotoponimov je nastalo iz tega osebnega lastnega imena)5 Raje = Rä.ic -a m < Rajko Rejc = Rd:ic -a m < Rajko Stanci = Sta:tiči -ja m < Stanko Stenč = Stč:nč -a m < Stanko Šemel = Šč:mol -na m < Simon Tomel = T6:mal -na m < Tomislav Tomko = Td.mko -ta m < Tomaž, lastnik podjetja Tomco Tonca = T6:nca -e m < Toni Vane = Vä:ne -ta m < Janez (partizansko ime) Vanček = Vä:ncak -čka m < Janez (partizansko ime) Žane = Žd:ne -ta m < Janez; poimenovani je bil nekaj časa službeno oz. študijsko v Franciji - vzdevek je nastal iz rojstnega imena enega od sorodnikov (navadno enega od staršev ali zakonca): Danijelovka = Dä:njelouka -e ž < mož poimenovane je Da: n jel 5 J. Škofič, Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici, Jezikoslovni zapiski IV, Ljubljana (1998), str. 47-71. Janeza = Jä:neza -am < oče poimenovanega je Janez, rojstno ime poimenovanega je Jože, s hišnim imenom tudi Ja:nezou Jo:ža Jerneje = JeRnš:ic -a m < oče poimenovanega je Jernej Ladi = Lä:di -ja m < oče poimenovanega je Ladislav Suzi = Sü:zi -ja m < oče poimenovanega je Suzämon Jo.ža, babica Suzä. na - izpriimkovni vzdevki: Berti = B3:uti -ja in < Bertoncelj Buja = Bu:ja -am < Potrebuješ Kusel = Kü.sol -na m < Koselj Nardeli = Nai