Poitnfna platana v gotovini
Slcv. 71.
V Ljubljani, torek 28. marca 1939.
Leto IV
Kaj bo dobila Nemčija po trgovski pogodbi z Romunijo
Bukarešta, 28. marca.
Prve vesti o pravi vsebini in pravem pomenu trgovske pogodbe, ki sta jo podpisali Nemčija ter Romunija pretekli teden, so trdile, da je Romunija s to pogodbo postala gospodarsko popolnoma odvisna od Nemčije in da je prišla z njo v okvir nemškega gospodarskega reda. Te vesti so potem uradno na obeh straneh zanikali in prikazovali pogodbo kot čisto navaden trgovski dogovor, kakršnega Romunija lahko sklene 6 katero koli državo v Evropi. Resnica pa je ta, da pomeni nova trgovska pogodba z Romunijo petletni gospodarski načrt, izdelan po nemških zahtevah in postavljen pod nemško vodstvo. Pogodba vsebuje naslednja določila:
1. Romunija mora ustaviti svojo industrializacijo ter ostati zgolj poljedelska država.
2. V zvezi s tem načelom mora Romunija preusmeriti svoje poljedelstvo tako, da bo posvečala vso pozornost tistim pridelkom, ki jih potrebujeta nemško gospodarstvo in nemška industrija: žito, krmo, lan, konopljo, industrijske rastline, zlasti sojo in vse, iz česar je moči pridobivati olja za industrijo. V tej zvezi je nemška družba I. G. Farben nakupila obsežne predele zemlje ob ustju Donave in začela na veliko saditi 6ojo.
3. Romunija bo z nemško pomočjo razvila industrijo za predelavanje poljskih pridelkov in ustanavljala nove industrije te vrste. Sistematično bo pospeševala gobarstvo in lesno industrijo. Stroje za to industrijo ji bo dobavljala Nemčija.
4. Nemška in romunska vlada bosta Izdelali načrt za obsežno izkoriščanje rudnega bogastva v Romuniji: bakra in boksita v Dobrudži, kroma v Banatu, mangana v Va-tri, Dornaiu in Brostennu.
Izključno pravico za iskanje rudnin in urejanje novih rudnikov bodo imele posebne nemško romunske družbe, ki jih bodo začeli takoj ustanavljati. Potrebne stroje in material za to bodo dobavili Nemci.
5. Ustanovili bodo takoj več nemško romunskih družb za izkoriščanje novih petrolejskih vrelcev. Ves petrolej iz teh vrelcev bodo smele nove družbe prodajati izključno Nemčiji. Petrolej bodo delno predelavali v Romuniji.
6. V romunskih, donavskih in črnomorskih pristaniščih bodo uredili obsežne proste predele za nemška podjetja, ki bodo lahko 6voje blago pošiljale po Donavi in po Črnem morju v tujino brez kakih carinskih ali prometnih ovir.
7. Romunija bo po sporazumu z Nemčijo razširila vodna in kopna pota, izpopolnila svoje železnice ter naredila več avtomobilskih cest, kakor jih bo zahteval promet nemškega blaga čez Romunijo.
8. Nemške in romunske banke bodo tesno sodelovale pri financiranju raznih podjetij, naprav in trgovine, ki ee bo tikala obeh držav.
Ta pogodba velja do 1. aprila 1944. Če je nobena podpisnica ne odpove leto prej, se lahko podaljšuje v neskončnost. Odpove pa jo lahko ena ali druga drsava, kadar jo hoče, toda za eno leto naprej.
Proizvodnja petroleja v Romuniji znaša letno 6,700.000 ton. Nemčija potrebuje v mirnem času za svojo industrijo m vojsko 6,500.000 ton. Torej lahko krije z romunskim petrolejem vso svojo potrebo. Nove petrolejske družbe, ki bodo delale izključno za Nemčijo, bodo lahko v dobrem letu dvignile proizvodnjo petroleja tako, da bo Nemčija v miru in v vojni lahko zadostila vsem svojim potrebam z romunskim petrolejem, po drugi strani pa z romunskim žitom. V primeru vojne bi bila Nemčija torej popolnoma neodvisna od uvoza iz Mehike ali od drugod, in bi lahko kljubovala vsaki pomorski zapori ter vzdržala tudi daljšo vojno.
Po neuspelih pogaianiih med zastopniki generala Miaja in nacionalistov
Sov etiko angleška pogajanja za gospodarsko In politično sodelovan e
Moskva, 28. marca. o. Uradno poročilo • ra* govorih, ki jih je imel angleški minister «a čezmorsko trgovino Hudson v Moskvi pravi, da so se končali z uspehom in da se bodo v Londonu eim-prej začela pogajanja za novo angleško-sovjetsko trgovinsko pogodbo. Hudson je med svojim bivali jem v Moskvi razpravljal o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarsko sodelovanje med Anglijo in Sovjeti. Imel je sestanek tudi z sovjetskim zunanjim ministrom Litvonovim. Ta mu je jo dejal, da so Sovjeti pripravljeni politično in vojaško podpreti Francijo in Anglijo pri vseh njunih akcijah, če sc Francija in Anglija obvežeta, da bosta podpirali Rusijo na Daljnem vzhodu, ako bi jo napadli Japonci. Vsa ta vprašanja pa naj končno reši mednrodna konferenca, ki naj bi so je udeležilo čim več držav, ki vežejo svojo usodo na skupno obrambo.
Načelnik angleškega generanega štaba v Franciji
London, 28. marca. o. Načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin je povabil načelnika »ngleškega generalnega štaba Gorta, naj so udeleži delnih manevrov francoske vojske, ki se bodo začeli prihodnje dni, Pri tej priliki bo načelnik angleškega generalnega štaba pregledal francoske strjene črte ob nemški moji._ General Gort je danes odletel iz Londona v Pariz v spremstvu več strokovnjakov ii svojega štaba. Med bivanjem v Franciji bo imel vaine posvet« z w>ditelji francoske vojske.
Naskok na Madrid se je pričel
Nacionalistična vojska napredu e na vseh delih bojišča
Burgos, 28. marca. O. Poluradno poročajo: Pogajanja med nacionalisti in med madridskim obrambnim odborom niso uspela, ker niso rdeči sprejeli Francovo zahteve po brezpogojni vdaji. Pogajanja so potekala v dveh razdobjih: Prvo razdobje je bilo takoj po državnem udaru generala Miaja in polkovnika Casada, ki sta pred tedni ustanovila tako imenovani obrambni odbor. Ta prevrat smatrajo nacionalisti kot spletko Anglije in Francije, ki bi bil radi c njim oslabili vtis Francove zmage. Zato so nacionalisti že tedaj zavrnili vsako pogajanje glede pogojne izročitve Madrida Francu. Drugo razdobje pogajanj se je začelo zadnje dni, ko je madridski obrambni odbor po svojih odposlancih izjavil generalu Francu, da je pripravljen prenehati z boji in brez odpora izročiti Madrid ter vse ostalo rdeče ozemlje, če general Franco da nekaj obljub glede svojega bodočega ravnanja i rdečimi. Ti pogoji madridskega odbora so bili taki, da bi po njih ušli kazni tisti, ki so odgovorni za vse zločine na rdečem ozemlju. Zato jih Franco ni mogel sprejeti. Po drugi strani so dogodki dokazali, da obrambni odbor nima dovolj oblasti, da bi se lahko pogajal. Zato je general Franco dal vojski povelje, da * vseh strani udari na Madrid.
Uradno poročilo nacionalnega poveljstva o bojih, ki so se začeli v nedeljo, pravi: Na odseku pri Cordovi nacionalne čete napredujejo z ve-
likim uspehom in so zavzele kraje Torreneampo, Villa Nueva de Cordova, Almaden z vsem rudninskim predelom, kjer leže največji rudniki živega srebra na svetu. Naše čete so zajele nad 6000 ujetnikov, med njimi vse krajevne rdeče oblastnike, ki zaradi obkolitve niso mogli uiti. Nacionalistom je pri tem prišlo v roke ogromno orožja in streliva. Vse ozemlje, ki so ga v dveh dnevih zasedli, meri nad 1500 kvadr. metrov.
Pariz, 28. marca. o. Jutranja poročila i» Madrida govore o tem, da rdeče čete pred Madridom ne kažejo uikake volje za nadaljni boj. Rdeči so več obrambnih postojank v madridskih predmestjih brez boja prepustili nacionalistom. V južnem delu mesta so celi bataljoni miličnikov z velikimi zastavami prešli k Francu. Prebivalstvo v Madridu zahteva, naj se mesto brez boja uda. Med civilnim prebivalstvom in med miličniki je ponoči na več krajih prišlo do bojev. Obrambni odbor po radiu neprenehoma opozarja prebivalstvo, naj bo mirno in naj brez razburjenja pričakuje nadaljnih dogodkov. »Če smo že izgubili, pokažimo, da znamo izgubo mirno pretrpeti,« tako so končujejo opozorila obrambnega odbora.
Iz Burgosa poročajo, da eo nacionalisti danes prešli v napad na vseli delih bojišča pred Madridom, pri Talaveri in drugod. Povsod so se razvili hudi boji.
Zaradi glasov o nemških zahtevah po Gdansku;
Poljska je sklenila mobilizirati milijon mož
Vesti o bližnjih pogajanjih med Nemčijo In Poljsko
London, 28. marca. o. Poljsko poslaništvo v Londonu uradno zavrača vse vesti angleških listov, ki trdijo, da je Nemčija poslala Poljski spomenico, v kateri zahteva, naj ji Poljska takoj vrne Gdansk in dovoli gradnjo velike vojaške avtomobilske ceste čez poljski hodnik v Vzhodno Prusijo.
Varšava, 28, marca. Politični krogi menijft, da je popolnoma mogoče, da Nemčija postavi poljske zahteve glede Gdanska. Vendar mislijo, da Nemčija ne bo uporabila v sedanjem položaju, v katerem se Poljska nahaja, nobenih izzivalnih korakov. Na drugi strani je čuti, da so Poljaki postali odločnejši za odpor, ako bi jim kdo skušal vzeti pravice do granske luke.
V	poljskih krogih trdijo tudi, da se Nemčija in Poljska na skrivnem pogajata in da bosta vprašanje Gdanska rešili v prijateljskem sporazumu takoj, ko se bo zunanji minister Beck vrnil iz Londona.
Da pa vlada v Poljski velika skrb zaradi vesti o nemških zahtevah glede Gdanska, priča sklep, s katerim je poljska vlada sklenila poklicati pod orožje milijon mož. To delno mobilizacijo je Poljska odredila zaradi zbiranja nemških čet ob poljski meji. Po nekaterih vesteh je Nemčija poslala v obmejne predele do sedaj blizu pol milijona vojakov, zlasti motoriziranih enot. V odločujočih poljskih krogih izjavljajo, da bodo Poljaki svoje ozemlje in svoje morje branili z vsemi silami in sredstvi.
Iz raznih poljskih mest poročajo, kako strokovna in druga društva čedalje pogosteje sprejemajo resolucije, da so na razpolago vladi in vrhovnemu poveljniku armade ter da s6 pripravljeni žrtvovati svoje življenje in premoženje za narodno obrambo. Skoraj povsod so te I ruesolucije združene z velikimi prostovoljnimi prispevki za vojaško oborožitev.
Romunski zunanji minister govori o razmerju Romunije do Madžarov
Bukarešta, 28. marca. Romunski zunanji mu nister Gafenco je obširno poročal o zunanji politiki v zadnjih 3 mesecih. Gafenco je omenil v prvi vrsti obiske v Belgradu in Varšavi ter sestanek Balkanskega sporazuma v Bukarešti. To so bili dogodki, ki so okrepili zavezniške in prijateljske zveze omenjenih držav z Romunijo. Nato je Gafenco govoril o odnošajih Romunije z Nemčijo, Italijo, Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo. Napovedal je zaključitev kulturnega sporazuma s Francijo. Nato je dejal: Kriza v Srednji Evropi je našla Romunijo v takem položaju, za kar se mora zahvaliti obširni diplomatski akciji, ki jo je razvijala Romunija v zadnjem času. Gospodarska pogajanja z Nemčijo ter zveze s sosedi so olajšale pritisk na romunske meje. Kar se tiče mobilizacije madžarske vojske in zavzetja Podkarpatske Ukrajine je Romunija pokazala prijateljsko stališče do Poljske in razumevanje do Madžarske, ki želita skupne meje. Sicer se Romunija ni dalje zanimala za to vprašanje. Zaradi tega je Romunija odbila razpravljanje o predlogih msgr, Vološina glede združitve Podkarpatske Ukrajine z Romunijo. Postavil se je na stališče, da velja za njo še vedno politično načelo, da ne vzame ničesar, kar ni njeno, toda da brani vse, kar ji pripada. Nato je Gafenco izjavil, da je romunska vlada opozorila madžarsko vlado na nekaj vprašanj, ki se nanašajo na romunsko-podkarpateko-ukrajinsko meja
Glede madžarske mobilizacije ob zadnjih dogodkih je Gafenco dejal:
»Mi smo se zelo začudili, ko smo izvedeli, da je madžarski zunanji minister grof Czaky v govoru, ki ga je imel v odboru za zunanje zadeve, dejal, da je Romunijo ovirala samo madžarska močna volja. Ne bom nikogar prepričeval ali strašil. Mi nadaljujemo politiko okrepitve miru med narodi. Ko je madžarska mobilizacija na nekaterih točkah segla do naših mej, smo mi mirno in odločnopostavili zid naših čet. Ako bo Madžarska izvedla demobilizacijo, potem bomo v istem razmerju storili to tudi mi ter zmanjšali naše pripravljalne vojaške ukrepe.« Glede gospodarskega sporazuma z Nemčijo je Gafenco imenil: »Sklenjeni sporazum naglaša miroljubne namene obeh držav. Sporazum vodi račun o potrebah Romunije za ohranitev in razvoj njenih gospodarskih odnošajev z vsemi državami po olajšanju možnosti za zvišanje njene zunanje trgovine. Sporazum omogoča ureditev države z dvigom tehnične ravni življenja romunskega kmečkega prebivalstva ter daje možnost za obrambo in za okrepitev neodvisnosti države.
