‘Sv. fik‘J M0&Šk H -i\r^ x prašanjem. Verjetno jima ne bi dosti pomagalo. ... V Cenilna in tržna vrednost kmetijskih zemljišč -Natančnejša merila za ugotavljanje odškodnine bodo določena z republiškim zakonom Gradimo nove ceste in odpravljamo ostre ovinke na starih cestah. To zahteva razvijajoči se avtomobilski promet, tako tovorni kot osebni. Ceste je torej treba zgraditi, čeprav bodo speljane preko kmetijskih in gozdnih zemljišč. Načrtovalci cest tudi ne delajo razlike med družbenimi in zasebnimi zemljišči. Iščejo le najustreznejši teren. Zato se z lastniki zemljišč ni moči pogajata, koliko zahtevajo za svojo njivo, travnik, sadovnjak ali gozd. Marsikateri bi za- TELEGRAMI MOSKVA — Na Poljskem od Baltika do reke Nise so se začele velike taktične vaje vojaških enot ZSSR, Poljske, NDR in CSSR. Češkoslovaške enote so prestopile mejo in zasedle svoje položaje. Kakor poročajo, so jih na Poljskem prisrčno sprejeli. PRAGA — Na seji predsedstva CK KPC, ki jo je vodil prvi sekretar Husak, so sklenili, da bo plenum CK KPC 25. septembra. Na njem bodo obravnavali sedanji položaj in naloge partije. RABAT — V maroškem glavnem mestu se je začela konferenca šefov držav ali predsednikov vlad islamskih držav. Govorili bodo v glavnem o požaru v jeruzalemski mošeji Al Aksa in o položaju muslimanskih svetih krajev pod izraelsko okupacijo. KAIRO — »Al Ahram« piše, da se je prvi sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev v posebnem sporočilu predsedniku Naserju zanimal za njegovo zdravje, ker so bili objavili, da mora predsednik Naser za nekaj časa opustiti vse državniške posle. Zdravniki so mu svetovali popoln počitek. TOKIO — Kitajski predsednik Mao Ce Tung je odobril predlog za odlikovanje desetih kitajskih graničarjev, ki so se bojevali proti sovjetskim vojakom na meji. PEKING — Kitajska z nezmanjšano silovitostjo nadaljuje propagandno vojno proti Sovjetski zvezi. Sovjetsko zvezo obtožuje »restavracije kapitalizma« v notranji in »agresivnosti in hegemonistlčnih teženj« v zunanji politiki. Nedavni sestanek med Kosiginom in Cu En La jem ni nič spremenil položaja v tem oziru. NEW DELHI — V zahodnoindij; ski državi Gudžerat so poklicali na pomoč vojsko, da bi zatrla verske nerede. V Ahmedabadu in okolici je bilo nad 50 oseb ubitih, ker je vojska streljala. RIM — Italijanski sindikati so pozvali vlado, naj razoroži policijo, ki nadzoruje stavkovna središča. Povod za to zahtevo je dal incident v Brescii, kjer Je bil neki delavec hudo ranjen v spopadu s policijo. hteval trikrat toliko, kot bi dobil, če bi prodal sosedu. Ve, da ceste ni moči preložiti z njegovega zemljišča na sosedovo, čeprav bi ga ta rad dal po veliko nižji ceni. Konkurence ne more biti. Zato se je že zdavnaj uveljavilo razlaščen je zemljišč za tnifA namene. Seveda za ustrezno odškodnino. | Izkušnje kažejo, da odškodnina ni vedno ustrezala vrednosti razlaščenega zemljišča. Cenilci nimajo dovolj natančnih meril, kako naj ga ocenijo. Kmetje in kolektivi družbenih posestev so se jezili, da so dobili prenizko odškodnino. Po zveznem ali, kakor ga tudi imenujemo, temeljnem zakonu pa je treba določiti kar najbolj natančna merila za pravično odškodnino za razlaščena kmetijska zemljišča. V Sloveniji pripravljajo tak zakon že precej časa. Prvi predlog, da bi odškodnino za razlaščena zemljišča določali po ‘ katastrskem dohodku, sploh ni prišel do republiške skupščine. Prej so ga zavrnili drugi organi, ki so razpravljali o njem. Sedanji katastrski dohodek ni pravilno ocenjen za najmanj 30 odstotkov zemljišč. Tako pravijo na geodetski upravi v Ljubljani. Za toliko zemljišč odškodnina ne bi ustrezala. ■ Potem so pripravili ustreznejša merila za določanje odškodnine za razlaščena zemljišča po njihovi ro- Za železnice vpisanih 32,477.700 din Do konca avgusta so na območju Z2TP Ljubljana vpisali za 32,477.700 din obveznic za modernizacijo železnic. Od tega so železničarji sami vpisali 11,600.200 din, njihova proizvodno-vzdrževal-na podjetja ter druge železniške organizacije pa 2.210.000 din. Posamezni vpisovalci posojila, to je 3.264 občanov, so vpisali doslej 2.834.000 din. Vpisovanje po-sojila za modernizacijo železnic se nadaljuje. POMEMBNO SREČANJE — Zapoznela fotografija srečanja med premierom Kosi-ginom in ču En La jem na pekinškem letališču 11. septembra letos. Toda po tem sestanku se kitajska propagandna vojna proti ZSSR ni zmanjšala. Telefoto: TASS dovitnosti. Upoštevali so kakovost zemljišča in vremenske razmere ter bližino trga. Posamezne vrste zemljišč so točkovali, za točke pa določili po posameznih občinah vrednost v dinarjih. Razlike v vrednosti točk so približno med 21,50 in 24,50 din. Tako so pokazali računi, pri katerih so upoštevali precej stvari. Ker pa tudi tako morda še ne bi dobili dovolj pravične cene ali odškodnine za razlaščena zemljišča, bo geodetska uprava v Ljubljani to poskušala pred sprejetjem zakona preveriti na terenu. Kmetovalce pa gotovo bolj zanima, koliko dobijo za razlaščena zemljišča v dinarjih kot sam sistem izračunavanja odškodnine. B Po pripravljenem točkovanju in vrednosti točk bi bila odškodnina za en hektar njive III. razreda v murskosoboški občini nekaj čez 15.000 din (poldrugi milijon S din). Taka je približno tudi sedanja tržna cena. Približno enaka bi bila cenilna vrednost njive III. razreda tudi v občini Novo mesto in v sosednjih občinah. Pravijo pa, da cenilna vrednost ne bo vedno enaka tržni ceni v nekem kraju. J02E PETEK tedenski zunanjepolitični pregled] | tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled^ ■ SREČANJE TITO — CEAU-SESCU V DJERDAPU — V soboto sta se v Kladovu sestala predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz Tito ter predsednik državnega sveta Romunije in generalni sekretar romunske KP Nikolae Ceauses-cu. Dopoldne sta imela politične razgovore v Kladovu, popoldne pa v Turnu Severinu na romunski strani. Po razgovorih so izdali skupno sporočilo, ki med drugim ugotavlja, da sta deželi pri gradnji hidroenergetskega in plovnega sistema Djerdap zelo uspešno sodelovali. Poročilo nadalje govori o širitvi vseh stikov obeh dežel ob uporabi novih oblik in metod, zlasti pa medsebojne industrijske kooperacije. Na djerdapskem gradbišču so predsednika Tita seznanili z obse-gonr opravljenih del in mu sporočili, da bo že maja prihodnjega leta začel obratovati in dajati elektriko prvi agregat te velikanske elektrarne. Nato sta se oba predsednika sestala sredi pregrajene Donave na hidrocentrali, kjer so ju pozdravile salve iz 21 topov. V pogovoru § predstavniki djer-dapskih graditeljev so le-ti seznanili predsednika Tita s težavami, ki jih imajo zaradi prepočasnega do-tekanja sredstev. Predsednik Tito je poudaril, da je treba djerdapski sistem dokončati in da morajo zvezni organi izpolniti sprejete obveznosti. Gradnjo nove hidroelektrarne nižje od Djerdapa pa je treba po *Titovem mnenju vzeti z dnevnega reda, ker so finančne možnosti skupnosti omejene. Predsednik Tito je nato obiskal Bor ter več drugih krajev v Srbiji. ■ RAZSTAVA OB 50-LETNICI SINDIKATOV — V petek so v Slovenj Gradcu odprli razstavo »Angažirana umetnost 1919—1969« v počastitev 50-letnice delavskega gibanja in KPJ. Otvoritveni govor je imel pokrovitelj razstave, predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovid-šane. Navzoči so bili tudi Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, Lidija šentjurc, Tone Kropušek, inž. An* drej Marinc in drugi ugledni gostje. ■ 2ELEZARNE SO SE ZDRU-2ILE — Prejšnji ponedeljek je bil Maja že prva elektrika iz sistema HE Djerdap v vseh treh slovenskih železarnah, na Jesenicah, v Štorah in na Ravnah referendum o združitvi. Za združitev je glasovalo 78,90 odstotkov od 11.783 zaposlenih. ■ PTUJ OB SVOJI 1900-LETNI-CI — V soboto, 27. septembra, bo osrednja proslava ob 1900-letnici Ptuja. Te dni so v počastitev tega jubileja odprli arheološko razstavo »Ptuj v I. stoletju«. Od 22. do 24. t. m. bo v Ptuju prvi slovenski sim pozij zgodovinarjev, poleg tega pa bo še več razstav in prireditev. ■ MINIMALNI OSEBNI DOHODKI — 450 DIN — Republiški izvršni svet je pripravil predlog zakona o minimalnih osebnih dohod- kih delavcev. Po tem predlogu naj bi minimalni osebni dohodki v prihodnje znašali 450 din mesečno. ■ BARVNI TELEVIZORJI — Jugoslovanska elektronska industrija bo dala v prodajo prve domače barvne televizorje že konec letošnjega leta. Izdelovali jih bodo El Niš, zagrebški RIZ in združeno podjetje Iskra. Predstavniki El Niš so na zagrebškem velesejmu povedali, da bodo prodajali televizorje po 7.300 din. ■ PREMAJHNE ZALOGE KRVI — Razvoj medicine, čedalje več prometnih nesreč in interesi narodne obrambe zahtevajo iz dneva v dan večje zaloge krvi. V Sloveniji je okrog 350.000 prijavljenih dajalcev krvi, vendar kri daje le kakih 70.000 ljudi. Njihova kri zadošča le za vsakodnevne potrebe, za zalogo pa je ostane zelo malo. Nekatera podjetja kažejo premalo razumevanja za krvodajalske akcije, pa