Romunija je dokazala, da je pripravljena z orožjem v roki braniti svoje meje in svojo neodvisnost. Borila se bo proti vsakemu napadu.
Francija vrača špansko vojno brodovje Francu
Pariz, 28. marca. o. Francoski poslanik v Bur-gosu maršal Petain in general Franco sta se sporazumela o tem, da bo Francija vrnila nacionalni Španiji vse vojne ladje, ki so se pred nekaj tedni zatekle iz Cartagene v alžirsko pristanišče Bizer-to, kjer so jih Francozi razorožili. Po tem apo-razumu eta prispela danes v Bizerto na križarki »Siscar« španski admiral Moreno in grof Mam-blas, da v imenu španske nacionalne vlade prevzameta špansko vojno brodovje, ki je v bizert-skem zalivu. Zastopnika nacionalne Španije sta obiskala predstavnike francoskih vojaških in civilnih oblasti ter se sporazumela o načinu izročila španskih ladij. Nato sta pregledala poedine vojne ladje. Pričakuje se, da bo v kratkem prispel v Bizerto oddelek španske nacionalne vladne mornarice, k* bo prevzel službo na vrnjenih vojnih ladjah, ki bodo takoj odplule.
Slovenski prosvetni dom v Ljubljani naša narodna dolžnost!
Pol ski zunanji minister pojde na posvete v Anglijo
London, 28. marca. o. Uradno poročajo, da ho poljski zunanji minister Beck dopotoval prihodnji ponedeljek v London in ostal tam dva dni. Imel bo več razgovorov s predsednikom vlade Chamberlainom in zunanjim ministrom Halifaxom. Pri teh razgovorih so bodo sporazumeli o stališču, ki ga bo Poljska zavzela do predloga o skupni fran-cosko-angleško-sovjetski izjavi proti napadalcem. Beckov obisk ▼ Londonu bo odločilen za bodočo poljsko politiko, ker bo skušal Beck dobiti zagotovila o angleški in franeoski pomoči, če bi bila Poljska napadena. Če bi Anglija tako brezpogojno pomoč obljubila, bi Poljska najbrž prenehala g svojo dosedanjo nevtralno politiko do Nemčije.
Vremensko poročilo
Pokljuka: —5, sončno, 15 cm pršiča na 80 cm podlage, mimo.
Krvavec: —4, oblačno, na podlagi 90 cm zapadlo 20 cm pršiča.
Bohinj - Zlatorog: —2, sončno, 15 ©m, osrenjen.
Vesti 28. marca
Na ameriškem poslaništvu v Berlinu so odpustili vse pomožno osebje za nedoločen čas, iz Česar sklepajo, da Amerika ne misli ve« pošiljali svojega poslanika v Berlin, katerega je pred meseci odpoklicala.
Italijanski prestolonaslednik je sprejel francoskega poslanika Ponceta in imel z njim daljši razgovor.
Jugoslavija jo zelo ugodno in z zadoščenjem sprejela Mussolinijev govor ter vidi v njem dokaz odločne volje, da bo Italija sedanje razmerje do svoje sosede z vsemi silami vzdrževala in ga še poglobila. Tako poročajo o odmevu govora pri nas italijanski listi.
16 letnico ustanovitve italijanskega letalstva kot samostojne vojaške panoge praznu jejo z velikimi slovesnostmi danes v Rimu.
Francija naj začne s pobudo za pogajanja in sporazum z Italijo, tako se glasi sklep, ki ga je na včerajšnjem zborovanju sprejela poslanska skupina francoske republikanske federacije. Resolucija pravi, da je Mussolini s svojim govorom pustil odprta vrata za razgovore
Nov trgovinski sporazum sta podpisali Nemčija in Argentina. Argentina bo na leto prodala Nemčiji 100.000 ton žita in 100.000 ton zmrznjenega mesa. Žito in meso bo Nemčija plačala s stroji ter z dobavami za argentinske železnice.
100 novih najmodernejših bombnikov je spet naročila francoska vlada pri ameriški letalski tovarni J>Gleen-Martinc.
Kanada ne sme sodelovati z Anglijo v nobeni vojni, se glasi resolucija, ki jo je več kanadskih francoskih društev poslalo vladi. To stališče kanadskih Francozov je čudno, saj bi Kanada sodelovala z Anglijo predvsem za obrambo Francije...
V	Belgiji vlada veliko razburjenje, ker je radijska postaja v Kolnu v nedeljo zvečer oddaljala nekak proglas Belgijcem, kakor da bi bili po rodu Nemci. Belgijski krogi pravijo, da pomeni to nedovoljeno vmešavanje v belgijske notranje zadeve.
Litvanska vlada je odstopila aaradi zadnjih dogod-gov, ko je Litva morala prostovoljno prepustili Meinel Nemčiji. Predsednik republike je sestavo nove vlade zaupal generalu Cerniusu, načelniku generalnega štaba.
Iz Jeruzalema poročajo, da je bil pri zadnjih spopadih v Palestini ubit voditelj arabskih nacionalistov Abdul Rahim Hadž Ibrahim.
Nemčija je pripravljena podpirati italijanske zahteve do skrajnosti, ker se zaveda, kakšno silo predstavljata Italija .in Nemčija, če eta složni. Zato je Nemčija gledala, da dobi Italija na Sredozemlju položaj, ki ji pripada. Tako modruje nemški tisk ob Mussolinijevem govoru.
Močno gibanje proti povišanju davka na nepremičnine se je začelo v Angliji, čeprav je vlada zvišala ta davek, da bo dobila potrebna sredstva za izpopolnitev obrambe proti letalskim napadom.
Predsednik angleške vlade Chamberlain in voditelj opozicije Attlee sta na zadnjem sestanku sklenila dogovor o notranjem političnem pomirje-nju v Angliji, po katerem naj bi prišlo do vlade, ki bi bile v njej zastopane vse angleške stranke.
Vesti o izpustitvi bivSega avstrijskega kondorja
Schuschnigga so malo prezgodnje. Na Dunaju trdijo, da bo kancler izpuščen šele drugi mesec.
Predsednik francoske vlade Daladicr bo jutri imel govor po radiu, v katerem bo točno povedal, kakšno je stališče Francijo do vseh sedanjih važnih političnih vprašanj v Evropi.
Bivši nemški finančni minister in predsednik državne banke dr Schacht je imel z gospodarskim diktatorjem Goringom ssetanek v San Remu. Pri tej priliki ga je Goring povabil v Hitlerjevem imenu, naj se vrne v Berlin in izvedo preureditev gospodarstva na Češkem in Moravskem po nemških potrebah. Uradno Nemci to vest zanikajo.
Orjaško ameriško vodno letalo >Yankee Clipper« je v 17 urah priletelo iz Severne Amerike na Azorske otoke, od koder nadaljuje pot v Anglijo. Letalo je namenjeno rednemu prometu med Ameriko in Evropo, Id ga mislijo ameriške družbe začeti z majem.
Predsednik francoske vlade Daladier je včeraj čestital predsedniku republike Lebrunu za uspeh njegovega obiska v Angliji, češ da je ta obisk poglobil vezi med Anglijo in Francijo. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je imel včeraj v Chequersu govor, v katerem je dejal, da Anglija ne more uvesti splošne vojaške dolžnosti brez razpusta parlamenta in brez novih volitev.
General Franco je na skrivaj podpisal sporazum o pristopu nacionalne Španije k zvezi proti ko-minterni, pišejo angleški listi danes. Japonska vlada ne misli sklepati z Nemčijo in Italijo nikake zveze za sodelovanje na političnem ali vojaškem področju, ker potrebuje vse svoje sile za lastno obrambo in razvoj svoje države. Z Nemčijo in Italijo bo sodelovala le toliko, v kolikor jo veže zveza proti kominterni. Tak je sklep zadnje japonske vladne seje.
Trgovska pogajanja med sovjetsko Rusijo in med Finsko v Moskvi so se končal abrez uspeha zaradi pretiranih sovjetskih zahtev.
Glavni urednik Mussolinijevega glasila >Popolo d Italia«, Gajda, je dal londonskemu listu »Sunday Dispalch« izjavo, v kateri pravi, da se razmerje med Italijo in Francijo ne bo zboljšalo, dokler ne bo Francija zadostila italijanskim zahtevam glede znižanja pristojbin v Sueškem prekopu, glede položaja Italijanov v Tunisu in glede prometa v Džibutiju. Češkoslovaško poslaništvo v Moskvi bo nadalje-' valo s svojim delom in ga poslanik ni hotel izročiti nemškemu zastopniku. Poslaništvo bo stopilo v stik z bivšim predsednikom dr. Bene-šem, ki namerava ustanoviti v tujini svojo češkoslovaško vlado
Tekstilna industrija se seti iz Maribora
Maribor, 27. marca.
V	Mariboru ee že dolgo pojavljajo razburljive vesti, da se bo začela tekstilna industrija seliti proti jugu. Tem govoricam skraja nihče ni prisojal posebne važnosti, toda pred nedavnim Sasom so dobilo žalibog konkretno podlago. Najprej je podjetje Doctor in drug preneslo svoj sedež v Belgrad. Izpremenilo ee je v delniško družbo, ki ima sedaj centralo v Belgradu, dasi bo tovarna v Mariboru poslovala še naprej v sedanjem obsegu. Za Maribor pa pomenja tudi to veliko izgubo, saj ee bodo sedaj davki plačevali pretežno v Belgradu, tam ee l>odo vršile tudi nabavke in prodaja blaga, tam bodo poslovali trgovski in pravni zastopniki. Vsi ti posli pa 60 zvezani z obratovanjem velikega kapitala, kar pride finančno prav gospodarstvu me-sla, v katerem se ta obrat vrši. Mariborsko gospodarstvo bo s tem izgubilo letno veliko denarja. Danes pa ee je v mestu razširila druga, še bolj vznemirljiva vest, ki so jo nam na pristojnem mestu žal potrdili. Tovarna Zelenka & Co. se je začela seliti nekam v Južno Srbijo. V petek so dobili odpoved delavci prve zmene v predilnici. Obenem so že začeli demontirati stroje predilnice. V Mariboru bo začasno ostala še tkalnica. Predilnica tega podjetja zaposluje okrog 180 delavcev. 60% svoje produkcije prodaja predilnica drugim podjetjem, 40% pa porablja podjetje v svoji tkalnici. Preselitev predilnice 6e bo izvršila v najkrajšem času.
V Mariboru eo se sicer razširile vesti, da namerava podjetje seliti predilnico celo v Egipt, vendar to najbrže to ne bo držalo; pač pa se bo preselila v Južno Srbijo. Predilnica je bila zelo moderno opremljena ter je imela najnovejše stroje. Za Maribor pomenja že preselitev takega podjetja občuten udarec. 180 ljudi, samih strokovno izvežbanib predilcev, bo težko kje drugje zaposliti.
Dosti se razglablja sedaj v mestu o vzrokih teh preselitev. Tekstilna industrija ima v Mariboru idealne razmere za razvoj. Pogonska sila je tu poceni, kot nikjer, inteligentnih, primerno izvežbanih delovnih moči, ki eo za to industrijsko panogo največjega pomena, je dovolj na razpolago. V prvi vrsti so krive pač umetne ovire, ki se od gotove strani naši tekstilni indusiriji nalašč delajo.
V	ostalih delih države dobivajo tekstilne tovarne dovolj deviz na razpolago, da se oskrbijo z zadostnimi količinami bombaža in drugih surovin. Mariborske tovarne pa se morajo boriti za vsako nakazilo posebej, pa še jim primanjkuje deviz, tako da morajo zaradi pomanjkanja surovin deloma ustavljati ali omejevati obratovanje. Davčna obremenitev je v Sloveniji dosti občutnejša, kakor v južnejših pokrajinah, kjer 6e industrija favorizira z izjemno nizkimi davki, socialnih bremen tam skoraj ne poznajo. Glavni vzrok pa je gotovo splošna negotovost in malodušnost, ki je zajela naše severne obrobne pokrajine.