tudi Rdeči križ pri svojem delu nima dovolj podpore drugih organizacij. Zato zdaj pripravljajo predlog, kako naj bi izboljšali krvodajalsko službo. Hkrati pa predlagajo, naj bi vsak občan dobil kri v potrebi zastonj. Za nezavarovance naj bi stroške za kri plačala občinska skunščina. ■ NAJVEČJA PRI NAS ZGRAJENA LADJA — V splitski ladjedelnici so zgradili ladjo z nosilnostjo 88.000 ton. To ladjo, doslej največjo, kar so jih zgradili v naših ladjedelnicah, bodo te dni izročili naročniku, indijski družbi iz Bom-baya. Ladja-tanker nosi ime velikega indijskega državnika in misleca Nehruja. Osemindvajsetega septembra bodo v Zvezni republiki Nemčiji splošne parlamentarne volitve. Predvolilna kampanja se čedalje huje razvnema in visoki predstavniki obeh glavnih strank — krščansko-demo-kratske CDU/CSU in socialnodemokratske SPD — čedalje bolj dvigajo ton. To se je dogajalo že med prejšnjimi volilnimi boji, ko je bil še živ stari Adenauer. Sedanja volilna kampanja v ZRN pa ima nekaj obeležij, ki jih prej ni bilo. Prva pomembna značilnost sedanjega boja je ta, da zmaga visi v zraku. Z drugimi besedami krščanski demokrati prvič po vojni niso gotovi, da bodo ostali najmočnejša stranka v državi. Ankete javnega mnenja kažejo, da imata SPD in njen voditelj Willy Brandt prvič resno upanje na zmago. Druga značilnost sedanjega političnega boja v ZRN je izredno močan gospodarski in finančni položaj te države, Id ustvarja — četudi zveni to še tako protislovno — skoraj prav tako velike težave, kakor če bi bila zunanjetrgovinska bilanca ZRN pasivna. Pred dobrima dvema letoma je bil položaj povsem drugačvn: ZRN je bila v krempljih prave gospodarske krize in število brezposelnih je doseglo četrt milijona. Takrat se je CDU/CSU odločila, da bo vzela v vlado socialne demokrate in med njimi je bil ostroumni in prodorni dr. Karl Schiller, ki je v »veliki koaliciji« postal gospodarski minister. V marsičem je njegova zasluga, da je ZRN iz gospodarske krize prešla v »krizo obilja«. Tretja značilnost sedanje predvolilne kampanje je pojav tako imenovanih »divjih stavk« delavcev v raznih panogah industrije. Ta značilnost neposredno izhaja iz sedanjega gospodarskega položaja. Medtem ko so se z gospodarskim vzponom neverjetno povečali dobički lastnikov tovarn in drugih delodajalcev, so delavske plače ostale v glavnem »zamrznjene«. Toda to še ni vse. Pred poletjem letos se je vrednost marke tako povečala, da so vsi pričakovali revalvacijo oziroma prevrednotenje, uradno povečanje vrednosti marke glede na dolar In seveda tudi na druge valute. To so pričakovale Francija, Velika Britanija In ce- lo ZDA. Toda kancler Klesln-gpr je ob podpori finančnega ministra ln vplivnega bavarskega politika Josefa Straussa odločno dejal —ne. S tem je udaril po socialnih demokratih, predvsem po ministru za gospodarstvo Schil- lerju, ki je dokazoval, da bo to škodovalo zahodnonemške-mu gospodarstvu, predvsem varčevalcem in delovnim slojem, ki prejamajo »zamrznjene« plače. Dokazovati je, da se bo izvoz iz ZRN še povečal — za tuje kupce je ob močni »nerevalvirani« marki nemško blago še bolj vabljivo — in to bo povečalo notranje povpraševanje po blagu, ki ga bo tako manj. Natanko to se je zgodilo in divje stavke so tudi izraz tega stanja. Zaradi večjega notranjega povpraševanja so se začele cene dvigati. Četrta značilnost predvolilnega boja je »žongliranje« z Vzhodno Evropo. V zadnjih dneh je Moskva poslala Bonnu spomenico, v kateri pred- Volitve v ZRN laga pogovore o sklenitvi sporazuma, da ne ena ne druga stran ne bosta uporabili sile pri urejanju medsebojnih spor^’ in nesporazumov. Kiesinger je v bistvu zavrnil to sovjetsko pobudo, medtem ko jo je Wllly Brant načelno pozdravil. Tako ima zahodnonemški volilec le nekoliko več izbire med programoma dveh glavnih strank. Kako se bo odločil, bomo videli 28. septembra. Diplomati v OZN in drugod so zdaj v glavnem rekonstruirali potek dogodkov pred sestankom med Kosiginom in Cu En Lajem v Pekingu. Baje je sprožil ta sestanek Ho Si Minh na smrtni postelji. Ko je Cu En Laj prišel na njegov pogreb v Hanoi, so mu sevemoviet-namski voditelji povedali, da je Moskva že izrekla svojo privolitev. Nato je Cu En Laj, ne da bi čakal na Ko-siginov prihod v Hanoi, brž odpotoval v Peking na po-svet. Tam s« bila menda mnenja različna, toda naposled so se le odločili za sestanek na letališču. Kosigin je že odpotoval iz Hanoia in je bil že v Kalkuti, ko so mu sporočili, da je Peking »voljan«. Se vedno trajajo ugibanja, ali bo ta sestanek prelomnica v odnosih med ZSSR In LR Kitajsko ali sa- • mo nepomembna epizoda. Spodbudno je dejstvo, da od tega sestanka baje niso zaznamovali nobenega novega obmejnega incidenta med velikanoma. Ce je to res, je to spodbudno znamenje. DOLENJSKI LISTk TEDNIK VESTNIK vsak četrtek 60.000 izvodov / Vzroki nelikvidnosti Ob nedavnem pogovoru predsednika Tita s predstavniki Dalmacije V pogovorih s predstavniki občin, gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij v Dalmaciji, je predsednik Tito predvsem opozoril jugoslovansko javnost zlasti pa proizvajalce, na vse težave, ki jih prinaša s seboj nelikvidnost v gospodarstvu. Tovariš Tito je stopil ob stran tistih, ki že dlje časa dobrohotno opozarjajo, da je vprašanje nelikvidnosti med prvenstvenimi problemi, ki jih moramo reševati sicer ne »kar čez noč«, toda treba je resno ukrepati da bi preprečili še nadalnje povečanje nelikvidnosti. Nelikvidnost v našem gospodarstvu, kot je rečeno ima troje vzrokov: nepokrite investicije, trošenje obratnih sredstev za rekonstrukcije in podobne dajatve ter nesolidno izpolnjevanje obveznosti dolžnikov do upnikov. Tovariš Tito je bil posebno odločen, ko je opozarjal, da moramo ustaviti nadaljnje širjenje investicij ki dobivajo zelo zaskrbljujoč obseg, z njimi pa se odpira vrsta ne samo ekonomskih ampak tudi političnih vprašanj. Zahteva S to svojo zahtevo je predsednik Tito najzgovorneje podprl s primerom velike železarne, ki jo hočejo zgraditi v Dalmaciji. »Počakajte, da preidemo kritično mejo gospodarske reforme,« je dejal, in da odpravimo nelikvidnost v gospodarstvu; potem ko bo več stedstev, bo pa druga stvar. Sedaj nikar ne načenjajte vprašanja velike železarne!« Dodal je, da so ne samo za železarne, ampak tudi za druga velikopotezna vlaganja v različnih krajih države, potrebna velika sredstva, katerih pa sedaj nimamo. Rekel je tudi, da je proti »kampanji«, ki se odvija za dograditev druge etape Djerdapa. Za to nimamo denarja, je dejal in dodal, da sploh še povsem natančno ne vemo, kakšna sredstva bomo potrebovali, ko se bo dvignila gladina Dunava na naši obali. Pač pa je tovariš Tito dal prvenstvo tistim programom in vlaganjem, ki bodo omogočili, da se vlo- žena sredstva hitro in učinkovito realizirajo, da se dobijo končni proizvodi. V gospodarskem razvoju Dalmacije, je dejal tovariš Tito, bi to bili turizem, ladjedelstvo in pomorsko gospodarstvo. Morala Ko je omenil graditev cest, o katerih se je zadnje mesece v naši javnosti veliko govorilo, je bil tovariš Tito zelo precizen, ko je opozoril, da je treba poiskati način za postopno graditev cest — skladno s sredstvi, ki jih imamo za ta namen. »Stegnimo se toliko, kolikor je odeja dolga,« je omenil star ljudski pregovor, ki ga nekateri zelo pogosto pozabljajo. Ne bi se smelo več dogajati, je daljeval tovariš Tito, da kolektivi, ki so ren-tabilnejši, ki si pridobivajo devizna sredstva, ne morejo o pravem času izplačati osebnih dohodkov svojim delavcem. Obenem se je zavzel za diferenciacijo v gospodarstvu — tiste, ki kar naprej »proizvajajo izgubo«, ne moremo večno reševati. To jim je treba odkrito povedati. Ali bodo morali propasti ali pa se preusmeriti na izdelavo drugih proizvodov in dvigniti produktivnost. Predsednik republike je tudi tokrat poudaril, da je v naši državi, ki je večnacionalna in ki ima več republik, decentralizacija pravilna. Obenem pa je opozoril, da moramo načrtno gledati na razvoj celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Krepiti moramo disciplino v gospodarstvu, je dodal, in razvijati poslovno moralo samoupravljanja, da se izognemo popačenjem. Disciplina in krepitev samoupravnega gospodarstva,^ je zaključil tovariš Tito, mora biti osnovni pogoj odnosov ifned federacijo in republikami, prav tako pa tudi znotraj republik, med posameznimi komunami, občinami in delovnimi organizacijami. »Pri nas ni nobenega problema, o katerem se ne bi mogli dogovoriti, če ga začnemo reševati s polno zavestjo in odgovornostjo.