Ljubljana od včeraj do danes
Dolgo časa se je držalo suho in pusto vreme, veter ni pustii, da bi se spremenilo. Nazadnje pa je veter le popustil in takoj se je izpod neba vsulo mrzlo belo cvetje. Od nedelje na ponedeljek je v jutranjih urah pregrnilo_ hrib in plan. Seveda se ni moglo dolgo obdržati, saj je bila za kaj takega temperatura previsoka. Zato pa je na višjih hribih in po gorah zapadlo precej novega snega. Včeraj je postalo v mestu ob poznih večernih urah pošteno mrzlo, posebno še, ker je pritisnila prav občutna burja. Zdi se, da je sedanje mrzlo in čmemo vreme nekakšen uvod v običajno vsakoletno aprilsko vreme, ki je pri nas v slovenski deželici znano po obilnem dežju, po oblačnem nebu in po blatu na ulicah.
Prav nič izrednega od včeraj do danes ni zaznamovanega na ljubljanski reševalni postaji. Reševalci so vsega skupaj posredovali v 16 primerih. Prepeljavali pa so tokrat 6amo bolnike in bolnice z raznimi notranjimi boleznimi. Večina jih je bila iz mesta, nekaj pa so jih morali pribijati v ljubljansko bolnišnico na zdravljenje tudi iz bližnje in oddaljenejše mestne okolice.
Akademiki bodo zapeli
na svojem letnem koncertu v veliki dvorani hotela Union dne 3. aprila ob 8 zvečer. Akademski pevski zbor bo tokrat pel pod dirigentom Francetom Maroltom pesmi iz našega preporoda. Na sporedu eo pesmi Fleišmana, Riharja, Jenka, Vilharja, Meška, Potočnika, Nedveda in drugih. Za koncert 6am vlada izredno veliko zanimanje, saj je Akademski pevski zbor po dokazanem in izpričanem znanju ter kvaliteti brez dvoma najboljši pevski zbor v vsej državi. Njegovi koncerti pomenijo za Ljubljano vselej umetniški in družabni dogodek prvega reda. Redno so razprodani, tako da morajo pevci veako leto svoj koncert še ponoviti, da ustrežejo željam občinstva, _ki_ se prvega koncerta ni moglo udeležiti. Letošnji koncert bo brez dvoma dosegel prav izreden uspeh*. s»j spored obsega pesmi in dela komponistov, ki so izredno priljubljeni.
Pridno prihaiafo prispevki
za osrednji slovenski prosvetni dom, v katerem (►odo naša prosvetna društva končno dobila tako težko pričakovano centralo, ki bo omogočila lažje, preglednejše in učinkovitejše delo. Danes zopet navajamo nekaj imen iz vrst darovalcev. Po tisoč dinarjev so prispevali: inž. Pogačnik Boris; P.
S.; Sitar Lojze; A. J.; Franc Gorjanc; Sivec Lojze, profesor; Bizjak Jože; inž. Miklavc Franc, ravnatelj KDE; Slomškova družba; Vitko Mejač; Pogačar Janko, župnik; P. A.; dr. Engelbert Besednjak; Ign. Vok; Keržar Adolf; dr. Lambert Ehrlich, univ. profesor; Anton Podgornik, načelnik kmet. odd. banske uprave; K. A.; Gabrijelčič Just.
Velik obfsk v bolnišnici
Včeraj je bil v ljubljanski bolnišnici spet velik obisk; kakšnih 150 oseb je iskalo zdravniške (»omoči. Med njimi so bili tudi naslednji ponesrečenci:
Delavec Ivan Zavrl iz tovarne >Intex< v Kranju je padel s kolesa ter se precej potolkel.
Poljskega dninarja Debevca Franca iz Velike Stare vasi je hud pes močno oklal po obeh nogah.
Hlod je padel na nogo in jo zlomil Martinu Brunčku, gozdnemu delavcu iz Laz pri Litiji.
Sina banovinskega cestarja iz Kranja Cirila Martina je nekdo ustrelil v stegno na levi nogi.
Neki Lojze Košir je z nožem napadel Miho Šmida, gozdnega delavca iz Mojstrane. Košir je Miho Šmida napadel ter ga večkrat sunil z nožem v levo roko in tudi v hrbet. Šmid je moral po pomoč v bolnišnico.
Pri nas ne bo volitev v Pokoininski zavod
Volivna komisija za volitve v Pokojninskem zavodu je po 6vojem predsedniku za javnost izdala naslednje poročilo:
»V uradnih listih dravske in primorske banovine ter tudi v »Službenih novinah« 60 objavljene kandidatne liste za volitve delegatov, ki so bile potrjene po volivni komisiji Pokojninskega zavoda za nameščence.
Za volivno okrožje Slovenije je bila potrjena le po ena sama kompromisna kandidatna lista, in sicer za skupino nameščencev prav tako kakor za skupino službodajalcev.
Ti dve listi sta naslednji:
1.: kandidatna lista »Združena Ksta zasebnih nameščencev*-,
2.: kandidatna lista »Združenih delodajalcev«.
Volitev tedaj ne bo, pač pa bo volivna komisija dne 4. aprila proglasila vse kandidate teh dveh kompromisnih list za izvoljene.
Za volivno okrožje Dalmacije so službodajalci vložili le eno samo kompromisno kandidatno listo, ki jo je volivna komisija tudi odobrila in potrdila.
Skupina nameščencev v volivnem okrožju Dalmacije pa je vložila dve kandidatni listi, in sicer:
1. »Kandidatno listo hrvatskih namještenika« ter 2. »Kandidatno listo Protiča SPN i pomorci«.
Obe listi je volivna komisija odobrila ter potrdila. Glasovnice so bile že odposlane. Volitve bodo dne 4. aprila 1939. V Sloveniji oa volitev v Pokojninski zavod tokrat ne bo.
Mariborski poifefli tihotapci kar diše
Maribor, 28. marca.
Sinoči okoli 11 je službujoči stražnik ustavil na ulici nekega neznanega moškega, ki je nosil na hrbtu nabasan nahrbtnik. Hodil je po stranski ulici. 2e to dejstvo, da je neznanec hodil po stranskih ulicah, je vzbudilo v stražniku sum ter je neznanca hotel ustaviti. Ta pa je začel bežati. S pomočjo še drugih stražnikov so tega sumljivega možakarja le ujeli. Policija je ugotovila, da je to 29 letni Anton Lupša iz Maribora, pristojen k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, stanujoč na Pobrežju pri Ptuju. Prijeli so ga v Vrazovi ulici. Pri njem so našli 11.5 kg saharina, 82 vžigalnikov, 20 zavojčkov kresilnih kamenčkov, eno decimalno tehtnico, 6 kg sladkorja v kockah in 1 kg sladkorja v prahu.
Prijela sta ga stražnika Jakopin Josip in Semelbauer Jože. Lupša je priznal, da je omenjeno blago kupil 27. marca v špilju, ga po skrivni poti prinesel v Maribor in ga nameraval nesti dalje v Ptuj, da bi ga tam razprodal.
Zopet lep uspeh mariborskih stražnikov, ki so imeli že mnogo uspehov pri pobijanju tihotapstva.
Podpredsednik skupščine g. M.hc-č č ie izročil posle celjskega župana g. dr. Ai. Voršiču
Včeraj dopoldne so se zbrali v sejni dvorani mestnega županstva občinski nameščenci in vsi odborniki, da se poslovijo od svojega večletnega predstojnika, bivšega župana gosp. Alojzija Mihelčiča. Ob 10 je vstopil v dvorano v spremstvu narodnega poslanca in mestnega svetnika g. prof. Bitenca novi celjski župan z g. Alojzijem Mihelčičem.
V	imenu uradništva se je poslovil od gosp. Mihelčiča magistratni direktor g. Šubic, ki je v svojem govoru poudaril med drugim, da je bil čas županovanja g. Mihelčiča lepa, žal le prekratka doba, v kateri je mesto Celje doživelo razmah kot dosedaj še nikdar.
Na kratko je omenil največje pridobitve mesta Celja, namreč zavetišče. Najbednejši so dobili vzorno zavetišče, ki se lahko kosa s sličnimi institucijami naših in tujih najnaprednejših mest. Zgradil se je Delavski dom, nadaljevala se je toliko potrebna regulacija Savinje, regulirali so se potoki Ložnica, Voglajna, Suš-nica in Koprivnica ter zgradile in preuredile številne ceste. Organiziralo se je socialno skrbstvo v mestni občini in dala se je zaposlitev številnim brezposelnim, ki so izvršili nepregledno vrsto javnih del v korist mesta Celja in njegove okolice.
Gospod podpredsednik narodne skupščine se je za izraze hvaležnosti prisrčno zahvalil.
Ob pol 7 zvečer se je pričela v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu 1. redna seja, kateri je predsedoval novi celjski župan gosp. dr. Alojzij Voršič. Seje so se udeležili tudi novi mestni svetniki_ gg. podpredsednik nar. skupščine Al. Mihelčič, tajnik upravnega sftdišča v Celju g. dr. Mlinar, ravnatelj banovinske hranilnice g. Černelč Oskar in železniški uradnik g. Repnik. G. župan je pozval novo imenovane mestne svetnike, da so prisegli, po prisegi pa jim je čestital in jih prosil, da pridno sodelujejo v prid celjske mestne občine.
Sledilo je poročilo o oddaji občinskih poslov in denarnega premoženja. Gosp. Mihelčič je podal natančno poročilo o bilanci, občinskem gospodarstvu, prebitku itd. Bilanca zaznamuje 54 milijonov dinarjev aktiv, 15 milij. din pasiv, čisto premoženje pa znaša 19 milij. din. Ob tej priliki se je g. poslanec zahvalil vsem mestnim svetnikom za sodelovanje in želel svojemu nasledniku g. dr. Voršiču kar največ uspehov in božjega blagoslova.
Ponarejene kovance je zamenjaval
Moravče, 26. marca. Časi so dandanes na žalost taki, da ljudje drug do drugega nimajo usmiljenja ne sočutja. Da imam le jaz; moj bližnji je zaradi tega lahko na škodi. Tako si je menda mislil možakar, po imenu Rusjan, ki je prejšnji teden po Moravčah zamenjaval 50 dinarske kovance. Mož je po poklicu čevljar, zna pa narediti še marsikaj drugega, kakor kak izvežban rokodelec. Le to navado ima, da se vsega naglo naveliča. Kmetijico, katero je imel blizu Moravč, je prodal ter se z družino vred nekam preselil. Tam 6i je poiskal še postranskega zaslužka. S ponarejenim denarjem se jc odpravil v Moravče, kjer so mu razmere dobro znane. Sreča mu pa ni hotela biti zvesta spremljevalka. Novci so bili slabo izdelani ter so jih ljudje hitro spoznali. Pozorno oko postave ga je sledilo v Moravče, kjer se je možak že iznebil nekaj ko60sv. Pa je imel smolo; zakaj tudi Moravčani nismo taki, da bi se z vsem zadovoljili. Videč, da 60 mu orožniki spet na sledu, ee je umaknil v okolico. Tu ga je iznenadil klic *V imenu zakona!« in Rusjan je moral cditi na orožniško postajo. Baje je imel pri sebi še nekaj ponarejencev, katerih pa ni izdeloval sam, marveč je bil v zvezi z neko drugo o6ebo ter je imel od razpečavanja le skromno provizijo.
Okrvavljeno truplo
v vodi
Maribor, 28. marca.
Včeraj proti večeru so ljudje našli nekega moškega, ki je ležal vznak napol v vodi. Bil je ves krvav in že mrtev. O tem so obvestili takoj mariborske orožnike, ki so se takoj podali tja. Mrtvec je imel pri sebi nekaj listin, iz katerih je bilo Tazvidno, da je to 45 letni delavec Matija Zimič iz Limbuša. Nadaljnja preiskava je dognala, da so bili v kritičnem času tam v bližini vode še trije moški. Sumijo, da je Zimič postal žrtev zločina. Ali gre tu za roparski umor ali pa morda za kak drug zločin, za sedaj še ni ugotovljeno. Omenjeni moški so se podali nato v smeri proti meji. Verjetno je, da se jim je posrečilo mejo tudi prekoračiti in pobegniti na drugo stran. Preiskava se v tej smeri nadaljuje.
Malenkosti...
Zaradi krive prisege v zloglasnem šenčurekem procesu sta bila včeraj obsojena Luka Vovk in Jože Prešern, prvi na 8 mesecev 6trogega zapora, drugi na 1 leto težke ječe. Obsodba prvih dveh krivopri-sežnikov dokazuje, na podlagi kakšnih dokazov so JNS-arji uprizorili seneurski proces, pri katerem je bilo toliko slovenskih ljudi po nedolžnem, zaradi pasje fige obsojenih. Preiskava zaradi suma krive prisege teče tudi proti Milanu Mravljetu, bivšemu komunističnemu poslancu, pozneje vnetemu poslancu JNS, zvestemu sodelavcu dr. Kramerja in zadnje čase najbrž zagovorniku koncentracije. Čez deset prihaja počasi na dan resnica o tem procesu, največjem političnem dejanju slovenskih JNS. arjev. Še daleč pa ni popravljena krivica, ki so jo po nedolžnem trpele desetine in desetine ljudi. Kei je dal dr. Kramer pred nekaj dnevi ustanoviti v Kazini poseben odbor za popravo političnih krivic, bi bilo lejx>, — če že misli in govori o koncentraciji, — da bi ta odbor vzel v evidenco tudi šen* čurski proces in vsa politična preganjanja pod vlado dr. Kramerja in njegovih. Poprava teh krivic v Kazini ne bo delala dosti preglavic, saj imajo tam zbranih o tem vsaj toliko podatkov kakor oblast Tajnik dravske JNS dr. Zajec je pa celo zagovarjal enega od šenčurskih krivoprisežnikov v prvem njegovem procesu. Torej naj gre Kazina na delo najprej za popravo teh političnih krivic in za te vrste koncentracijo, če ne, bo slovenski narod prepričan, da bo poprava koncentracije poštenih^ Slovencev mogoča šele, ko bodo slovenski politični zločinci vseh vrst koncentrirani v — koncentracijske tabore...
»Slovenski narod« v 6voji včerajšnji številki toži o upadanju rojstev med Slovenci in navaja razne kunštne vzroke, med drugim življenjski standard, ki je hujši kakor v naprednejših državah itd.
Če pogledamo naprednejše države n. pr. Francijo, skandinavske države in drugod, bomo videli, da tamošnji življenjski standard pospešuje kvečjemu padanje rojstev, eaj se vsa ta ljudstva zaradi padanja rojstev boje, kaj bo z njimi. A z »Narodom« 6e ne gre resno prerekati o nobenem vprašanju. Kakor »Jutro«, tako se tudi žurnal bori za dvig rojstev med Slovenci na dva načina hkratu: z besedami v svojih načelnih člankih in s hvaljenjem sredstev za preprečevanje rojstev med Slovenci, o čemer pričajo oglasi v enem kakor drugem, skrbi za Slovence prežetem listu...
Današnje »Jutro« nas dolži, da nismo pravilno poročali o nedeljskih razgovorih Mačkovega odposlanca dr. Šuteja v Belgradu. Pri tem primerja naše poročilo s poročilom Stojadinovičevega »Vremena«. Mi 6mo napisali tako, kakor je bilo res: JNS ni bilo na sestanku Šuteja in belgrajskih opo-zicionalcev, čeprav sta bila Jevtič in Banjanin že na vse zgodaj pri Šuteju. Če piše »Vreme« drugače, je najbrž to vest priobčilo ne po dejanskem položaju, marveč po željah JNS, ki ima z njim boljše zveze kakor mi.
Pošten prijate!? tule lastnine
Moravče, 26. marca
Po moravski dolini se klati neki Tomaž, ki je sicer nekoliko omejen, obenem pa silno navihan in zgovoren. Bavi se z raznimi kupčijami na drobno in na debelo. Zdaj ti izbira ženine in neveste in spet kupuje sadje ter daje pokušat žganje v steklenicah, ki merijo komaj nekaj gramov. »Za poskušnjo dovolj,« se izgovarja. »Kdor se hoče napiti, naj kupi in plača«. — Možek je nedavno prenočil v nekem hlevu. Zjutraj navsezgodaj je oblekel hlače domačega hlapca, obul njegove čevlje; za nameček pa mu je vzel še rjuho in podrl posteljo, nakar je odšel po svojih potih. Fant, ki je ostal brez čevljev, pa k orožnikom ter je Tomaža »priporočil«. Možiček je zaslutil nevarnost in sprevidel, da ji ne uide, čeprav je uren. Brž jo je pridrobil s hlačami in čevlji, češ da je oboje samo vzel, ne pa ukradel. Rjuho pa bo že še vrnil, kadar 6e ogreje, ker vsega naenkrat ni mogel prinesti.
Kamenfe lučali, pa hudo poškodovali 4 letnega dečka
Pako pri Borovnici, 26. marca.
Na praznik Marijinega oznanjenja so otroci stali blizu cerkve in metali kamenje na streho podružnice sv. Nikolaja. Med dečki je stal tudi
4	letni sinček posestnika Franca Mikuža in gledal na streho cerkve. Nenadoma je zakričal in se zgrudil na tla. Otroci so se razbežali, mah Mirko se je zavedel in začel bridko jokati. Pritekla je mati in z grozo gledala svojega najljubšega otroka, ki mu je kamen razrezal lice in hudo poškodoval oko. Domači so uvideli, da j.e nevarnost, da deček izgubi vid na enem očesu ter so pozvali ljubljansko reševalno postajo. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Pred kakimi 14 dnevi so se otroci igrali s sekirami. Med njimi je bil tudi nesrečni 4 letni Mirko. Oden od dečkov ga je udaril s sekiro po glavi in ga na čelu ranil — k sreči ne pretežko. Ravno se je mali Mirko pozdravil, pa ga je znova doletela nesreča.
Herw»y Alien:
183
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Stekel je proti hišnim vratom. Toda deček, ki je tekel na drugi konec drevoreda, se je vrnil tako hitro, kakor je mogel.
»Čakaj,« je kričal, »čakaj! Videti si hotel vendar mene.«
Antonio je bil presenečen in zmeden.
»Poglej,« je vzkliknil zopet mali, »glej, kako ga znani obračati.«
Otrok je začel svoje kolo poditi z neverjetno spretnostjo v vedno manjših krogih okoli moža, ki je stal na sredi. Naenkrat je prenehal, se postavil pred Antonia, kako da je že velik in ga gledal.
»Ali se nočeš igrati z menoj?« ga je vprašal.
Antonio je vzel kolo in oba sta tekla po poti, vedno hitreje in hitreje.
»Pazi, mama,« je kričal mali. »Ne, pusti ga vendar!«
Antonio je obstal in gledal čisto zmedeno. V njegovih ušesih je zvenel mehak in vesel smeh. Angela je stala na poti, tesno ob njem. Otrok jo je držal za krilo in zahteval svoje kolo.
:>Tu sem torej že odveč,« je dejala z očitkom, pritisnila otroka k sebi in gledala Antonia napol izzivaje. Mali je začutil njeno razpoloženje in zacepetal z nogami.
»Odstrani se mož,« je dejal. »Pusti mojo mamo pri miru.«
Papa Debriille jima je odprl vrata s posebnim občutkom zadovoljstva, ponosa in razočaranja. Pogled na njiju, ki sta z otrokom prihajala po stopnicah proti hiši, je povzročil, da se je Debrtllleju sumljivo začelo premikati Adamovo jabolko.
»Ah,« je rekel in se močno useknil. »To je papa Debriille pričakoval in želel. Sedaj je prišel ta dan. Toda vidva stojita tu in ne rečeta ničesar? Ali bosta pustila, da bo šel mimo vaju najbolj dramatičen trenutek vajinega življenja?«
Sedel je na stopnice in potegnil otroka v naročje.
»Vsaj ti, mali Toni, ne boš pozabil na papana Debriilleja, ali ne?
Otrok je to slovesno obljubil, kar je vse ganilo.
Debriille se je rad dal pregovoriti in je šel z ostalimi v hišo. Sedel je k mizi in molil naprej pred južino. Antonio in Angela sta se gledala. Otrok je sedel z zaprtimi očmi na svojem visokem sedežu pri mizi. Za trenotek so se prepustili prividi preproste dru žtoske sreče.
Angela se je sama pri sebi smehljala. Kaj bi rekel Napoleon, če bi vedel, zakaj je opremil mademoiselle Georges vilo v Saint Ger-mainu! Od zavzetosti je zagrabila Antonia za roko in jo pritisnila k sebi, kakor da bi se hotela zagotavljati, da Angela Giuseppi še živi.
Ce Antonio ne bi imel drugih dokazov kakor svoje, ne bi vedel, ali je Angela res Angela. Počasi pa je po zvoku glasu in po telesnih oblikah, ki ostanejo pri vsakem človeku do gotove mere neizpre-menjene zopet spoznal ljubljenko svojih jutranjih voženj pri Livornu in nežno pastirico, ki je pri slavnostnem poročnem obedu signore Bovino sedela poleg njega. Toda to je bilo samo dekletce Angela, iz katere je zrasla in vzcvetela gospa Angela.
^ Angela je bila šele sedaj v polnem razcvetu. Vedela je, kaj hoče in ni imela nikakega drugega cilja, kakor izpolnitev svojih Častihlepnih želja. Z Debrttllejem je od svoje mladosti naprej jasno in določno delala za ta cilj. Otrok je pomenil zanjo mnogo, toda veliki trenutki v operi — bili so zares veliki — so zanjo pomenili več.
Sedem let gledaliških luči v severni Italiji, Dunaju, Porenju, Parizu in neprestana nuja, igrati v številnih in različnih vlogah, so ji dali čut, da se je^ znala vživeti v vsak položaj, ki ga je hkratu igrala in pristno doživljala. Razumela je druge ljudi in razumela je sebe. To je dala tudi čutiti s svojimi kretnjami, s svojimi gibi in z zvokom svojega glasu.
Naučija se je nečesa, česar se nauči tako malo žensk: znala je vstajati in zopet sesti. Vedela je, kje v sobi lahko stoji in kje ne. Skratka: v prostoru se je znala gibati tako, kakor da bi bila knežjega rodu, ne da bi bila pri tem nerodna ali smešna.
Nosilu je belo, visoko prepasano obleko z zlatimi obročki na golih rokah. Na nogah je imela odprte sandale z zlato zaponko. Kdor je primerjal Angelo s slikami, ki so visele na steni in predstavljale rimske matrone, ali s fresko na zidu, ki je predstavljala boginje, bi videl več kot samo zunanjo podobnost. V tem je imela Angela srečo. Način njenega oblačenja in njena postava sta popolnoma odgovarjali lepotnemu idealu tistega časa. Angela se je tega dobro zavedala in je znala to tudi izkoristiti.
Debriille jo je vzgajal trdo, toda prav v lem sta našla oba vzpodbudo in veselje. Središče vile je bil prostor, v katerem je bila v kotu harfa in siv, z bisernimi vložki okrašen klavir. Na njem sta bila dva podstavka s piramidasto postavljenimi svečami. Antonio bi večno sedel tu, gledal in prisluškoval
»Ah, tvoj glas je polnejši, odkar je prišel Antonio, »je dejal Debriille. »Sedaj pa še enkrat Tantianijevo pesem »Ob zibelki«. To je ena tvojih najboljših pesmi. To pomirja človeka. Nič ni lepšega kakor znati ljudi spraviti do joka. Skloni se malo niže, Angela, če ziblješ, potem pa poj vedno tiše in tiše, ko greš od otroka, ki je zaspal. Devet korakov moraš računati do vrat; za vsak takt en korak. Zadnji takt pa zapoj čisto mehko, tako, da se komaj slišL On je daleč, daleč stran, ko pada zastor, torej prosim —.<
Pela je zanj. V teku tednov, odkar jc živela v Saint Germainu, je bilo njeno srce polno ljubezni in godbe. Ob večerih, ko je otroka spravila v posteljo, je sedla k harfi in oba sta se kar izgubila v onostranstvu tonov. Antonio je mirno sedel. Besedilo pesmi, če je sploh bilo, ni povedale) ničesar. Kljub temu so se jima zdele te ure tako globoke in prisrčne, da bi pomenil povratek k vsakdanjemu razgovoru le grobo tipanje v sivi megli.
Debriille je vstal in hodil sem ter tja popolnoma odgovarjajoče vlogi, ki jo je igral v njunem, zlasti pa v Angelinem življenju. Ob poznih jioletnih večerih, ko je polnil hišo hladen veter iz gozda kakor nekako opozorilo bližnje zime, je prihajal v godbeni salon, postavil svečo in zbirko not na klavir. Nato je uglasbil harfo s klavirjem in spremljal Angelino petje. Angela in Debriille sta si bila sorodna v vsem, razen v krvnem sorodstvu.
Nato je šel Debriille na teraso, kjer je stražil in pazil, da je Antonio lahko zapustil hišo in odšel.
Antoniu ni bilo vedno treba hoditi v Pariz. Miljo daleč si je najel v neki hiši sobo, od koder je imel lep razgled na Seino.
V	Saint Germainu je bilo vedno mnogo letoviščarjev,” zlasti pred in po slovesnosti Saint Logea. To je bil višek sezone. Njegova navzočnost torej ni bila preveč opazna.
Antonio in Debriille sta najnatančnejše preskrbela za varnost. Antonio je prihajal in odhajal pri zadnjih vrtnih vratih, ki so bila kakor sta ugotovila, ob nekaterih prilikah nezastražena. Pa tudi sicer je bilo nadzorstvo nad hišo precej površno. Omejeno je bilo predvsem na Debriillejeve in Angeline izprehode in na izpraševanje služinčadi. Slednja pa je bila popolnoma vdana Angeli. V teku časa se je Debriille prepričal, da je treba iskati vzroku nadzorstva bolj v tem, da je mogel Napoleon prihajati v hišo neopažen kot pa v njegovem ljubosumju. Napoleonovi obiski so bili redki in še takrat niso bili nepričakovani. Tako je mogel Antonio šest tednov v avgustu in septembru razdeliti lepo na Pariz in na Saint Gerraaine.