« Š. M. Sestanek članov DIOLEN kluba Predzadnji petek je bila na Otočcu tiskovna konfe- Industrija: za 14,2% več kot lani v avgustu Tudi v avgustu je obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji dosegel pričakovane rezultate, trdijo na republiškem zavodu za statistiko. Številke dajejo naslednje primerjave: industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila v primerjavi z julijem večja za 5,9 odstotka, kar za 14,2 odstotka pa je bila nad lanskim avgustom. Letošnja celoletna industrijska proizvodnja je za 14,6 odstotka večja od lanske v prvih osmih mesecih. Zaloge izgotovljenih izdelkov so v avgustu narasle le za 0,5 odstotka v primerjavi z julijem. Količine zalog so bile konec avgusta približno za 3 odstotke večje od lanskega povprečja. renca in modna revija; tokrat so jo pripravili člani Diolen kluba skupaj s svojim dobaviteljem in sodelavcem, znano nemško tvrdko Glanzstofs AG. Tudi tokrat so na modni reviji prikazali modele, izdelane iz tkanin umetnih vlaken, ki jih izdelujejo NOVOTEKS, MURA, SVILA, VOLNENKA, VEZENINA ter podjetji Standard-konfekcija in Kamensko. Na tiskovni konferenci so povedali, da se je podjetje Glanzstoff AG pred kratkim združilo z nizozemsko firmo AKU in tako postalo eno naj večjih tovrstnih podjetij na svetu. Danes ima grupa AKU največjo izbiro kemičnih vlaken, v proizvodnji sintetičnih vlaken kot so perlon, nylon, diolen, terlen-ka in enkalon pa ima grupa AKU drugo mesto na svetu. Naša podjetja si od sodelovanja v okviru Diolen kluba obetajo nadaljnje ugodne možnosti. — Zategnite pasove, tovariši! (Karikatura iz beograjskega »JEZA«) O BISTVENIH VPRAŠANJIH NAŠE STVARNOSTI Sedanje poglavitne naloge Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, o razreševanju posledic »cestne zadeve« in o odprtih vprašanjih, ki ustvarjajo politično razpoloženje oz. nerazpoloženje naših delovnih ljudi Skrčen poletni obseg tednika nam zadnje čase ni dovoljeval, da bi nekaterim vprašanjem in nalogam posvetili toliko prostora, kakor bi to bilo potrebno in kar smo tudi želeli. Zdaj, ko spet prihajamo na običajen obseg domačega lista, bomo segli tudi k nekaterim dogodkom in h gradivu iz zadnjih tednov, ki je še vedno v ospredju našega zanimanja in iz katerega izvirajo tudi poglavitne naloge sedanjega časa ter prihodnjega obdobja. Danes načenjamo nekatere misli z zadnje skupne seje predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije, ki je bila 5. septembra v Ljubljani. Na seji so obravnavali sedanje politične razmere, predvsem v zvezi s položajem, ki ga je povzročila nedavna razprava o cestah. V skrajšani obliki objavljamo ugotovitve Janeza Vipotnika, predsednika republiške konference SZDL Slovenije. Predsednik RK SZDL Slovenije Janez Vipotnik je najprej ugotovil, da se politično stanje med delovnimi ljudmi v Sloveniji, nastalo zlasti po položaju, ki ga je povzročila razprava o cesti, počasi umirja. Precej je k temu pripomogla seja zveznega izvršnega sveta, izjave predstavnikov naših predstavniških organov, kakor tudi široka politična aktivnost, ki jo je organiziral centralni komite ZK Slovenije. Bilo je tudi precej obiskov po občinah, sestankov, objavljena je bila razprava tovariša Franca Popita na seji izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije, mnogo pa je pripomoglo tudi objavljeno po-, ročilo izvršnega sveta. Javnih razprav okrog ceste je sicer res vedno manj, na površino pa prihajajo, seveda bolj umirjeno, druga vprašanja, med njimi pa tudi pra- vi vzroki, ki so povzročili eksplozivno razpoloženje. Danes se marsikdo sprašuje, zakaj takšen hrup, če nenadoma predstavniški organi ugotavljajo, da je v novih pogojih in s podaljšanimi roki, izgradnja nove ceile v Sloveniji razumljiva in sprejemljiva ter da končno tudi ne bo bistveno vplivala na uresničitev načrta o izgradnji hitrih cest v Sloveniji. Socialistična zveza kot politična organizacija .mora kritično premotriti postopke in metode dela zveznega in republiškega izvršnega sveta v tem določenem primeru, ker bi pravočasno sporazumevanje, združeno s predhodnimi posvetovanji, lahko odvrnilo neprijetne posledice. Podčrtati moramo tudi, kako pomembno je v naši družbeni praksi ne le sprejemati odločitve, ampak jih v takšnem primeru, kot je bila cesta, tudi do kraja argumentirati in obveščati o tem delovne ljudi. Smo proti vsem postopkom in metodam, ki slonijo na pritiskih! Položaj, ki je tako nastal v občinskih skupščinah in drugih izvoljenih organih, je temeljil predvsem na prepričanju, da gre za koristno stvar. Nobenega dvoma ni, da se je treba vsem pritiskom, ki spodkopavajo naš sistem, z vsemi silami' upirati. Tudi če so najpristnej-ši, jih ne moremo priznati kot metodo politične akcije v pogojih samoupravne demokracije. To pravilo pa mora seveda veljati za vse in vsakogar, če se bodo takšni pritiski, ki so se v zadnjem času pojavljali tudi drugod, razvili v nek sistem, če bomo sprejeli pravilo, da bomo s pritiskom lahko reševali probleme, potem bomo zavestno spodkopavali sistem demokratičnega samoupravljanja. Pritisk pomeni, da se v obstoječih institucijah našega političnega sistema ne moremo demokratično sporazumeti. Sedanji položaj nas samo opozarja, da je treba hitreje izpopolnjevati in razvijati naš sistem, da bo resničen odraz stopnje zavesti delovnih ljudi in ravni družbenih odnosov. Zdi se, da je vest z zadnje seje izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki je odobrilo poročilo Franca Popita, blažilno vplivala na ljudi, kajti s tem so bile obru-šene prvotne ostre formulacije izvršnega biroja, ki so ustvarile pri ljudeh grenak priokus. Tovariš Vipotnik je nato opozoril, da smo v naši praksi nasploh zanemarili dobronamerno prijateljsko kritiko, ki je temeljna prvina vsakega napredka, če hočemo probleme, ki nastajajo v našem družbenem razvoji resnično reševati, potem ne delamo prav, če kritiko enostavno zanikamo. Treba je videti, zakaj je kritika nastala in kateri so dejanski razlogi, ki so jo sprožili. Med nekaterimi ljudmi je veliko ugibanj, kaj je s stiki s politično emigracijo. Tudi glede tega še marsikaj pretirava. Jasno pa je stališče, da s kontrarevolucijo ne more biti nobenih stikov. S Slovenci v zamejstvu želimo in hočemo utrjevati odnose. Predstavniki države so pri tem dolžni, da vzdržujejo stike z vsemi političnimi grupacijami, ki so dobre volje, medtem ko družbeno-politične organizacije navezujejo svoje stike po interesu. Pri tem pa ne bi smeli dovoljevati podtikanja, intrig, razširjanja lažnih govoric ipd. Takim pojavom se moramo najodločneje upreti, če bomo raznim govoricam pustili prosto pot, nam bodo ustvarile nemogoče vzdušje za naše medsebojno delo. (Dalje prihodnjič) NAJVEČJI PORAST ZA ŠIROKO POTROŠNJO Za 16 odstotkov smo letos v Sloveniji izdelali več proizvodov oz, predmetov za široko potrošnjo kot lani v osmih mesecih. — Ruda/rji so avgusta nakopali za 15,5 odstotka več premoga kot julija, zemeljskega plina so načrpali 657.000 kub. metrov, nafte pa 826 ton. Celotna barvasta metalurgija je bila za 8 odstotkov nad julijsko proizvodnjo. Soli smo »pridelali« julija 3.500 ton oz. za 75 odstotikov več kot lani v juliju. Elektro industrija je avgusta izdelala 11.808 telefonskih aparatov, avgusta pa je bila dosežena tudi letošnja najvišja proizvodnja cementa: 36.956 ton. Lesna industrija je povečala svojo proizvodnjo za 3 odstotke nad julijsko, papirna industrija pa tudi slavi avgusta svoj mesečni rekord leta — 12.835 ton papirja. V tekstilni industriji je bila v avgustu za 7 odstotkov boljša kot julija, usnjarsko-obutvena industrija pa je avgusta izdelala kar 516.000 parov čevljev. Tobačna industrija ima za 4 odstotke večjo proizvodnjo. Večja proizvodnja lignita v Velenju V našem največjem rudniku lignita sodijo, da bodo do 1972. lahko povečali proizvodnjo na predvidenih 3,8 milijona ton. V letu 1975 bodo znašale potrebe po lignitu že približno 4 do 4,5 milijona ton. Samo nova termoelektrarna v Šoštanju bo povečala potrebe po lignitu za približno 1,5 milijona ton na leto. V slovenski industriji dela 10.464 oseb več kot lani V zadnjem mesecu so slovenska industrijska podjetja na novo zaposlila 460 oseb. Zdaj je v industriji zaposlenih 10.464 ljudi več kot lani v enakem času. Letos so sprejeli največ novih delavcev v kovinski, elektro, tekstilni in usnjarsko-obutveni industriji. Kmetijski nasveti Sorte ječmena in rži Na dobri zemlji sta pšenica in ječmen donosnejši vrsti žita, na slabši zemlji pa je večkrat bolje sejati rž, na naj-slabši pa oves. Mnogokrat je zlasti v hribovitih krajih pridelovanje krmnega žita bolj donosno ad pridelovanja krušnega ter pomeni zeio važno dopolnilo k živinoreji. | Ječmen je po donosnosti zelo zaostal za pšenico zato, ker so poljedelci mnogo počasneje uvajali bogato rodne sorte. Za dosego dobrega pridelka je treba vsejati okoli 400 kalivih zrn na kvadratni meter, to je 6 do 7 mernikov semena na hektar. Ječmen sejemo ob koncu septembra ali v začetku oktobra, rž pa ob koncu septembra. Po ugotovitvah Kmetijskega inštituta se pri nas najbolj oibnesejo naslednje ječmenove sorte: ager, dea, hau-ter in platen. Velik pridelek daje žlasti nemška sorta hauter, ki je zgodnja in odporna proti boleznim. Priporočajo jo zlasti za rodovitne njive in v nižinah. Za hribovski svet sta primerni sorti dea in platen, Id imata daljšo slamo. Dobro sta odporni tudi proti zimske mu mrazu, listni