Šenčurska krivoprisežnika prejela zasluženo kazen
Od tu in tam
Sestavo državnega programa za gospodarski dvig države zahtevajo belgrajski industrij«, ki so se zbrali v nedeljo na letni občni zbor. V svojih poročilih so odborniki industrijskega združenja prikazali stanje v jugoslovanski, zlasti pa v srbski industriji. Ugotovili so, da industrializacija dobro napreduje, zlasti se razvijata rudarska in topil-niška industrija. Kupna moč najširših slojev se jo povečala, s čimer je dobila industrija širše Polje dela. Poleg tega je bilo lani veliko manj delavskih mezdnih gibanj kakor pa predlanskim. Zaradi pomanjkanja deviz pa se omejuje uvoz surovin, kar občutijo najbolj tekstilne tovarne v vsej državi. Industrijci so mnenja, da je treba zavreti uvoz že izdelanih predmetov tiste vrste, kakor jih izdeluje domača industrija, ter omogočiti uvoz polfabrikatov, ker se s tem omogoči zaslužek domači industriji. Končno so zahtevali državni gospodarski program za več let naprej in ureditev industrijskega kredita.
O potrebi sporazuma med Hrvati in Srlii je preteklo nedeljo predaval v Belgradu književnik-kmet in narodni poslanec na listi dr. Mačka Mi-hovil Pavlek Miškina. Med poslušalci so bili številni veljaki opozicije. Miškina je na preprost način pripovedoval, kako je Hrvate učil Stjepan Radie o potrebi sloge med Srbi in Hrvati, nato pa je razlagal cilje hrvatskega narodnega gibanja. Nazadnje je povedal željo, da bi imeli Srbi in Hrvati medsebojno zaupanje, pa jih nič ne bo moglo zavreti na poti, po kateri gredo, namreč k sporazumu. Poslušalci so Miškini navdušeno ploskali.
V	starosti 106 let je v Banjaluki umrla Ana
Serdar, žena znanega upornika in telesnega stražnika takratnega voditelja upora Petra Mrkonjiča in poznejšega kralja Petra I. Njen mož je umrl pred osmimi leti, ko je bil dopolnil že 93 let. Zanimivo je, da je v tej rodbini visoka starost nekaj vsakdanjega. Anina sestra še živi in ima že 103 leta, več sorodnikov pa ima po 90 do 100 let. Pokojna Serdarjeva je zapustila za seboj 39 vnukov in 27 pravnukov.
Za prepoved nošenja gumijaste obutve se potegujejo trgovci s kožami. Na svojem zborovanju v Belgradu so potožili nad propadajočo trgovino s surovimi kožami, ker jim je prepovedano izvažati kožo v klirinške države, medtem ko države z zdravo valuto kož pri nas sploh ne kupujejo, temveč drugje, kjer so jim cene bolj po godu in so prevozni stroški manjši. Na domačem trgu koža ne gre v promet, ker je začela usnjeno obutev izpodrivati gumijasta. Zaradi tega prosijo kožarski trgovci vlado, naj jim odobri pravico izvoza surovih kož v klirinške države, obenem pa naj prepove izdelovanje in nošenje gumijaste obutve, ker poleg navedenih razlogov ta obutev še škoduje zdravju.
Glavnega tajnika delavskih zbornic socialista Bogdana Krekifa je odstavil odbor osrednjega tajništva delavskih zbornic na svoji seji v Skoplju. Na seji sta prevladovali dve struji. V eni so bili delegati zbornic iz Zagreba, Sarajeva in Ljubljane, ki so se vsi z Bogdanom Krekičem vred zavzemali za svobodno organiziranje delavskih sindikalnih organizacij in za svobodne volitve zaupnikov v zbornice. Druga skupina, v kateri so
zastopniki delavskih zbornic v Belgradu, Skoplju, Novem Sadu in Splitu ter po en odbornik zbornic iz Ljubljane in Sarajeva pa se je postavila na stališče, da je treba v odbore delavskih zbornic postavljati odličnejše narodne delavce ter opustiti način večjega števila sindikalnih organizacij, uvesti pa samo eno organizacijo na narodni podlagi. Pri podrobni razpravi je odbor Klavnega tajništva zbornic ugotovil, da je glavni tajnik Bogdan Krekič večkrat nastopal na svojo roko in se niti o najbolj važnih vprašanjih ni posvetoval s člani odbora, kakor to velevajo pravila. Zaradi tega ga je odbor odstavil in poveril Posle glavnega tajnika tajniku belgrajske delavske zbornice Ljubomirju Matiču. Izglasovanih je bil več resolucij, med drugim tudi ta, da naj novi odbor izdela poslovnik izrednjega odbora, ki bo ‘)olj demokratičen in manj birokratski kot je bil do sedaj.
Štirileten otrok, ki meri v višino 147 centimetrov in tehta že 45 kilogramov, živi v Moharju. To je sinček tovarniškega delavca Omera "amiča, ki mu je tudi ime Omer. Starši so obilne rasti, toda vse skozi zdravi. Deček vzbuja doma in pri ljudeh seveda začudenje, ker raste kot »konoplja«: in se redi od dne do dne. Vsi udi so mu razviti normalno, saj poje deček toliko kot kak težak.
Po štirih letih napornega zasledovanja in iskanja se je požarevački policiji posrečilo najti morilce zdravnika dr. Stanoja Milivojeviča, ki je bil ubit na tajinstven način. Policija imen morilcev noče izdati, ker hoče prej prijeti še vse njihove pomagače. Da zločina niso mogli odkriti tako dol-
je vzrok v tem, da so morilci zagrozili vsem, j'i so za stvar količkaj vedeli, s smrtjo, če bodo •zdali le najmanjšo skrivnost. Nazadnje pa se je vendarle javil nekdo in povedal, kdo so morilci. I'a tudi njegovega imena policija ni hotela izdati, da se ne bi nad njim maščevali pomagači motilcev.	*
. Vsa zborovanja in sestanke ▼ času, ko trajajo vcerkvah službe božje, je prepovedalo okrajno Rlavarstvo v Kuli v Vojvodini. Glavar je naročil Vse občinam, da morajo prireditelje zborovanj 1,1 sej opozoriti na ta odlok, ker se ponavadi zgodi, da obiskovalci zborovanj ne gredo v cerkev.
Dve novami tatinski družbi, ki sla izvršili v Palniaciji več velikih vlomov, so prijeli v Splitu m Sušaku. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v neko sušaško trgovino. Policija je prijela nekega 'jančeviča in od njega izvedela, kdo so bili ostali vlomilci. Gančevič, Ljubenkov in Aničič, prvi iz Sušaka, drugi iz Kaštela Šučurca, tretji pa iz Irsta, so bili tudi tisti zločinci, ki so oplenili ‘*}ni samostan Bratstva presvetega Zakramenta v Kaštcl Kambelovcu. Pozneje so vsi s svojim plenom odšli in izvršili posamič še več vlomov v Kotorju, Dubrovniku in Sušaku. Aničič je pobeg-n*l v Italijo, pa se zdi, da ga bodo italijanske oblatsi prijele in izročile našim sodiščem. — Drugo tolpo pa so prijeli v Splitu. Tolpo je vodil neki brezposelni brivec. Sled za seboj so pokazali sami P° nesrečnem naključju. Oplenili so bili trgovino z orožjem, nato pa skušali skriti ukradeno orožje Pri ljudeh, ki so stanovali v isti hiši, kakor oni ^ami. Vse stranke so se bale skrivati orožje že zaradi otrok, nakar so vlomilci pobrali iz samokresov naboje, potem pa hoteli neki ženi dokazati, r*a orožje ni nevarno. Eden vlomilcev je naperil samokres proti ženi in sprožil. Naboj, ki je bil ostal še v cevi, se je sprožil in usmrtil' ženo. ^ustal je hrup, ki je pomenil obenem konec bvo-°de za vlomilce. Nekaj ur nato jih je policija že Polovila.
Ljubljana, 38. marca.
Mali kazenski senat je včeraj nadaljeval 15. t. m. prekinjeno razpravo proti zidarju Luki Volku in vrtnarskemu pomočniku Jožefu Prešernu, ki sta 1. 1933. nastopala v šenčurskem procesu kot glavni obremenilni priči proti narodnemu poslancu Janezu Brodarju, da je bil ta od državnega sodišča v Belgradu obsojen na 18 mesecev strogega zapora, a sta bila sedaj od drž. tožilca obtožena zločinstva krive prisege. Ze na zadnji obravnavi so številne priče pred sodniki odločno izključile, da bi bil nar. posl. Janez Brodar pri znanih senčurskih demonstracijah proti JNS hujskal ljudi in rabil celo protidržavne vzklike.
Oba obtoženca sta po zadnji razpravi skušala zbrati za nju razbremenilne priče in sta jih res nekaj predlagala. Trdovratno sta vzrajala pri svojih apodiktičnih trditvah, da sta Brodarja čula tako vzklikati, da govorita čisto resnico.
Lastne priče so ju pustile na cedilu
Važno je omeniti, da je obtoženec Jože Prešeren začel še le 24. junija 1932., dober mesec po dogodkih govoriti o posl. Brodarju in njegovih vzklikih, Luka Volk pa še le 14. julija. To je važen in značilen moment!
Na včerajšnji razpravi, ki jo je vodil s. o. s. g. Rajko Lederhas z največjo natančnostjo in mirnostjo, je bilo zaslišanih še i3 prič, ki sta jih pred-dlagala deloma obramba v razbremenitev obeh obtožencev, deloma drž. tožilec dr. Julij Fellacher, ki je prav v tem procesu pokazal svoje temeljito znanje vsega, zelo obširnega in po raznih spisih nagrmadenega obtožnega gradiva in je pokazal vso svojo verziranost v tem procesu.
^ Včerajšnja razprava se je zavlekla pozno v noč tja do 22. Bil je le triurni odmor od 14. do 17. Tudi na včerajšnji razpravi zaslišane priče so točno izjavile, da posl. Brodar ni nikdar ob šen-čurskih dogodkih rabil kake vzklike ali izraze proti državi in dinastiji. Posl. Brodar je bil za monarhijo in je vedno imel na svojem domu kraljevo sliko. Obtoženec Prešeren se je krčevito oprijemal za vsako bilko, da bi se rešil, toda lastne priče so njega in Volka pustile na cedilu.
Priča Fran Zupan, posestnik na Prebačevem, je močno obremenjeval oba obtoženca. Ni slišal nikakih Brodarjevih vzklikov. Obtoženec Jože Prešeren iz sebe: »Visoko sodišče! Tega človeka smatram za živčno bolnega!« Priča mirno: >Bolan sem na pljučih k Obtoženec Luka Volk: »Zupanc je popolnoma iz unta^ prišel!« Priča Zupanc: »S politiko se ne ukvarjam! Grozila sta mi, da me ubijeta!«
Branilec dr. Celestin Jelenc in drž. tožilec dr. Fellacher sta nato predlagala še nove priče in nove dodatne dokaze. Senat je vse priče in dokaze odklonil kot nemerodajne. Predsednik je nato prešel k drugi točki dokaznega postopanja, k branju mnogoštevilnih zapisnikov, orožniških ovadb in poročil, raznih sodnih spisov itd. Branje teh je trajalo dobre 4 ure.
Zanimivo je, da je bil Jože Prešeren večkrat kaznovan zaradi tepeža in da je pri varnostnih oblasteh in tudi med ljudstvom znan kot pretepač in izzivač. Dokazno postopanje je senatni predsednik zaključil ob 19. Sledila sta nato govora državnega tožilca in branilca. Na popoldanski razpravi sta postala oba obtoženca, zlasti Prešeren -prav malodušna in apatična.
športne vesti
O	zagrebškem predlogu za preosnovo jugoslovanskega nogometnega športa bo razpravljal poseben odbor, ki je bil določen na sedmem občnem zboru jugoslovanske nogometne zveze. Odbor se bo sestal 15. aprila. Zagrebčani smatrajo sklicanje tega odbora za proučitev preosnove našega nogometa samo za zavlačevanje in vztrajajo pri svfcjemi predlogu, da mora biti izredni občni zbor JNS saj do konca aprila. V nasprotnem primeru groze Zagrebčani z drugačnimi ukrepi.
Nasprotstva mod sarajevsko Slavijo in Grad-janskim akušajo zagrebški časopisi omiliti in nujno zahtevajo, da mora Gradjanski odigrati tudi drugo ligaško tekmo s Sarajevčani. Ta pade ravno na velikonočno nedeljo. Kakega tozadevnega sklepa pa odbor Gradjanskega še ni sprejel, vendar je mnogo verjetnosti, da bo do to tekme vseeno prišlo.
Po teniškem turnirju v San Ramo sta zmagovalec Punčec in igralka Florijanova odšla na teniški turnir v Allassio, dočim se je Mitič vrnil v Zagreb.
Še dve smučarski prireditvi. SK Ilirija priredi v nedeljo 2. aprila v Planici-Tamarju prvenstvo ljubljanske zimsko športne pod zveze v veleslalomu. Start za tekmo bo ob 11 dopoldne, razdelitev rezultatov pa ob 14 v Tamarju. Proga je dolga ca 3500 m, višinska razlika pa znaša 400 m. — Na velikonočni ponedeljek pa priredi smučarski klub Celje medklubsko tekmo v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj.
Medmestni biljardni turnir med Ljubljano in Mariborom se je končal z zmago Ljubljane v razmerju 6 : 2.