pegavosti, platen pa je precej občutljiv na pepelasto plesen. | Zaradi majhnih pridelkov, poleganja in izrojevanja sort so mnogi poljedelci opustili pridelovanje rži, ki ima podobne zahteve kot pšenica, vendar se zadovolji s slabšo zemljo. Prav ta poljščina je primerna za slabo, plitvo in kislo zemljo. Da bi izboljšali pridelke, je treba hitreje uvajati tako imenovane tetraploidne sorte, kot je na primer sorta petkus, ki ima krajšo in močnejšo slamo ter bolje prenaša gnojenje in daje zato tudi večji pridelek. In še beseda o kolobarju. Detelje so najboljše predhodnice za pšenico. Tudi koruza je dobra predhodnica, če jo le pravočasno umaknejo z njive. Podobno je s krompirjem. Za žita so dobre predhodnice zlasti stročnice, ogrščica, repica. Slabe predhodnice so žita, pa tudi novina ni primerna, razen za oves. Inž. M. L. DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK •• vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 Ponosne jugoslovanske žene »žene v Jugoslaviji zaslužijo vse priznanje, kajti njihov delež v borbi za osvoboditev je prav tako velik kakor njihovih mož. Bile so nepogrešljiv del osvobodilnega gibanja, ki ga brez njih, kakor so možje radi govorili, sploh ne bi bilo. V borbi za osvoboditev so bile ženske vse predolgo navezane na svoje može. Dolga leta so živele doma v težkih razmerah, saj je moralo tisoče in tisoče mož v svet, kjer so živeli daleč od svojih družin tudi po deset ah dvajset let, da so se nato vrnili s prihranki — tuji otrokom, ki so bili medtem odrasli, sami pa so komaj še spoznali svoje žene. Ko je šel sovražfiik proti njim, jih jp prevzel strah. Gledale so in kljubovale njegovim zverinstvom dokler so mogle, položaj pa je postajal iz dneva v dan slabši. Domovi so jim bili porušeni, a kar je še huje, v njihovih srcih bi bil spričo brutalnega pobijanja njihovih mož zlomljen upor, ki bi jih lahko kdaj osvobodil. Vedele so, da morajo zdoma, če naj ostanejo žive. Tudi one morajo v borbo; neprimerno bolje bo prenašati tegobe borbe kakor pa ostati doma, kjer so neprestano izpostavljene sovražnikovim grožnjam. Pasivna strpnost bi pomenila skrunitev vsega, kar daje življenje, žene pa ne bi bile več vredne ne ljubezni ne spoštovanja teh, ki so bili pripravljeni tudi umreti za osvoboditev domovine. Tedaj so šle ženske v borbo in so pomagale, kolikor so le mogle. Tisoče žensk se je odpovedalo-mirnemu življenju doma in v službi, šle so s svojimi možmi ali pa tudi same v gozdove. Mlajše in bolj borbene so segle po orožju in se uvrstile med borce, druge pa so se z enako odločnostjo posvetile administraciji, medtem ko je tisoče drugih prav tako tvegalo svoja življenja, ko so skrbele za posestva, da so lahko pošiljale obleko in hrano možem, ki so bili na položajih po okoliških hribih. Ni bilo lahko odločiti se za takšno življenje. Če je bila ženska poročena, je dobro vedela, da vedno ne bo mogla ostati skupaj z možem — morda se celo do konca vojne ne bosta videla. Prav tako so tudi neporočene ženske poznale nevarno življenje partizanov po gorah in so razumele kritiko starejših, ki so sicer vedeli, da je borba potrebna, niso pa radi gledah, da dekleta zametujejo svojo ženskost. Tudi ženske iz mest, ne samo tiste iz vasi, so se zlahka privajale novim razmeram; sprijaznile so se z neudobnim življenjem in z najrazličnejšimi tegobami. Bile so v preveliki nevarnosti, da bi se na karkoli ozirale. Zmaga in končna osvoboditev bo upravičila njihovo odločitev; hotele so biti svobodne... Ali je treba še posebej poudariti, da so bili možje v Jugoslaviji ponosni, ker je bilo med borci vse dežele sedem, v Sloveniji celo nad štirinajst odstotkov — žensk? človek je bil presunjen, ko je videl, kako gredo osemnajst ali dvajsetletna dekleta skupaj z možmi v boj; a naj Major IfVilliam Jones Zavod »BOREC« je pred 7 leti izdal zanimivo knjigo, ki jo je napisal kaninski major Wil-liam Jones, šef prve zavezniške misije pri NOV in partizanskih odredih Jugoslavije. Sam jo je naslovil takole: »Dvanajst mesecev s Titovimi partizani« (Twelwe months with Tito s par-tisans). Z njo je plemeniti prijatelj naših narodov odkril svetu velik del resnic o naši revoluciji in narodnoosvobodilnem boju. Ob nenadni smrti Willia-ma Jonesa — umrl je 1. septembra v Wel!anportu v Kanadi — objavljamo iz njegove knjige odlomek, ki govori o deležu žena NOB. # je bilo videti v prvem trenutku še tako nenavadno, se nisi prav nič več čudil, če si vedel, da živijo ženske in moški v Jugoslaviji kakor enak z enakim, v popolnem medsebojnem spoštovanju, ki izhaja prav iz te medsebojne neodvisnosti. Med napadom na neko vežno mesto, ki je trajal več dni, smo videli večje število žensk in deklet, kako gredo v boj. Nekatere so nosile puško, obešeno preko ramcina, druge so vlekle za seboj nosila, tretje so bile opre- mljene s torbicami za prvo pomoč. Bile so lepa, zdrava, krepka dekleta, temno in svetlolasa, pomešana povsod med možmi. Nosile so smučarske hlače in volnene bluze z ruticami, kakor da gredo na izlet. Kako neresnična je bila videti resničnost! Na dolgih pohodih so dekleta sama nosila svojo opremo. To je bilo. pravi- lo, ki je veljalo za vse. Vsak poskus, da bi jim pomagali, so zavrnile z vljudnim: »Hvala lepa, sem partizanka!« če smo prišli v trdi temi do široke reke, ki jo bomo morali prebresti, so si dekleta brž zavihale hlačnice, ah pa so slekle hlače, položile roko na rame moškega pred seboj in zabredle v vodo. Skoraj vedno smo na tak način bredli čez reko, da smo bili v temi drug drugemu za vodnika. Dekleta so se kar naprej smejala, kadarkoli so izgubila ravnotežje ne glede nato, da so jim moški skušali dopovedovati, da je sovražnik komaj dvesto jardov daleč od nas z obeh strani reke... Usoda je hotela, da je marsikatero dekle padlo v borbi. Nekatere so bile ubite, druge samo ranjene. Pogovarjali smo se z ranjenimi dekleti, in če kdaj v življenju, tu smo spoznali pogum in značajnost. Bile so čudovite! Nekaj mesecev kasneje smo na neki cesti srečah takšno mlado dekle; hitela je nekam s kolesom, s puško na ramenu. Ustavila se je, da bi spregovorila z nami nekaj besed. Krogla ji je napravila na obrazu globoko brazgotino, ki je segala od ust do ušesa, pa je bila kljub temu vsa vesela in vedra kakor prej. ženske so dokazale, da so odlične borke; presenetljiva je bila njihova odločnost in neustrašenost; pogumne in nepopustljive so si pridobile naklonjenost vseh moških, hkrati pa so jim bile tudi svetel vzor. Vsem so izkazovale prijateljstvo, nihče jih ni razvajal, na pohodih so hotele biti povsod ob koloni. Brž ko je prispela kolona v vas, pa so prevzele skrb za jedačo in pijačo, če se je četa med pohodom ustavila k počitku in so borci, ob potu do kože premočeni, popadali na tla kar tam, kjer so bili obstali, so šla neutrudna dekleta s svojim vedrim nasmehom in vzpodbudno besedo od enega do drugega in jim ponujale ogorek cigarete ali požirek vode ali vina in spet so se nam povrnile moči, da smo nadaljevali pot proti cilju. Možje so priznavali, da so lahko ženske dobre voditeljice: poveljevale so nekaterim bataljonom, govorili so tudi, da ima celo neka brigada svojo komandantko, čeprav tega nismo preverili. ženske so delale po vseh štabih in administrativnih oddelkih, kjerkoli je bilo razvito osvobodilno gibanje; bile so tajnice, prevajalke in opravljale so celo vrsto drugih dolžnosti, za katere so bile usposobljene že po svojem predvojneifi poklicu. Med njimi so bile odvetnice, zdravnice, učiteljice. Vse te ženske so se oblačile v smučarske hlače, nosile so opasač s samokresom, živele so v taboru skupaj z borci, delale so nepretrgoma dolge ure, pogosto v kaj malo ugodnih pogojih. Odlikovale so se z brezprimerno vzdržljivostjo, ki je bila tako značilna za vse pripadnike Osvobodilne fronte ... če bi imenovali samo nekatere teh žena, bi bili krivični vsem drugim. Kljub temu jih moramo omeniti nekaj, da bi si bralec tako laže predstavljal, kakšne so bile vse druge. Vida je bila tajnica Komunistične partije Slovenije, vdova po narodnem heroju Tomšiču, po poklicu odvetnica. Italijani so jo ujeli in poslali v internacijo, kjer se je sprijateljila z dvema Angležinjama in se od njiju učila angleščine. Ob kapitulaciji Italije je pobegnila in se z obrežno ribiško ladjico prebila v Jugoslavijo; posrečilo se ji je prodreti skozi nemško obalno obrambo, nakar se je spet pridružila svojim prijateljem v Sloveniji. Slavka, Tončka, Olga, Ančka, Tajda, Mila, Marija — tisoče je bilo takšnih imen. Toliko žensk je bilo v osvobodilnem gibanju od vsega začetka pa skozi ves čas, ko se je porajala prava osvobodilna vojska, ki je naposled pregnala sovražnika iz njihove domovine. Ta imena so zapisana za vse čase v zgodovini jugoslovanskih narodov. V partizanske bolnišnice so prihajale zdravnice, strežnice in sestre iz samostanov. Slišali smo mnogo podrobnosti o tem, kako so zbežale iz zasedenih mest; marsikatera je prinesla s seboj stvari, ki jih je prej pobrala v samostanu. Zdravnice in se- stre, ki so delale pri partizanih, so se izpostavljale veliki nevarnosti. Bolnišnice so bile bolj ah manj nepremične; dasi so bile skrbno skrite med drevjem, se je vendarle kdaj pa kdaj zgodilo, da je sovražnik odkril katero izmed njih in tedaj ni prizanašal ne zdravstvenemu osebju ne bolnikom; ljudi so pobili, kar je lahko gorelo pa so zažgali. V aprilu 1944 je 200 Nemcev našlo neko partizansko bolnišnico na Hrvaškem; v bolnišnici se je zdravilo 34 bolnikov, v njej je bilo osem zdravnikov in en ekonom — vsi so bili pobiti. ženske so prevzele skrb še za drugo plat partizanskega življenja: ustanavljale so pralnice, pekarne in kuhinje; če je bilo treba, so šle z borci do samotnih postojank in neobljudenih krajev, ker tam ni bilo vasi, da bi vaške ženske poskrbele zanje. Niso se bale ne dežja ne snega in ostrega mraza — vodila jih je ena sama misel: poskrbeti za zdravje borcev. Skupaj z njimi so prenašale tegobe dolgih pohode* skozi gozdove, ko so se umikali pred sovražnikom in skupaj z njimi skrbele, od kod dobiti hrano za naslednji obrok. Igralke in pevke najboljših gledaliških hiš v kraju so se povezale v posamezne skupine, pripravljale predstave in jih prikazovale po vaseh, šle pa so tudi peš v gozdove in so dajale koncerte povsod, kjerkoli so naletele na partizane. Treba je reči, da je bil njihov trud deležen vsega priznanja in so se s svojim petjem močno proslavile. Na osvobojenem ozemlju so učiteljice in književnice odprle šole — šole, ki so bile za dolge mesece pa tudi več let zaprte — če pa je bila stara šola porušena, so začasno poučevale v kakem drugem poslopju... Veliko mladih deklet je opravljalo kurirsko službo in jih je bilo pogosto videti na samotnih poteh, medtem ko so starejše ženske hodile s patruljami, ki so stikale za sovražnikovim položajem. Tudi nas je na naših potovanjih pogosto vodilo mlado dekle. Skozi zasedene kraje so potovale delegatke ter predstavnice in sodelavke Osvobodilne fronte, kjer so navezovale stike s krajevnimi odbori in tako »iz prve roke« dobivale poročila o sovražnikovem položaju v krajih, ki jih je imel le-ta delno ali popolnoma v svojih rokah. Ves čas so bile v nevarnosti, da jih sovražnik zajame in pobije, tolažile pa so se lahSo samo z upanjem, da jih pred smrtjo ne bodo mučili. Te ženske so bile zastopnice vseh političnih strank, so med seboj sodelovale in s skupnimi močmi delale za osvobodilno gibanje; imenovale so se »aktivistke«. Povsod po zasedenih krajih so bile ženske glavne organizatorke ilegalnega udejstvovanja; skrbno so opazovale sovražnikovo gibanje in so o tem obveščale partizane. Skrbele so, da so imeli posamezni trgovci v mestu dovolj osnovnega blaga, ki je bilo potrebno partizanom in so si lahko kmetje napolnili vozove, kadar so prišli v mesto; to blago so dobivale večinoma iz sovražnikovih zalog Nemogoče je popisati, v kako velikem obsegu je teklo to delo! ženske so delovale s krajevnimi odbori v socialni službi in pri Rdečem križu, v domači proizvodnji, na kulturnih in dragih področjih. Na poljih in kmetijah širom po osvobojenem ozemlju je bilo zaposlenih sto in sto mladoletnih deklet. Delale so dan in noč, selile so se iz kraja v kraj in nosile lastno orodje s seboj. Marsikje v Jugoslaviji so hosile ženske vso odgovornost za delo na posestvih. Ko so ves dan delale na polju, so se najmanj enkrat tedensko zbrale pred nočjo, obložene z nahrbtniki, polnimi hrane, perila in sploh vsega, kar so si mogle pritrgati in privarčevati, ter se skupaj podale na položaje k svojim možem, dokler je trajala noč. Kmečke ženske so omogočile svojim možem, da so prijeli za orožje in so bile ponosne, da lahko po svojih močeh pomagajo možem v borbi zoper sovražnika. (Knjigo W. Jonesa »S TITOVIMI PARTIZANI« je prevedla Katja Spur) Naš veliki prijatelj major William Jones se je v Dobrniču na slavju v počastitev 25-letnice I. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze lani 20. oktobra s stiskom rok dobmiškim pionirjem poslovil od ljudi in dežele, v kateri je med revolucijo preživel toliko nepozabnih trenutkov. Pogumnega in plemenitega zavezniškega oficirja bodo naši narodi ohranili v častnem spominu, saj je delil s hvaškimi in slovenskimi partizani vse dobro in slabo v naših najtežjih letih! (Foto: Slavko Dokl) 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK * t(ESTMKl vsak četrtek 60.000 izvodov! PISMA UREDNIŠTVU Ste radi lepo oblečeni? TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA je odprlo v novem trgovskem centru v Sevnici — nasproti konfekcije LISCA, novo moderno specializirano trgovino moške, ženske in otroške konfekcije O veliki izbiri kvalitetnih izdelkov se lahko sami prepričate. Prošnja za železnico Pntdujti m o ; moško konfekcijo - obleke in hlače vseh velikosti za vitko, visoko, manjšo in močnejšo postavo žensko konfekcijo - obleke, krila, modne hlače, kostime, jesenske in zimske plašče ter delovne halje otroško konfekcijo - fantovske obleke, dekliške obleke, plašče, hlače in bundice V predsezonski prodaji nudimo kvalitetne otroške, ženske in moške bunde po izredno ugodni ceni. Obiščite novo trgovino, ki smo jo odprli za vas! Zeiimo vam sporočiti težave, ki nas tarejo že vse od uvedbe novega železniškega reda. Z njim smo prikrajšani vsi tisti, ki se vozimo na delo, in ker železnica ruti noče odgovoriti na naše prošnje, zastavljamo javno vprašanje v časniku. Z novim voznim redom, ki je začel veljati s prvim junijem, se je spremenil odhod jutranjega vlaka na progi Trebnje-Sevnica tako, da prihaja prvi vlak v Trebnje že lcmalu po peti uri zjutraj, v Sevnico pa ravno ob petih. Potniki morajo potem čakati eno uro na zvezo proti Za- „Velerazcapana cesta od Starega trga do Vinice" Pišem vam, kaj se dogaja v Poljanski dolini. Poleti je bil v Predgrađu nemški turist, ki je prišel obiskat ženine sorodnike. Z njim je bila gospa Šterk, bivša hotelirka iz Ljubljane. Bila je za tolmača. Gosta je nagovorila, naj bi šel pogledat še prelepo Vinico. Res so se odpravili. Z avtom pa so prišli samo do Sinjega vrha, potem so se zaradi slabe ceste morali vrniti, ker bi sicer avto uniči- li. Ta cesta je bila pred vojno odlično oskrbovana, zdij pa je »velerazcapana«. To se nam zdi prava sramota. V Poljanski dolini turisti tudi ne dobe razglednic, bivši trgovci pa so imeli zmeraj ^vsaj tri vrste razglednic na zalogi. Tudi javna pot Radence—Breg ob Kolpi je že od minule zime poškodovana. Narasla Kolpa je zraven še nanesla šibje. Na cesto je padlo tudi precej kamenja, tako da je slabo prehodna, a se nihče ne zmeni, da bi to popravil. JOSIP VEBF.R PREDGRAD 45 TUdi na cesti smo ljudje... = ^ 19. septembra sem po- učeval kandidatko za vozniški izpit B kategorije. Pripeljala sva ob 10.30 na Glavni trg pred trgovino Elektrotehne, kjer sem opazil prost parkirni prostor. Tam je stala le neka gospa. Ko je kandidatka hotela vozilo spraviti na parkirni prostor, pase je oglasila gospa in rekla, da je 'zasedeno. Midva sva se umaknila, videla pa sva, kako je čez 5 minut na rezervirani prostor pripeljal VW z registrsko tablico NM-61-50. Nisem videl, da bi bilo to mesto označeno za rezervacijo osebnega avtomobila NM-61-50! Ko bom imel svoj vozilo, bom tudi jaz svojo soprogo poslal naprej v mesto, da mi bo rezervirala prostor. M. K. grebu, Novemu mestu in Ljubljani, prav tako pa morajo čakati vsi tisti delavci, ki začno delati ob šestih. Več let doslej se vozni red jutranjega vlaka ni spremenil in je odhajal proti Trebnjemu in Sevnici po peti uri, kar je bilo bolj primemo za delavce in dijake, ki se vozijo v šolo. Zaradi vsega tega smo sklenili, da tudi prek vašega lista pove- mo svoj težave. JOŽE PINTARIČ Pijavice PRIPIS UREDNIŠTVA. Zvedeli smo, da so podobno prošnjo naslovili na železniško transportno podjetje tudi dijaki Mirenske doline, ki se vozilo v šolo v Novo mesto. Na njihovo željo je železnica pripravljena delno spremeniti vozni Ted. Po tej spremembi bi ukinili vlak, ki je odpeljal ob 6.46 iz Sevnice in prispel ob 7.44 v Trebnje, namesto tega pa bi iz Sevnice odpeljal ob 5.15, v Trebnje pa pripeljal ob 6.15, tako da bi dijaki in drugi imeli takoj zvezo z Novim mestom. V nedeljo na Stadionu Matije Gubca Sest industrijskih gasilskih enot iz vse Slovenije se bo v nedeljo, 28. septembra, udeležilo tekmovanja gasilskih enot papir, ne industrije. Popoldne bo veliko gasilsko zborovanje v počastitev 100-let-nice gasilstva na Slovenskem in 30-letnics obstoja in delovanja prostovoljne industrijske gasilske enote v tovarni celuloze in oapirja v Krškem. Nazbo. rovanju bodo podelili diplome najstarejšim gasilcem iz raznih društev v I občini. Za prva tri mesta I na tekmovanju bodo izro- s Sili pokale nastopajočim e- -i notam. Občinska gasilska zveza £ vabi prebivalce krške ob- | čine, da se v kar največjem številu pridružijo zaključni proslavi tedna požarne varnosti! Leskovčani sami 60.000 za cesto Prebivalci Leskovca pri Krškem bodo sami zbrali 60.000 din za