Se o tekmi Celie : Olimp
Ze včeraj je »Slovenski dom« poročal o poteku podzvezne prvenstvene tekme med Celjeni in Olimpom, ki je bila v celjskem Športnem življenju edinstvena. Ta tekma je zapustila klavern vtis pri ljudeh, ki so morali gledati, kako so igralci SK Celja pogazili ugled kluba. Malokdo ve, da je bil neodločen izid tekme, v kateri so bili Celjani absolutni favoriti in so vodili s 4 goli razlike, določen že 4 dni pred tekmo? O tem priča dovolj jasno izjava, ki jo je dal dan pred tekmo tajnik SK Celja kapitanu nogometnega moštva SK Jugoslavije g. S. Izjavil je, da bo rezultat tekme neodločen, s čimer bo SK Jugoslavija odletela iz prvega razreda, kar je bil tudi edini cilj te tekme, ki so jo tako vešče zrežirali celjski športni intriganti, odigrali pa razen dveh častnih izjem ljudje, ki so v svoji klubski zagrizenosti pozabili, da so športniki. Kolikor smo mogli izvedeti, sta zaradi škandaloznega nastopa nogometnega moštva Celja lakoj po tekmi podala ostavko dolgoletni klubski predsednik celjski veletrgovec g. Ravnikar in igralec moštva g. Brun-šek. Odstop klubskega predsednika in enega najboljših igralcev pač pove dovolj in bo gotovo naletel v celjski športni javnosti na globok odmev. Upamo, da že itak redkim ljubiteljem nogometa v Celju ne bo več treba gledati takih protišport-nih demonstracij in da jo bilo moštvo SK Celja pač edino, ki si je dovolilo ta neodpustljiv prestopek proti športni moral’
Govor državnega tožilca
Drž. tožilec dr. Fellaher je uvodoma poudaril, da je g. Janez Brodar v dobi senčurskih dogodkov 1. 1932 velja v očeh ljudi kot vodja opozicije proti JNS, toda se je korektno vedel. Šlo je takrat opoziciji, da, ker ni smela imeti shodov, pokaže, koliko ima pristašev in koliko nasprotniki. Brodar je bil razumen, miren in kot javni delavec previden. Že to je dokaz, da ni mogel tako nastopati, kakor mu očitata obtoženca. Za to govori tudi Brodarjeva preteklost. Izključeno je dalje, da bi Brodar tako govoril v prisotnosti 22 orožnikov. Zaslišani so bili v šenčurskem procesu mnogi Brodarjevi politični nasprotniki, ki obsolutno niso mogli potrditi izjav obeh obtožencev. Kampanja proti Brodarju ima posredi lokalno maščevanje. Obstoje prav tehtni in utemeljeni indici, da sta oba obtoženca zavestno in hotoma krivo prisegla proti Brodarju. Predlaga obsodbo v smislu obtožbe.
Branilec dr. Jelenc je uvodoma poudaril: : Ka-zensko-politični procesi so vedno težavni in delikatni. Dogodki v Šenčurju so nam že odmaknjeni. Težko je najti resnico. Oba sta popolnoma zapuščena, proti njima je 100 prič. Ali sta vedoma krivo pričala? Kar se tiče g. Brodarja, prosim, da podpišem vse, kar je o njeni izrekel državni tožilec. Želim mu rehabilitacijo. Predlagam oprostitev.
Ponoči izrečena sodba
Po polurnem posvetovanju je senatni predsednik ob 21. objavil sodbo. V dvorani je bil navzoč posl. Brodar, ki je neprestano sledil poteku razprave, in poleg časopisnih poročevalcev še nekaj ljudi. Zaradi zločinstva krive prisege po §-144 k. z. sta bila obsojena:
Volk Luka, oženjeni zidar v Mošah, na 8 mesecev strogega zapora in Prešeren Jože, samski vrtnarski pomočnik iz Smlednika na 1 leto robije ter oba v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta.
Oba obtoženca sta sprejela sodbo zelo potrta, Prešeren je pobledel.
Predsednik je nato sodbo kratko utemeljil v splošnih obrisih. Uvodoma je navajal:
Obtoženca zatrjujeta in pravita, da sta govorila resnico, tako pred preiskovalnim sodnikom, kakor tudi pred državnim sodiščem. Oba izključujeta vsako pomoto v osebi, točno sta slišala Brodarjeve besede, gledala sta mu naravnost v usta in je Brodar besede na glas zavpil.
Sodišče pa je po skrbno zbranem in ogromnem dokaznem gradivu prišlo do prepričanja, da obtoženca nista mogla niti v objektivnem niti v subjektivnem pogledu govoriti resnice. Navzoči so bili poleg Brodarja v njega neposredni bližini mnogi njegovi politični nesoinišljeniki, zraven so bili orožniki, vsi ti pred sodiščem niso mogli potrditi, da bi bili slišali od Brodarja kake besede. Orožniki so vodili poizvedbe vestno in intenzivno, pa niso mogli dobiti obremenilnega gradiva ■pr<>t> Brodarju. V izpovedbah obeh obtožencev se nahajajo tudi nasprotja. Izključeno je tudi, da bi mogel Brodar kot človek moralno visoko stoječ kaj takega govoriti. Izrek o kazni je primeren.
Ob 22. je bila razprava končana. Obtoženca sta dvorano zapustila, ne da bi se izjavila glede revizijo ali priziva.	.
Suša, veter in mraz - vzrok požarov na Dravskem pol u
Pred nekaj leti je bilo Dravsko polje na slabem glasu zaradi neprestanih požarov. Dan za dnem so se dogajali, sedaj v tej, sedaj v oni občini ter so povzročali ogromno škodo. Potem pa, ko so začela oblastva strogo preiskovati te požare in ko je bilo nekaj krivcev, katerim se je lahko dokazal zlonamerni požig, ostro kaznovanih, so požari prenehali. Zadnje tedne pa so se zopet pojavili. Zlasti v občini Rače sedaj pogosto gori. Škoda, ki jo požari povzročajo, je ogromna. V soboto, na Marijin praznik, so imeli zopet tak velik požar v Pre-polah, kjer so pogoreli štirje posestniki ter je povzročil ogenj nad 150.000 din škode. Ogenj je nastal pri posestniku Gojčiču, kateremu je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Posestniku Antonu Pesku je zgorela prav tako hiša in gospodarsko _ poslopje, posestnikoma Kirbišu in 1' rieu pa je ogenj uničil gospodarska poslopja. Sosedje so videli prav razločno, kako je nastal požar na slamnati s'trehi posestnika Gojčiča tik dimnika. Bilo je suho, zelo vetrovno in mrzlo vreme, pa so pri Gojčičevih močno zakurili v peči. Iskra je padla iz dimnika na slamnato streho, veter jo je razpihnil in suha streha je gorela kot smodnik. Navedeni vzroki so gotovo povzročili tudi vse ostale požare, ki so te dni divjali na Dravskem polju.
Sovraštvo med fanti iz Besnice In Gorenje Save se še ni ohladilo
Kranj, 27. marca.
Lani septembra je padel kot nedolžna žrtev sovraštva med fanti iz Besnice in Gorenje Save pri Kranju 24 letni železniški delavec Jerala Janez. Nesrečnega fanta je ubil tovarniški delavec Krt Vinko iz Gorenje Save in sicer samo zato, ker je bil Jerala pač Besničan.. Besniški fantje so namreč pred kakimi 10 leti ubili Vinkovega brata in za bratovo smrt se je Vinko hotel maščevati, pa je prelil nedolžno krt Kot žrtve sovraštva med fanti iz Gorenje Save in Besničani sta padli torej že dve smrtni žrtvi. Krt Vinko je bil s svojim tovarišem, ki je bil navzoč pri uboju Jerala, ostro obsojen, vendar je bil do sedaj začasno na svobodi. Dogodek, ki se je odigral v soboto 25. marca med Krtovimi fanti in med Besničani kaže, da se še razmerje med njimi ni prav nič ni spremenilo in da vlada med njimi sedaj bolj ostro še sovraštvo, ki išče novih nesrečnih žrtev. Sovraštvo zmaguje nad pametjo in tako fantje ne uvidijo, da novi spopadi ne maščujejo preljto kri, ampak prinašajo le nesrečo številnim družinam in sramoto vsej okolici.
V	soboto je bil na Laborah pri Stražišču vojni razpored, h kateremu so prišli tudi fantje iz Besnice. Popoldne so bili seveda v gostilni, kamor je prišel tudi Krt Vinko, kateri je izmenjal z Besničani nekaj ostrih besed. Vendar v gostilni ni prišlo do spopada, ker je Krt kmalu odšel domov, še isti večer pa so se Krtovi fantje srečali z Besničani in vnel se je boj med njimi in sicer s kamenjem. Nekaj fantov je odneslo krepke bunke na glavah. Zadevo preiskuje kranjska policija.
Vremensko poročno »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-1 sko stanje J	Tempe- ratura v C‘		a6* n e. > — CZ rt * zi c. £■>	Ct C P -T ■o X o	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		ag	C3 ■3'S a a S				m/m	<0 <*-< p c
Ljubljana	751-2	5-4	VI	96	mgi. id	0	5’5	de* io ime*
Maribor	750-2	9-0	1-0	80	10	NW,	30	dež
Zagreb	7509	5-0	2-0	90	10	SW,	10-0	dež
Belgrad	752-1	8*0	8-0	9C	5	NE,	—	—
Sarajevo	7521	10-0	51	90	10	0	260	dež
Vis	751-1	to-o	6-C	90	6	S,	04	dež
Split	750-4	13-0	81	80	8	S.	33 0	dež
Kumbor	751*t	18*0	11-0	90	10	NE,	4S'0	dež
Rab	7500	11-0	5-L	90	10	SSEv	7-0	dež
ODDrOBnil'	751-2	14-0	11-0	90	10	NE,	6-0	dež
Vremenska napoved:	Večinoma oblačno in
nestanovitno vreme; toplota nespremenjena.
Koledar
Danes, torek, 28. marca: Janez Kap.
Sreda, 29. marca: Evstahij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	mr. Leustek,
Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr, Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Opozarjamo na koncert Akademskega pevskega zbora, ki bo v ponedeljek, 3. aprila 1939 v veliki dvorani »Uniona« ob 20. Cenjeno občinstvo prašimo, da zasede svoje prostore v dvorani točno ob 20 ali že preje, ker se bo koncerta udeležil oficielno zastopnik visoke pokroviteljice Nj, Vel. kraljice Marije. Ob tej priliki opozarjamo, da se dobijo vstopnice že v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži. Koncert se ne bo ponavljal in zato priporočamo vsem, da si pravočasno preskrbijo vstopnice.
Novo došle državne srečke prodaja menjalnica Reieher & Turk.
Prispevki in podpore Okrožnega urada *a zavarovanje delavcev v Ljubljani. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opaža, da delodajalci kljub ponovnim opozorilom in opominom zanemarjajo plačilo zavarovalnih prispevkov. Urad priporoča vsem delodajalcem, da redno in sproti poravnavajo svoje obveznosti, ker je naravno, da je zaostanke za več mesecev še težje plačati; poleg tega pa morajo zamudniki poravnati še obresti in izvršilne stroške. Urad mora proti zamudnikom uvajati najostrejšo izterjavo Ker ga v to sili pomanjkanje likvidnih sredstev za izplačevanje rednih podpor in dajatev bolnikom, kakor tudi za poravnavo računov za zdravila, storitve zdravnikov in oskrbnine v bolnišnicah. Da ne bo presenečenj in kritik, opozarja urad, da bo odslej proti zamudnikom uvajal izterjavo z intervencijo, odvozom in prodajo zarubljenih predmetov. Intervencije in pritožbe v zadevi izterjave mora urad odklanjati.
Nad četrt milijona dinarjev za službene obleke mestnih uslužbencev, trošarinskih paznikov in poklicnih gasilcev izda mestna občina ljubljanska vsako leto, vendar pa v tej vsoti še niso stroški za obleke mestnih delavcev pri cestnem nadzorstvu ter pri raznih podjetjih. Mestno poglavarstvo jo v sobotnem »Službenem listu« razpisalo dobavo službene oblek. Blago za vse obleke bo veljalo 170.000 din, krojaško delo pa okrog 35.000 dinarjev, posebej pa še izdelava službenih čepic okrog 12.000 din, a za same čevlje bo mestna občina morala plačati okrog 35.000 din.
Verdi: Requiem. V četrtek bo prvič v našem koncertnem življenju, da pride v Ljubljano koncertirat celotni korpus, ki je potreben za izvedbo največje glasbene umetnine. Ta dan pridejo v Ljubljano gostje iz Turina, 173 oseb, ki bodo izvajali zvečer ob 8 v veliki unionski dvorani Verdijev Requiem. Dirigent Radia v Turinu g. Ahile Consoli pripelje s seboj vse 4 soliste* 90 članov liričnega zbora in 70 elanov simfoničnega orkestra. Tako veličastno in pomembno glasbeno delo mora imeti tako velik aparat, ako hoče biti izvedba na visoki umetniški stopnji, o čemur smo popolnoma prepričani. Naši radio-poslušalci, ki poslušajo zunanje postaje, vedo, da je turinska postaja ena najboljših v Italiji, pa tudi daleč naokrog. Tako bomo imeli v četrtek 30. t. m. ob 20 v veliki unionski dvorani prvovrstno izvedbo Verdijevega Requiema. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Prav tam se dobi tudi celotni tekst in razlaga Requiema.
Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani bo priredilo v ponedeljek 3. aprila III. svojo produkcijo ob 18.15 v veliki filharmočni dvorani. Podrobni spored priobčimo.
Pripravimo se na veliko noč! Šentvidčanom in okoličanom bo za letošnjo veliko noč dana izredna prilika za dobro pripravo na praznike. Nad 70 faranov bo v dneh 2. in 6. aprila nastopilo na odru Ljudskega doma v igri >V času obiskanja«, ki jo je napisal slovenski igralec in pisatelj gosp. Edvard Gregorin in v 8 slikah zajel na poseben način dogodke iz Jezusovega življenja, trpljenja in vstajenja. Igralci se vestno pripravljajo, tur^i oder bo za to priliko posebno urejen in na novo opreml jen. Ugodne zveze z vlaki in avtobusi bodo omogočile tudi bolj oddaljenim okoličanom, da igri prisostvujejo. Vstopnice so že v predprodaji.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20.
Torek. 28. marca: Zaprto.
Sreda, 29. marca: »Prevara«. Red A.
Četrtek, 30. marca: »Kaj je resnica? Red Četrtek.
Petek, 31. marca: Zaprto.
OPERA — Začetek ob 20.
Torek, 28. marca: Zaprto.
Sreda, 29. marca:	»Jolanta Giauni Schicchi.
Red Sreda.
Četrtek, 30. marca: Zaprto.
Petek, 31. marca ob 15: »Giorandac, DijaSka predstava. Globoko znižane cone od 16 din navzdol.
Mariborsko gledališče
Torek, 28. marca ob 20: »Alda«. Red A. Gostovanje ge. Mitrovičeve in gdč. MajdlSeve.
Sreda, 29. marca: Zaprto.
Četrtek, 30. marca ob 20: »Štev. 72«. Red D. Premiera.
V čeških časopisih smo brali...
Zastave s kljukastim kniem so delili - zastoni
Češko časopisje je v zadnjih dneh objavilo med drugim tole: »Kmalu pa priključitvi Češke in Moravske k Nemčiji, 60 se za vojaškimi in policijskimi oddelki pojavili reklamni avtomobili z velikimi zvočniki, na njih so bili ljudje v krojih. Prizadevali so se, da bi med ljudstvom vzbudili v6aj na ta način dobro voljo. Ljudje so namreč podobne vozove poznali dozdaj le iz razne reklame. Najbolj priljubljen dodatek so bile vojaške in sokolske čete in seveda tudi marsikatera poskočna pesmica. Bili 60 slabi časi, in ljudje po veliki večini niso zapuščali svojih domov. Tisti pa, ki so delali propagando, so se obnašali zelo vljudno: Vsak, kdor je prišel mimo, predvsem pa otroci, je dobil zastonj zastavico 6 kljukastim križem.«
Slovakinje
»Bila so to sramežljiva, lepa dekleta v nabranih krilih in škornjih. Na glavah so nosila na roko tkane rute, roke pa sklenjene kot bi molile. Pred kratkim so prišle k nam kot delavke na polju. 2e nekaj let so se vozile v iste kraje, kjer so navadno ostale v6e leto, 6koro do božiča. Letos so se vrnile predčasno, ker jih je poklicala domovina, ki so ja vznemirili novi politični valovi. Ni jim bilo ljubo, da so se morale vrniti tako hitro domov. Toda dale so nam vendar dokaz-, da je slovaška ljudstvo v jedru zdravo in da v 6rcu ne goji zavisti, ki so jo hoteli vzbuditi politični hujskači. Na kolodvoru ste lahko videli, da med slovaškim in našim narodom ni sovraštva
in da se zavedamo, kako sma si drug drugemu blizu. Videli pa smo lahko tudi, da do skrajnosti ni prišlo zaradi nas samih, ampak zaradi tujcev. — Pravkar je prišlo nekaj naših ljudi s Slovaške. Med njimi so bili tudi ranjenci, ki pa so vseeno prepričani, da jih ni ranil pravi Slovak. Ljudstva n; krivo in ne morema mu 6toriti tega, ker ne bi želeli, da bi kdo drugi nam naredil. Zato je bilo slovo od Slovakinj težko, a prisrčno.«
Judovsko vprašan.« po lekarnah
Na Češkem in Moravskem je približno 700 lekarn, ki imaja okoli 750 diplomiranih nameščencev. Od celotnega števila lekarnarjev je en odstotek Judov, med nameščenci v lekarnah pa je 7 odstotkov Judov. Ti so povečini tuji državljani, ali pa so prišli k nam s Slovaške ali Podkarpat-ske Rusije. Društvo lekarnarjev skuša na vsak način oimprej rešiti tudi judovsko vprašanje. Oprijela se je tega dela predvsem v korist svojih miadih diplomirancev, ki so bili pred nedavnim odpuščeni iz vojaške službe, kajti društvo lekarnarjev ne more trpeti, da bi bili nameščenci po lekarnah Judje, domači lekarniški naraščaj pa bi bi bil prisiljen delati v delavskih taboriščih. Ker društvo lekarnarjev nima polnomočja, 6 katerim bi lahko samo rešila judovsko vprašanje, se je zazdaj omejilo le na to, da skuša ugotoviti točno število Judov, zaposlenih v lekarnah, ter zbrati točne osebne podatke o njih. Čim ba vlada izdala zakon, po katerem se bodo morali Judje odstraniti iz države, bo judovsko vprašanje rešeno tudi v lekarnah.«
15 let bi trajalo delo, da bi izkopali
še drugi prekop skozi Srednjo Ameriko
'Ko bodo USA Zgradile ta prekop, potem bodo šele nepremagljive1
Pred nekaj tedni so bile ob srednjeameriškem otočju velike pomoreke vaje ameriške mornarice. Podrobno so časopisi poročali o tem, kako so te vaje potekale, kakšen namen sta imeli obe »sovražni« brodavji in koliko sta ta svoj cilj dosegli. Doseči sta ga seveda morali, ker je bilo tako v načrtu, ki so si ga naredili ameriški mornariški in letalski častniki. Poleg mornarice se je teh velikih vaj udeležilo tudi ameriško letalstvo kot pomožna sila, ki naj pomaga brodovju izvesti do kraja zastavljeno nalogo. Te vaje pa so še s posebnim zanimanjem spremljale tiste države, ki ne gledajo ravno preveč simpatično na razvoj ameriškega oboroževanja, na razvoj oborožene 6ile, ki utegne v bodoči vojni, če do nje pride, Igrati odločilno vlogo, ne samo pri spopadu v Ameriki, pač pa morda tudi v Evropi. To je tista država, katere predsednik si je še pred nedavnim upal odločno izjaviti, da so njene meje ob Renu.
Hočemo posvetiti nekaj vrstic vprašanju, ki se je pri zadnjih ameriških pomorskih vajah po-
*
Angleški vojski so odpravili četverorede in vpeljali trorede, kakor jih vidimo na sliki.
kazalo še prav posebno važno, vprašanju, ki so ga videle predvsem tiste države, ki jim pomorska sila Združenih držav ne gre v račun. S tem, da so sprožile to vprašanje, 60 menda skušale 6vetu povedati, da ameriško brodovje ni nepremagljivo in da se ga zaradi tega kar nič ni treba preveč bati. Ta slaba stran obstoji predvsem v tem, da ima ameriška brodovje na vzhodni strani ameriške celine in ono na zahodni strani slabo medsebojno zvezo in da v primeru nujne potrebe obe brodovji ne bi mogli priti zadosti hitro na pomoč druga drugemu, to pa zaradi tega, ker je danes še vedno med Tihim in Atlantskim oceanom en 6am prekop — Panamski prekop. Nekateri evropski časopisi vedo povedati, kako je za Ameriko ta edini prekop nezadosten, če bi prišlo da resnega spopada in bi moralo ameriško brodovje iz Tihega oceana na pomoč vzhodnemu brodovju v Atlantskem oceanu. V zvezi s tem poročajo, kako so posebno v zadnjem času, po omenjenih pomorskih vajah v Karaibskem morju, začeli ameriški strokovnjaki misliti na to, da bi le uresničili svoj, 20 let stari načrt, namreč, da zgrade poleg Panamskega še drugi prekop med Tihim in Atlantskim oceanom in sicer 6kozi Nica-raguo. Ta prekop bi bil dvojnega velikega pomena, trgovskega in vojaškega. Sedanja trgovina je zavzela v Ameriki že tolikšen razmah, da Panamski prekop nikakor več ne zadostuje za velik promet, ki gre po ladjah iz Tihega v Atlantski ocean, ali obratno. 2e samo iz tega razloga bi bilo neobhodno potrebna, če naj se trgovina normalno razvija naprej, da 6e zgradi skozi Srednjo Ameriko še drug prekop. Še veliko večje važnosti pa bi bil ta drugi prekop v primeru oboroženega spopada. Nekateri evropski časopisi poročajo, — če ne ravno iz 6trahu, pa zaradi kakšnih drugih pobud — da bi se Združene ameriške države znašle v zelo neprijetnem položaju, če bi jih napadla Japonska, ki da ima v Ameriki tudi svoje velike »interese«. Prav v veliki nevarnosti bi bila Amerika pred tem sovražnim brodovjem, ki bi mu brez dvoma pomagala tudi najmodernejša letala, in 6icer zaradi tega, ker ameriško brodovje iz Atlantskega brodovja ne bi moglo pravočasno priti ameriškemu brodovju v Tihem oceanu na pomoč. To pa samo zato, ker Panamski prekop ne zadostuje več vojaškim zahtevam. V še bolj neprijetnem položaju bi se znašlo 6evemo ameriška brodovje v Tihem oceanu — tako piše časopisje, ki bi mu bilo najbrž zelo všeč, da bi Japonska že jutri napadla Združene ameriške države — če bi bilo na tem, da se mora umakniti preko sedanjega Panamskega prekopa na vzhodno 6tran. Pravijo, da bi se v tem primeru utegnilo zgoditi, da bi bilo vse severnoameriška brodovje prej uničeno, predno bi se mu posrečilo priti skozi Panamski prekop na varno.
HKi s .
mm. ■
V*«
v.' :
Najnovejše ameriško bojno letalo, dvomotornik Lockheed >201«. Doseči more hitrost 400 km na uro. Nekaj takšnih letal je kupila tudi Holandija in jih poslala v holansko Indijo.
Vse to pa so najbrž zelo nepotrebne skrbi in je namen takšnega razglabljanja precej prozoren. Težko si je namreč danes misliti, da bi 6i upal kdo spoprijeti 6e z najmočnejšim brodovjem na 6vetu, za kakršnega brez dvoma velja brodovje Severne Amerike.
Kljub vsemu temu pa Severne ameriške države res prav resno mislija na to, da bi zgradile 6kozi Srednjo Ameriko še drugi prekap, prekop skozi Nicaraguo. Dolg bi bil 280 km in bi bila pri tem vračunana tudi dolžina jezera, ki leži v sredi in ki znaša 120 km. Preračunali so, da bi zgraditev tega prekopa stala približno 36 milijard dinarjev. Tudi če bi ga že zdaj takoj začeli graditi, bi bil zgrajen šele čez 15 let.
Pravijo, da bi bilo ta ^reko.p skozi Nicaraguo zelo lahko braniti pred letalskimi napadi, to pa zaradi tega, ker ee dviguje ob njem precej visoko gorovje, kjer bi protiletalski topovi opravili v primeru letalskega napada svojo nalogo prav gotovo s popolnim uspehom. Sovražna letala bi se najbrž niti ne mogla približati prekopu, kaj šele, da bi ga obmetavala z bombami.
To pa naj bi bil morda tt#di namig, da bi bilo zelo nesmiselna čakati z napadom na USA toliko časa, da bi zgradile tudi še ta prekop, kajti potem — tako trdijo danes sovražniki Združenih amerkih držav — bi bilo res nemogoče biti kos veliki ameriški pomorski sili, ki bi ji bil z novim prekopom omogočen neoviran prehod iz Tihega v Atlantski ocean in obratno.
Zločinska drznost brez primere
Ameriška policija je te dni imela svojevrsten lov na zločinca Duranda, ki je pobegnil iz ječe v Codyu. Ko 6e je temu Iznajdljivemu lopovu posrečilo rešiti se celice na ta način, da je ubil dva jetniška paznika in ustrelil še dva, ki sta ga zasledovala, 6e je zatekel v bližnje gore. Medtem ko je vsa policija in del vojaštva skušala najti sled za njim, je Durand prisilil nekega avtomobilista, da ga je pripeljal v Pawell v državico Wyo-ming. Tam je pri belem dnevu vlomil v banko, in da bi se s svojim plenom umaknil na varno, je prisilil nekega bančnega uradnika, da ga je pred policisti ščitil s svojim lastnim telesom. Ko je zločinec odšel iz banke, je policija streljala nanj, pri tem pa ubila bančnega uradnika. Durand sam (e dobil le manjše poškodbe. Posrečilo se mu je spet vrniti se v banko. Tu pa 6e je, da ga ne bi zgrabila roka pravice, 6am ustrelil, ker je bil končno le prepričan, da ne bo mogel več uiti.