posodobitev ceste, ki jih povezuje s središčem občine. Obenem so z veliko akcijo pri podjetjih in pri cestnem skladu zagotovili za cesto 490.000 din. Kot kaže, se bodo dela že kmalu začela. Franc Smrke . Jošt 70-letnik Pred kratkim je praznoval znani organizator NOV v Suhi krajini in prvoborec Franc Smrke-Jošt 70 let življenja. Ima spomenico iz leta 19il in več visokih odlikovanj. Kljub hudim naporom je Se vedno delaven in poln humorja. Domačega kraja se rad spominja. Ze poleti 1941 je začel organizirati odpor proti okupatorjem v Suhi krajini. Pozneje je bil komandir čete v zahodnodolenjskem odredu. Marca in julija 1942 je sodeloval pri bojih za osvoboditev Žužemberka. Ob pr- vi osvoboditvi Žužemberka 13. julija 1942 je bil imenovan za prvega komandanta mesta Žužemberka. Bil je tudi na drugih odgovornih položajih v NOV. France Smrke-Jošt je iz napredne družine. Ze kot dijak je našel pot med revolucionarno mladino. V avstrijski vojski je izgubil oko. To ga ni motilo, da ne bi Šel za prostovoljca v boje za severno mejo. Za osvoboditev Koroške se je bojeval do konca. Po prvi stfetovni vojni je bil med ustanovitelji Sokola v Žužemberku in je sam vztrajno telovadil. Zaposlil se je v cestni službi, kjer je služboval tudi \ višjih cen pa je prepuščena občinam. Seveda pa morajo mesarska podjetja dobiti odobritev od službe za cene za vse cene svojega mesa v nadrobni prodaji. Naša služba ugotovi, ali je predlog podjetja usklajen z dogovorjeno povprečno maloprodajno ceno, in ga na podlagi tega potrdi ali zavrne. Za koncc še zelo pomembno vprašanje: kako bodo po* trošniki v mesnicah obveščeni o novem načinu razseka in o cenah mesa, da bi lahko uporabili pravice, ki jim jih daje odlok? Prodajalne mesa so dolžne označiti meso po kakovostnih vrstah in nad njimi na viden način napisati tudi ceno, v prodajalnah pa mora biti razen tega na vidnem mestu obešen cenik. V prodajalni bo morala n. pr. nad stegnom I. vrste viseti oznaka: stegno I. vrste, brez kosti po toliko in toliko din, in podobno. Za red v prodajalnah mesa se bodo zavzemali inšpekcijski organi, s svoje strani pa se bodo morali za to zavzemati tudi potrošniki, saj je to v njihovem interesu. M. JAKOPEC NOVOMEŠKA KOMUN/'" NE ZA ŠMARJETO IN NE ZA ŠMARJEŠKE TOPLICE, AMPAK za razpravo o celotni pošti Skupščina je raje odložila odločanje, kot pa da nepreverjenih dejstev, ki so prišla na dan bi odločala na osnovi šele v razpravi Odborniki in gostje Boris Gabrič, Jože Gazvoda, Lado Kotnik, Avgust Marn, Stane Penca, Jože Fabjan in Franci Beg so na seji v svojih razpravah poudarili, da ne gre zanikati vrednosti gospodarskih utemeljevanj podjetja PTT za preselitev pošte, da pa hkrati ni mogoče mimo upravičenih zahtev in opozoril prizadetih prebivalcev, ker je pošta javna služba in bi napačna odločitev lahko imela hude politične posledice. Vzroki za odpor prebivalcev so tudi v tem, ker zdravilišče premalo sodeluje in živi z okoliškim prebivalstvom, ki zato v njegovem razvoju ne vidi svoje bodočnosti. če bi dali preveliko težo gospodarskim utemeljitvam podjetja PTT, se kaj lahko zgodi, da bodo trgovci prišli z zahtevami o ukinitvi nedonosnih trgovin, komunalno podjetje pa z zahtevo o opuščanju poti in vodovodov v oddaljenih vaseh. Direktor PTT Jakob Berič je še enkrat poudaril dobro namero pošte, ki je z ATC v šmar. Toplicah želela iz- boljšati telefonijo, ne pa povzročiti hudo kri. Ponovil je obljubo, da bodo s preselitvijo pošte v šmar. Toplice v dostavnem okolišu prebivalcem celo izboljšali storitve. Nastopil je z novim argumentom: da je preselitev potrebna tudi zato, ker bo pomožna pošta v Beli cerkvi ukinjena (moč, ki je do zdaj opravljala to delo, gre v pokoj, nadomestila zanjo pa ne morejo najti), njeno dostavno območje pa bo priključeno k šmarješkemu. Pošta v šmar. Toplicah bi bila v središču novega, večjega dostavnega območja, s tem pa odpade tudi glavni 6. SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Naše ljudi marsikaj tišči! Kmalu se bodo pričele volilne konference v KO SZDL - Največ razprav bo verjetno o težkem stanju v našem kmetijstvu - Javne tribune o gozdovih čeprav nedeljska, 6. konferenca občinske organizacije Socialistične zveze Novo mesto ni bila sklepčna, so na njej obravnavali nekatera vprašanja, o katerih ni bilo treba glasovati. Razprava je tekla o tehničnih in vsebin-sko-organizacijskih pripravah na volilne konference v 52 krajevnih konferencah, o političnem vzdušju v občini ter o pripravah na javno razpravo o gospodarjenju z gozdovi. ■ KONFERENCE BODO DO 30. OKTOBRA. Volilne konference v KO SZDL morajo biti končane do konca oktobra. Razen volitev, ki so najvažnejše, naj konference razpravljajo še o vprašanjih, ki so bila sprejeta v volilnem programu, dalje o vlogi in mestu SZDL in znanih tez »Socialistična zveza delovnega ljudstva — danes«. Seveda pa bodo člani govorili še o. kadrih, članstvu, članarini itd. ■ POLITIČNO STANJE NI ROŽNATO. Težave, v katerih se je znašlo naše družbeno in zasebno kmetijstvo, močno vplivajo, da ljudje na terenu kritizirajo vsevprek. Veliko kritike je upravičene, precej pa jo je tudi zaradi nejasnosti in brezizhodnosti, v kateri so se znašli kmetje, ki ne morejo prodati pridelkov in živine. Nanje pa pritiska še davkarija, divjad in še marsikaj. ■ JAVNE RAZPRAVE O GOZDOVIH. V kratkem bodo v vseh večjih občinskih središčih javne razprave o gospodarjenju z gozdovi, na katerih bodo sodelovali tudi predstavniki Gozdnega gospodarstva Novo mesto. S. DOKL Opozorilo glede dodelitve posojil borcev NOV za gradnjo stanovanj Komisija za zadeve borcev NOV občine Novo mesto objavlja v današnji številki SKUPŠČINSKEGA DOLENJSKEGA LISTA odlok št. 273, s katerim je določila prednostni vrstni red udeležencev NOV z območja svoje občine za dodelitev posojil za gradnjo in obnovo stanovanj oz. stanovanjskih hiš. Hkrati objavlja tudi prednostni vrstni red kinetov-borcev za dodelitev posojil za gradnjo in obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš. Že pred tedni smo v članku o reševanju stanovanjskih vprašanj borcev NOV in kmetov-borcev sporočili, da bo prednostni vrstni red udeležencev JNOB z območja občine javno objavljen. Zdaj je priložnost, da prosilci ali drugi interesenti sporočijo svoje morebitne pripombe komisiji za zadeve borcev NOB občine Novo mesto, zato na objavo oz. na sklep te komisije še posebej opozarjamo. UREDNIŠTVO DL vzrok za nasprotovanje prebivalcev ... To pobudo je podprl tudi odbornik Anton Vovko iz Družinske vasi v imenu sveta KS Bela cerkev. K besedi se je oglasil še odbornik Alojz Vrtačič s Pristavice, ki je temu nasprotoval, ker bi bila pošta v Šmar. Toplicah preveč oddaljena za 4 vasi na desnem bregu Krke (Cadraže, Gor. Gomila, Pristavica in Breška vas), odbornik Pavle Zupet iz Škocjana pa je predlagal, naj bi vasi Osrečje, Stanje,. To-mažja vas in Ruhna vas, ki so zdaj na območju pošte šmarjeta priključili pošti Škocjan, ker so bliže tej pošti. Skupščina je nato ugotovila, da ob toliko novih dejstvih, ki so prišla na dan šele v razpravi, ne more odločati ne o preselitvi pošre iz šmarjete v šmar. Toplice in ne o dodatnih predlogih, ker niso dovolj preverjeni. Odborniki so se z glasovanjem odločili, da odložijo to točko do prihodnje seje, do takrat pa mora podjetje PTT predložiti program svojega razvoja, iz katerega morajo biti razvidne vse spremembe v poštni mreži v novomeški občini, ki jih ima v načrtu. M. JAKOF.EC Bršlinčani so pred nedavnim dobili nov kiosk, ki ga je postavilo časopisno podjetje »Delo«. Razen časopisov in revij, ki jih doslej v Bršlinu ni bilo moč kupiti, prodajajo tudi cigarete in drobno galanterijsko blago (Foto: M. Padovan) Bil je strah in trepet Slavje bo 28. septembra na kraju ustanovitve pred Jarčevo hišo v Stavči vasi pri Dvoru V „Strajk“ na novomeški tržnici Res je, da so prodajalci zelenjave iz sosednjih republik v zadnjih letih založili novomeško tržnico z zelenjavno, sadjem in vrtninami tako kot ni bila založena nikoli po vojni. Res je tudi to, da so s prodajo na tržnici ustvarili kar precejšen promet, da pa ni nihče med njimi plačal davkov. Za lansko leto so vsi dolžni še celotne zneske! Uprava za dohodke je prejšnji teden eni izmed prodajalk zasegla pošiljko blaga v vrednosti 1050 din in iran-sistorski sprejemnik. Proda-jaka nima zdaj kaj prodajati, druge pošiljke si najbrž ne upa naročiti, ker bo zasežena tudi ta, saj njen davčni dolg še ni poravnan (za lansko leto je dolžna 4000 din) in v okno svoje prodajalne je obesila napis: »Strajkujem zaradi nepravde davčne uprave Novo mesto — SF — SN«. Dokler je samo prodajala in spravljala denar, je bilo vse v redu; zdaj, ko je treba poravnati obveznost do družbe, pa je to po r.jencni Za 23 odst. več nočitev Novembra nov be tonski most Dela pri izgradnji novega betonskega mostu v Šmihelu pri Žužemberku uspešno napredujejo. Izvajalci del so povedali, da bo nared do novembra. Stal bo 100.000 dinarjev. Sredstva so prispevali občani, krajevna skupnost Žužemberk, občina Novo mesto in Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Stari leseni most, ki je dotrajal, j? imel nosilnost 1 tono, nov pa bo imel neomejeno nosi nost. Prispevek občanov presežen Letos bi se moralo zbrati v proračunu novomeške občine 150.000 din prispevka iz skupnega dohodka občanov. Do 31. avgusta so občar vplačali 158.954 din tega pr spevka ali 106 odst. celolet neobveznosti, kar pomeni, dr. je ta prispevek že prekor čan. Ob enakem času la: je bilo vplačanega le 100.92 din tega prispevka. Skupni dohodki proračuna za 6,6 odst. pod planorr Do konca avgusta so bil skupni dohodki občinskega proračuna in temeljne iz obraževalne skupnosti ustvar jeni v znesku 14,200.000 din od planiranih 23,506.000 din kar je 60 odst. letnega plana. Konec avgusta so skupni proračunski dohodki torej zaostajali za 6,6 odst. za planom. če primerjamo znesek letos ustvarjenih dohodkov z onimi v enakem razdobju lanskega leta, so letošnji za 15 odst. višji. Premija za mleko Občinska skupščina je ns zadnji seji sprejela odlok, s katerim je priznana delovnim organizacijam, ki prodajajo sveže mleko neposredno potrošnikom v občin, premija po 0.10 din za vsal prodan liter kravjega mlek; Premijo izplačujejo iz sred stev občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva, velja pa za vse letošnje leto. Razen te občinske premije bodo vse delovne organizacije, ki mleko predelujejo ali izvažajo, dobile še enako pre mijo iz republiških proračunskih sredstev. Vsi hočejo v baletno šolo Dosedanji vpis v baletno šolo, ustanovljeno pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu, je presegel vsa pričakovanja. Do 22. septembra se je za pouk baleta prijavilo več kot 200 predšolskih otrok in pionirjev iz osnovnih šol. Vpisujejo pa še naprej. Zanimivo je, da obiskovalci baletne šole niso samo iz Novega mesta in bližnje okolioe, marveč tudi iz bolj oddaljenih podežel- skih krajev (Šentjernej, črmošnjice itd.). Prejšnji teden je bil v baletni šoli tudi že prvi dan pouka. Dopoldne in popoldne je prišlo v dvorano Doma kulture kar po 100 obiskovalcev, prvim uram pa so prisostvovali tudi njihovi starši. Glede na velik vpis in zanimanje bo poslej baletni pouk v Novem mestu dvakrat na teden in sicer ob sredah in četrtkih IšIaSIalalšIiisIsIalalslalilalgliSlilalaSlilslilSIsIšlil IS KROMPIR IN JABOLKA ZA OZIMNICO KAJ 13 vam|| ?r NUDI [3 DOLENJKA: [g V naših trgovinah: MARKET v Bršlinu, MARKET iia Cesti herojev iu v SAMOPOSTREŽBI na Glavnem trgu lahko dobite krompir igor in cvetnik ter prvovrstna jabolka jonatan, krivopecelj, voščenka in kanadka. Ozimnico dostavljamo tudi na dom. ■ LJUBLJANSKA • TELEVIZIJSKA EKEPA je snemala v petek popoldne zabavno glasbeno oddajo, v kateri bo sodeloval ansambel Lojzeta Slaka. Ob 15. uri so snemali na kandijskem mostu, kjer se j? nabralo precej radovednežev, ki so močno ovirali ves avtomobilski promet. ■ UPOKOJENCI so lepo uredili vhod v društvene prostore. Zaradi preurejanja »Drogerije« so dogradili stopnišče s Sokolske ulice, v kratkem pa bodo začeli obnavljati tudi pročelje stavbe. ■ ZARADI ZAPRTE CESTE v Bršlinu, kjer je Cestno podjetje začelo po pogodbi s komunalnim skladom urejati pločnike in širiti cesto, vozijo vsi avtobusi in avtomobili po Cesti brigad. Delavci Cestnega podjetja so z bul. dozerji že razširili Ljubljansko cesto. ■ KAVARNA »METROPOL« je od 22. septembra zaprta, ker so jo začeli preurejati. Novi trg bo prav kmalu mnogo lepši kot je bil doslej. Razen nove ekspresne restavracije ga bo polepšala tudi preurejena avtobusna postaja, ki bo prav tako kmalu nared ter obnovljena kavama. ■ AVSENIKI, ki so gostovali v »Domu kulture« prejšnji ponedeljek, so poželi navdušen aplavz številnih poslušalcev. ■ TRŽAŠKE IGRALCE, ki so v petfik, 19. septembra gostovali v »Domu kulture« s Čehovim delom: »Tri sestre«, so po predstavi sprejeli v gostišču občinski predstavniki. ■ CESTO NAD MLINI so začeli urejati ta teden delavci gradbene ga podjetja »PioniT«. Ker Je krajši odsek ceste v to naselje zaprt, je obvoz preko Kristanove ceste. ■ NA TRGU je bilo v ponedeljek dovoljj zelenjave in sadja. Cene so se gibale takole: paprika 3,5, paradi&iik 3, solate 3 in 4, pesa 2, krompir 1,2, jabolka 2, slive 2, zelje 1,5, čebula 3, česen 12, fižol 3, gobe 10, breskve 3,5, hruške 3, grozdje 3 din za kg. jatfca pa so bila po 80 par. ■ RODILI STA: Ivanka Karlif z Glavnega trga 23 — dečka in Amalija Grahek z Glavnega trga 1 — dečka. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Ske-delj iz Dolnje Brezovice — Jožeta, Štefka Hrovat z Dvora — Zdravko, Lidija Medoš iz Drenovca — Marijo, Marija Rojc iz Loke — Brigitto in Roberta, Dragica Stanič iz Kostanjevice — Sama, Julijana Hrovat z Rebri — Miha, Marija Matekovič iz Metlike — Marka, Marija Weiss iz Gornje vasi — Ivana, Marija Čačič iz Kočevja — Jadra, Kristina Luzar iz Gornje Brezovice — Boštjana, Vida Glušič iz Gabrijel — Stojana, Angelca Zaletelj iz Repelj — Jožico, Ana Gole iz Trebnjega — Matjaža, Justina Ravbar iz Skr janč — deklico, Jožefa Jerovšek z Mirne — deklico in Marija Drab iz Pristave — deklico, čestitamo1 1. decembra 1944 je bil pred Jarčevo hišo v Stavči vasi pri Dvoru ustanovljen jurišni bataljon XV. divizije. Zapriseglo je 81 junaških partizanov, ki so že četrti dan po ustanovitvi prestali ognjeni krst v Šentjanžu. Bataljon se je največ bojeval na Dolenjskem. Znane so njegove zmage nad sovražnikom v Suhi krajini, med drugim pa je zaslovel po napadu na Hinje in Vinkov vrh. V hudih bojih je večina prvih borcev žrtvovala življenja, zato se je bataljon nenehno dopolnjeval. Pred koncem vojne je štel 120 mož. Od prve-oa štaba sta ostala živa le komandant Rudi Pušenjak — Uragan in komisar Mile Pavlin. V spomin na ustanovitev bataljona bo v nedeljo, 28. septembra, v Stavči vasi pri Dvoru partizansko slavje, na katerem se bodo srečali preživeli borci jurišnega bataljona XV. divizije z drugimi borci, aiktivisti in prebivalstvom. Komandant bataljona Rudi Pušenjak — Uragan bo imel slavnostni govor, kulturni spored pa bodo imeli učenci dvorske in žužemberške šole. Slavje se bo pričelo ob 10. uri pred Jarčevo hišo. menju »nepravda«. Mar res? Mar nismo občani s svojimi prispevki (odvajali smo jih sproti in pošteno!) omogočili izgradnjo in ureditev tržnice? Razen pravic so na svetu tudi dolžnosti. To naši ljudje dobro vedo, zato izzivalen napis v oknu prazne prodajalne ni sprožil nič drugega kot nekaj pomilovalnih nasmehov mimoidočih. Lani je bilo v novomeški občini do konca avgusta 69.391 nočitev (24.907 tujih), letos pa 83.943 (29.723) Nflj-bolj so se izkazali v šmarjeških Toplicah, kjer so z novimi zmogljivostmi dvignili število nočitev za 130 odstotkov. V črnomaljski občini so od lanskih 3207 letos imeli že 4390 nočitev (37 odst. več); v metliški lani 1491, letos pa 3644 (143 odst); v trebanjski letos 3512, lani pa 3442. Jože v novem jadralnem letalu »Blanik«, ki ga je novomeški aeroklub pred kratkim dobil iz Češke. DRŽAVNO PRVENSTVO V JADRANJU Jože Uhan — ogoljufali so me Te dni se je vrnil z XVI. prvenstva Jugoslavije v jadralnem letalstvu, ki je bilo od 7. do 21. septembra v Čeneju pri Novem Sadu, novomeški jadralni pilot Jože Uhan. Mladi letalec je v skupni uvrstitvi zasedel odlično 4. mesto, kar je izreden uspeh. Vendar je Jože zelo. razočaran! če bi šlo po pravici, bi moral biti prvi, ker je zmagal v treh nastopih izmed petih. Tekmovalna komisija, ki ji po pravici lahko očita pristransko odločitev, je zavrnila njegovo upravičeno pritožbo (niso upoštevali tekmovalnega pravilnika) in ga postavila na četrto mesto. Pri tekmovalni komisiji je prevladala čustvenost do nekaterih starejših jadralcev, žrtev pa je bil naš nadarjeni Jože. S. DOKL V lanskem poletju in jeseni so časopisi ponesli v svet vest o takrat 19-letne-mu Tonetu Potočarju iz Novega mesta, ki se zdravi na nevrološki kliniki klinične bolnišnice v Ljubljani za boleznijo, za katero ni zdravi. V imenu njegovih svojcev so časopisi prosili ljudi, naj poizvejo, če kje obstaja zdravilo za bolezen en-cephalitis subacuta van Bo-gaert in ga pošljejo bolnemu fantu. Tone Potočar je takrat ležal že 32 mesecev v dokaj brezupnem stanju v nevrološki kliniki. Od takrat do danes je Potočar jeva družina v Novem mestu dobila že nad 300 pisem in brzojavk iz 11 držav svet. Tonetov oče in mati se že 45 mesecev bodita v neenakem spopadu za sinovo življenje in še vedno trdno upata, da bo Tone ozdravel. Zdravila prihajajo. Ljubeče roke neznanih ljudi jih zavijajo in pošiljajo, da bi pomagali njihovemu sinu. Na nnevrološki kliniki imajo v posebni košari majhno zbirko zdravil, ki so jih poslali mnogi dobrotniki iz vsega sveta z najboljšo namero: pomagati. Toda med zdravili še ni pravega, takšnega, ki bi pomagalo k dokončni ozdravitvi! Svet, ki hrumi v milijonih avtomobilov po asfaltu, brzi z reaktivnimi letali po zraku, s hitrimi ladjami po morju in bi rad živel hitreje, se je zamislil ob novici, da so še bolezni, ki jim ni kos. Ponudil je roko v pomoč. Ljudi je presunila vest, da se s takšno boleznijo, za katero ni zdravil, bojuje mlad fant. Iskali so, povpraševali in pošiljali. Marsikdo je pripisal: »Oe ne bi potrebovali, prosim, vrnite, ker sem dal zadnji denar za to zdravilo!