Dva meščana 6ta 6e pogovarjala o tem, kako sta njuna psa »inteligentna«. Naštela 6ta vse pasje vrline in, ko jima je že zmanjkovalo, je eden njiju pripomnil:
»Bolj nadarjenega psa gotovo nimaš kot jaz. Danes zjutraj sem mu pozabil dati zajtrk. Ko je videl, da se nanj nisem nič spomnil, jo je mahnil od doma in opoldne mi je prinesel v gobcu — veste kaj? Šopek spominčic.«
Anekdota
Predsednik Združenih ameriških držav Taft, ki je umrl 1930, je bil težak mož. Tehtal je celih 150 kg.
Bilo je tedaj, ko še ni 6edel na predsedniškem stolčku Združenih držav, a je bil že vseeno zelo pomembna osebnost. Sprehajal 6e je nekoč po kolodvoru m nestrpno pričakoval, kdaj bo pripeljal njegov vlak. Pripomniti je treba, da je že tedaj njegova pojava vzbujala nemalo pozornosti in so imeli ljudje velik rešpekt pred njim. Ko je tako čakal na postaji, je nenadoma prisopihala k njemu neka neznana ženska in ga na vso moč ratila: »Za božjo voljo, gospod, pojdite hitro z menoj...! Le trenutek časa imava še.« — Postavni gospod Taft je res takoj odhitel za nja ter ugibal, kaj bi 6e bilo utegnilo tako strašnega pripetiti, da je ta ženska v takšnem 6trahu. Po nekaj korakih sta se že ustavila pred ogromnim kovčegom, ki je bil do vrha nabasan z vsemi mogočimi ženskimi potrebščinami tako, da ga ženska ni magla sama zapreti. »Pomagajte mi, gospod, moj vlak bo pripeljal vsak čas. Hotela 6em si nekaj vzeti iz kov-čega, pa ga zdaj ne morem več zapreti. Pomagajte mi, za božjo voljo, če ne, bom zamudila vlak. Usedite se na kovčeg. da ga bom lahko zaklenila!«
Kaj je predsednik Taft tedaj 6toril, ali se je res usedel s svojimi 150 kilogrami na kovčeg, ali ne, o tem zgodovina molči.
Programi Radio Ljubljana
Torek. za. marca: 11 Šolska ura: Zdrava in lepa pokončna telesna drža — ponos in odlika človeka (g. dr. Franta Mis) — V Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek
— 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2 Uverture (plošče)
— 14 Napovedi — ifi Pester spored Radijskega orkestra 13.40 Oblikovanje človoka (g. dr. Stanao Gogola) — 10 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna nra. Slovenska kmečka hiša (dr. Ivan Simonič. Ljubljana) — 19.50 Deset minut zabavo — 20 Beethoven: Pomlaana sonata v F.duru (plošče) — 20.20 Josip Daneš: Man oglasi, veseloigra. Člani Nar. gledališča v Ljubljar' — 2i.30 Ploščo
— 22 Napovedi, poročila. Konec ob 23.
Sreda, 29. marca: 12 Plošče po željah — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Šramel »Štirje fantje« — 14 Napovedi — 19 Mladinska ura: a) Stil je človek (g. prof. France Vodnik) b) Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 18.40 Zavarovanje in zaščita poljedeljskega delavstva (g. Milan Valant) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Možnost jadranskih festivalov ( Marko otez, Zagreb) — 19.50 Prirodopisni kotiček (g. prof Fr. Pengov) — 20 Tambnroški orkesetr (A. Karmelj) — 20.45 Houssel: Suita — plošče. Gounod: Baltna godba iz opere »Faust« (plošče) — 21.15 Akademski kvintet — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Klarinet solo, igra g. Urbanec Franjo, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek.
Drugi programi
Torek, 28. marca■ Belgrad: 20 Komorna gl. — 21 Szymanowskegn konc. (iz Varšave. — Zagreb: 20 Opera
— Sofija: 19.30 Ork. konc. — Komorna gl. — 20.55 Ruske romance — Varšava: 19 Pestra gl. — 21 Szymanow-skega kone. — 22.25 Klavir — Budimpešta: 19.30 Verdijeva opera »Othello« — 23.20 Cig gl — Italijanske postaje: I. skupina (I2t, 301, 283 m): 17.15 Komorni konc.
— 21 Mozartova opera «Figarojeva svatba« — II. skupina <580. 369, 283 m): 17.15 Plesna gl. — 21 Simf konc.
— III. skupiva 192, 272, 221 m): 20.30 Igra in plesna gl.
— Dunaj -V:atislava- Frankfurt - Hamburg - Konigsbeg:
20.10 Garnizije na mejah Veliko Nemčije — Berlin: 20-10 Vesele melodije — Lipsko: 20.10 Plesni večer — Koln:
20.10 O filmu — 20.30 Veliki plesni večer — Stuttgart:
20.10 Zab konc. — 21 Simf. konc. — 22.35 Rich. Straussova opera »Dobri kralj Dagobert«,
Norman Railly Ralne:
74
JUNAŠTVA ROBINA HOCDA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
Prav sladko je še spal na mehkih pernicah v prostorni, udobni postelji škof iz Black Cannona. Nenadoma pa sa ga povsem zdramili vztrajni, čudni glasovi. Nekdo je razbijal čedalje močnejše po vratih spečega škofovskega dvorca. Kdo neki bi ga utegnil buditi že ob tako zgodnji jutranji uri? Ves nejevoljen je zlezel iz gorke postelje.
Sam je šel pogledat, kdo je bil -tako predrzen, da si ga je upal buditi že na vse zgodaj, komaj so začeli peti petelini. Namenil se je bil, da bo grešnika prav pošteno okregal in ga nagnal. Take refti 6® vendar ne spodobijo! 2c zarana naj bi ga nadlegovali nestrpni ljudje, ko ima že podnevi dela čez glavo, povrhu pa še tako važen in imeniten dan!
Saj bo vendar danes okronal za angleškega kralja svojega zaščitnika princa Ivan brez dežele!
Toda kako je ostrmel, ko je odprl
Zastonj se je bil pripravljal, da bo neljubega gosta obsul s ploho ostrih besedi in ga zapodil.
Ta hip ga je minila vsa zgovornost. Sapa mu je pošla, široko je pogledal in odprl usta na stežaj.
Rani go6t je bil sam Robin Hood, strah in trepet vseh velikašev, ki 60 si kdaj upali zaviti v sherwoodski gozdi
Robin Hood, za njim pa nepregledna
vrsta njegovih bojevnikov, divjih, močnih upornikov!
Čakalo pa ga je še večje preseae-čenje.
Ob Robinu Hoodu je stal nekdo, ki ga je dobro poznal!
Da! Dvo.m je bil izključen! Sam kralj Rihard z Levjim srcem le bil to, Rihard v sijajni plemiški bojni opravi z oklepom, na katerem je blestel mogočen lev, ki se je pripravljal k naskoku.
Kralj Rihard je bil to, tisti, ki ga je bil on, škof iz Black Cannona tako podlo izdal njegovemu bratu princu Ivanu brez dežele in 6iru Guyju Gisbour-neškemu. Zaman so bili tedaj nadenj poslali zahrbtnega Dickona!
Kako je mogla Dickonu spodleteti nakana? Le kdo mu je preprečil, da ni ubil Riharda?	_	.
Vsega drugega bi se bil škof iz BIa^k Cannona nadejal prej kakor tega, da bi videl pred vrati v svoj dvorec živega Riharda! Prej se bo torej moral kesati in pokariti za svojo veleizdaio kakor je bil mislil!
Ne bo se pokoril in skesal pred Bogom, ampak pred angleškim kraljem, katerega je bil izdal njegovemu rodnemu bratu!
Menil je, da je Rihard že zdavnaj mrtev. Saj je bil vendar Dickon znan kot izredno spreten borec, sijajen mečevalec, nič slabši skoraj kakor njegov go-
spodar sir Guy Gisbaurneški, ki je bil na glasu kot eden najboljših angleških mečevalcev sploh!
In povrhu je Dickon kralja Riharda z Levjim srcem tudi sovražil iz dna duše! Saj je komaj pričakal prilike, da bi se lahko krvavo maščeval nad človekom, ki mu je bil pred časom vzel plemiško čast ter mu zaplenil vse premoženje!
Se to jutra bi bil vsakomur, ki bi ga vprašal, škof iz Black Cannona na vprašanje, kai je s kraljem Rihardom, povsem jasno in odločno brez pomišljanja odgovoril na isti nedvomni, prepričani način:
j »Kralj Rihard je mrtev!«
Zdaj pa, glej! Kralj Rihard z Levjim srcem stoji pred njim živi In iz oči mu streljaja bliski, nevarne iskre se mu. vžigajo v njih!	.
S	kratkimi, trdimi besedami 6ta Robin Hood in kralj Rihard z Levjim sr-
I	cem razložila škofu iz Black Cannona svoje zahteve ter ga potisnila v dvorec nazaj. Velela sta mu, naj Ju povede v svojo sobo, ker morata žnjim gavoriti o važnih rečeh.
Trepetajoč po vsem telesu kakor šiba, ju je molče popeljal po stopnicah v svojo delavno sobo. In začel se je dolg, tehten razgovor.
| Ze davno so zvonovi odzvonili ju-tranjico, v sobi škofa iz Black Cannona pa sa še vedno tekli razgovori o tem, kako bi bilo možno preprečiti, da princ | Ivan brez dežele ne bi bil kronan za angleškega kralja.
škofu iz Black Cannona se je položaj, v katerem se je bil znašel tako povsem nepričakovano, zazdel v resnici
neugoden. Toda kaka naj bi si bil pomagal? Prav ničesar drugega mu ni preostalo, kakor da je potpežljivo poslušal zapovedi, ki sta mu jih dajala kralj Rihard z Levjim srcem in Robin Hood. Moral je pristati na slednje nujno povelje.
Kaj hačemo, vsakemu človeku je življenje nadvse ljubo, še celo največjemu siromaku, ki se le z največjim tradom ubija skozi življenje bolj mrtev kakor živ. Kako 6e potem ne bi zdelo še celo dvakrat dragocenejše takemu možu, kakor je bil škof iz Black Cannona. To je bil velik gospod, svetni in cerkveni dostojanstvenik. Njegovo življenje je bilo prav mikavno in prijetno, pot mu je bila posuta z rožicami.
Res ni tako lahka in preprosto zamenjati gotovo z negotovim, časnost z večnostjo!
Zato se je tudi škof iz Black Cannona odločil, da bo do vseh podrobnosti rajši poslušal ukaze svojih dveh nasprotnikov ter se na ta način rešil nevarnosti. Upiranje prav gotovo ne bi bilo imelo nikakršnega 6tnisla, saj bi mu ob vsakem tudi že najmanjšem sumu prav gotavo porinil kdo iz te divje, upornšike družine dolgo rezilo v rebra ter mu kakor za šalo, kar tako mimogrede upihnil luč življenja, ki mu je bila vendar tako zaželena.
Robin Hood in kralj Rihard z Levjim srcem 6ta se kaj dolgo pogovarjala, tako dolgo, da sta sestavila in premislila svoj načrt tudi do najneznatnejših podrobnosti. Dan je rasel, vroče je že po-malem začelo postajati. Julijska prigre-vica je silila skozi akna v sobo, v kateri so 6e trije ljudje pogovarjali o nad-
vse važnih rečeh.
Visoko se ie bilo že povzpelo na svoji vsakdanji poti po nebesnem svodu žareče poletno sonce, pošteno je že segrelo rumeno prašno cesto, ki se je vila pomalem prot: ponosnemu gradu na not-tinghamskem griču. Iz peščenih tal je žehtela soparica kakor iz razbeljenega kotla. Poljsko cvetje je žalostno povešalo glave, trava se je motno lesketala pod vročimi sončnimi žarki. Ptiči so obmolknili pa svojem jutranjem žvrgo-lenju in se zatekli v varne sence zelenih gozdov.
Iz škofovskega dvorca, kjer so se v dvorišču zbrali številni udeleženci, je zavila v nottinghamsko cerkev procesija. V cerkvi je škof iz Black Cannona opravil kratko molitev, nato pa se je procesija pomaknila na cesto. Lep sprevod je zavil proti nottinghamskemu gradu. S pobožno sklonjenimi glavami so hodili črni menhi.
Na nottinghamskem gradu je na to procesijo že nestrpno čakal princ Ivan brez dežele, ki 6e je kar bliščal od zlata. 6rebra, dragega kamenja, svile in škrlata. Stal je obkrožen od svojih zvestih plemičev, ki jih je vodil njegov najzvestejši zaupnik in svetovalec sir Guy Gisbourneški. Bil je opravljen v resnici sijajno.
Čakal je, da bo okronan za angleškega kralja.
Zvonovi 60 zapeli in naznanili, da se bliža ta tako težko pričakovana procesija.
Njihov 6večani glas je donel skozi sončno in jasno dopoldne po mirnem poletnem zraku kakor bi zvenela 6amo čisto srebro.
”	77”,	. , .	...	,K	it	H«Mh,i	nnrntnina	12 din inosemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva nlira fi 111 Telefon «W1 do 1005 Uprava. Kopitarjeva ulica 1
aSU.an.kl dom« l.h.la v.ak delavnik ob	Slk-lS."	uTuSTST	2	S*	I*d.l.t«ll	Inž	W	*w»„	Urednik:	Mirko	Javornik