« Tonček Potočar je medtem preživel II. stopnjo bolezni, zdravniki na kliniki pa ugotavljajo celo nekatere znake izboljšanja. Potočar jeva družina še vedno trepeta za Tončka in hkrati trdno upa v njegovo ozdravljenje. Radi bi se zahvalili vsem znanim in neznanim dobrotnikom, ki so pošiljali zdravila in s tem pomagali Tončku in njim! Zahvaljujejo se tisku (TOVARIŠU, ARENI, RODNI GRUDI, DOLENJSKEMU LISTU), ki je sporočil v svet vest o Tončkovi bolezni in njihovo prošnjo, zdravnikom in strežnemu osebju nevrološke klinike kliničnih bolnišnic v Ljubljani za njihovo veliko prizadevanje in trud, TOVARNI ZDRAVIL KRKA, ki si je toliko prizadevala pri iskanju učinkovitega zdravila pri znanih proizvajalcih zdravil v svetu, delavkam ampulnega oddelka tovarne zdravil Krka, ki so same od sebe zbrale 470 din kot pomoč za Tončkovo zdravljenje ter občinskemu odboru ZZB Novo mesto in republiškemu odboru ZZB Ljubljana za njuno pomoč. Potočarjevi se zahvaljujejo vsem, ki so že pomagali in prosijo dobre ljudi svega sveta: POMAGAJTE ŠE! Tonček je še vedno bolan, zdravila za njegovo bolezen pa še vedno ni. Vse, ki bi lahko pomagali, prosimo, po-šiljite zdravilo za bolezen: encephalitis subacuta van Bo-gaert, če kje obstaja! Ne pošiljajte zdravil brez navodil za uporabo! Pošljite na naslov: Tone in Kristina Potočar Koštialova 19 NOVO MESTO JUGOSLAVIJA Najteži je okršaj sa ži votom kad se čovjeki čini da je na granici mo gućeg, da nema izlaz Sin uporno tješi brižnog oca, a otac stari ratnik, upućuje apei svim Tudi »ARENA« je pomagala: izrez iz reportaže, kjer je zagrebška revija predstavila Potočarjevo družino to je 4o ■njegovo posljednja mt>. MH« vile nvogoo pivoit.... Nekoliko ktnr»tjw ifc'- got> je »IcJbeni **rv>ć- nag icok^ijo tjirtrfjonjfca ttm-fnlbatUmiki- It m»/n» <« boteili. Počeo !om ta dopiitv s Ktjaji&vtifio i t»ni tu fedrt tk»nti doputovol u Novmet. Obvoz ^ Uršna sela •^6r bodo preidi še posebej rečeni. *ačela v nede-. pol dveh pa bo že ^»jejo lahko erijske izdela-^boljšavami. 0 v dve kate-(brez kakr-av) in specialki). Nagrade ‘ za prva tri J111 izmed na-^ nacionalističnih centime motorja, 1000 cem, do * 1300 ccm. b°do startali ^uni motorji ^ minuti med kot zahteva etipis za gor-avtomobil jr&t, seštevek ^°j bo veljal doseženo me- Avto-moto zveze Slovenije, se še vedno lahko včlani v eno izmed društev v svojem kraju ali kolektivu. Vsi tekmovalci, ki bodo nastopili na dirki, bodo dobili denarno nadomestilo v obliki startnine. Zadnji rok za prijave je 5. oktober 1989 do 24.00. Vsem članom AMD Novo mesto V soboto, 27. septembra ob 19. uri, bo v Sindikalnem domu v Novem mestu sestanek članov Avtomoto društva Novo mesto, kjer se bomo 'pogovorili o sodelovanju pri pripravah in tekmovanju na dirki za »Nagrado Gorjancev 1969«. Vabimo tudi vse nečlane, ki žele sodelovati ali dirkati, naj pridejo na sestanek! športna komisija AMD Novo mesto Vlom v TEHNIKO 22-letni Zlatko Malnar, začasno stanujoč v Kočevju, je v noči od 14. na il5. september popival, nato pa ob 2.30 vlomil v trgovino TEHNIKA v Kočevju. Skritega v trgovini so našli miličniki, ki so jih o vlomu obvestili občani. Malnar je imel takrat pri sebi za okoli 900 din raznih predmetov, ki jih je nameraval ukrasti. Ko so ga miličniki vprašali, zakaj ima izvijač, je odgovoril, da zato, da bo koga zaklal. Malnar je že znan vlomilec in prestopnik. je ob hiši kepa«, ki si-vreme pa je F* sredi sep-: Cveto Križ) smrt % mrtev tedni ukra-!v novem hlo-plici. BREŽIŠKE VFSTI aO »Naj se oglasijo v osnovni šoli!« Na brežiških križiščih oostavljajo prometne table z napisi krajev, da se bodo vozniki laže znašli. Do sedaj so bili tuji vozniki odvisni od dobre volje meščanov, ki so jih vprašali, katera cesta pelje na Bizeljsko, katera v Krško in katera se priključi na avtomobilsko ce. sto. Ko je o tem stekla beseda na zadnji seji občinske skupščine, je od-3ornik Ferdo šepetave pri-pomnil: »Dobro bi bilo, da bi se :isti. ki table izdelujejo, oglasili prej v osnovni šoli in povprašali, kako se imena krajev pravilno zapišejo.*k Pripomba je bila umestna, saj sQ na tablah ■yb avtomobilski cesti gro-!>e napake: Dizelsko namesto Bizeljsko in Čatež. Foplice namesto Cateške Toplice, pa morda še kaj. J. TEPPEY znam vseh hiš in vikendov, ki so zrasli na črno oo lanskem sklepu skupščine. Odborniki so med drugim predlagali, naj bi v prihodnje tudi krajevni uradi sporočali, kje kdo zida, naloga inšpektorja pa bi bila, da Zapuščen grad čaka princa Bizeljski grad podoživlja spanje iz Trnuljčice. Ljud. je se sprašujejo, kje je princ, ki bo razmaknil oajčevine. Snemalne ekipe oživijo grajske sobane le za dan ali dva, potem se spanje nadaljuje. Občinska skupščina dviguje roke in čaka, da se bo oglasil nekdo, ki bo pripravljen grad vzdrževati. Do sedaj so bili samo taki ponudniki, ki bi ga sicer uporabljali, niso pa hoteli prevzeii nase bremen za vzdrževanje. In spet vsi čakajo. Med ljudmi krožijo govorice, da se za grad zanimajo Italijani. »Naj le pridejo in nas rešijo skrbi,« pravijo na občini, vmdar se do sedaj tujci s svojo ponudbo še niso oglasili. J TEPPEY Za ozimnico dober krompir Poslovalnica SAJE ZELENJAVA v Brežicah je naročila za ozimnico samo krompir bčle sorte, da bi ustregla strankam. Prodaja ga po 0,65 din kilogram. S popustom bo imela naprodaj tudi zimska jabolka, vendar za zdaj cena še ni določena. Oblikovali jo bodo po razmerah na »tržišču. Za ozimnico bodo kupci lahko naročili jabolka sorte jonatan, pridelek plantažnega nasada v Mokricah. NEDOSLEDNOSTI RODIJO NEUČINKOVITOST Buldožer je bil že naročen! Komu bodo nazadnje spregledali gradnjo na črno? Povprečno število zaposlenih se je v primerjavi z lanskim letom povečalo v gospodarskih organizacijah za 78 ljudi, drugod pa se je celo zmanjšalo. Vseh zaposlenih je zdaj v občini 3.455, do konca leta pa naj bi to število naraslo na 3.500. Na no vo so sprejele na delo ljudi predvsem Tovarna pohištva, obrat IMV in obrat JUTRANJKE. Celotni dohodek v družbenem sektorju gosp Carstva se je glede na lansko p.) 'fet-je povečal za 18,1 odst., k če mur so največ prispevale pa noge: trgovina, gradbsn štvo in obrt. Pri tem je treba upoštevati tudi povišanje cen, zlasti v industriji,- kmetijstvu, prometu, trgovini, gostinstvu, obrti in komunalnih dejavnostih. Dohodek se BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franjo Kraljič, ključavničar iz Križa, je padel z motorjem in si poškodoval levo nogo; Ferdinand Gorjup, delavec iz Mičnih sel, je padel z motorjem in si poškodoval levo nogo; Mihael Kežman, kovač iz Sel, .je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Franjo Bogovič, dijak iz Prosinca, je padel z lestve in si poškodoval desno nogo; Antonija Novak, gospodinja iz Gornjega Lenarta, je padla na dvorišču in si zlomila levo nogo. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Veble iz Sel — Jožeta, Majda Murn iz Sevnice — Karmen, Kristina Koprič iz Niša — Nailo, Antonija Žarn iz Vel. Mraševega — Ireno, Albina Bučar iz Jelš — Albino, Antonija Judež iz Bregov — deklico, Jožica Polovic iz Dobove — .P41" ka. Veronika Kodrič iz Crešnjic — deklico, Antonija Jankovič iz Krškega — Kristino, Ana Urekar iz Čateža — Darka, Veronika Veble iz Sel — Marjanco. Marija Breznik iz Blance — Matija, Milka Veršec z Bizeljskega — Janija, Pavica Madžar iz Bregane — Vladko. Fani Zalokar iz Sevnice — Zlatka, Antonija Grojzdek iz 2u-peče vasi — Vilijema in Vera Topol iz Harmice — Jasminko. Čestitamo! Gasilske vaje na Bizeljskem V soboto, 27. septembra, bo na Bizeljskem skupna vaja vseh gasilskih enot, ki razpolagajo z občinskimi avtomobili. S to prireditvijo bodo gasilci brežiške občine zaključili teden požarne varnosti. Na prireditev vabijo domačine in vse tiste občane, ki jih zanima, kako so gasilske enote opremljene in njihovi člani usposobljeni za posredovanje v nesreči. NOVO V BREŽICAH ■ PROGRAMSKI SVET OŽIVLJENEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA Stanko Černelč iz Brežic je za sezono 1969—70 predlagal dve dramski deli. Tokrat je izbral podobni komediji »Sobota greha« in »Naše ljube otroke«. Za delo društva je trenutno največja ovira pomanjkanje denarja, vendar požrtvovalni člani Upajo, da bodo našli razumevanje in dobili vsaj najnujnejša sredstva za uresničitev sprejetih načrtov. ■ I’RI DELAVSKI UNIVERZI se je že začel pouk na ekonomski srednji šoli — večerni oddelek. Predavanja so začeli obiskovati tudi slušatelji večerne osnovne šole. Razen teh dveh odlik so stekle tudi druge dejavnosti delavske univerze, ki jih je razpisala ustanova v obširnem programu za tekočo sezono. ■ ZAČETEK GASILSKEGA TEDNA je bil v Brežicah nadvse slovesen. V nedeljo, 20. septembra, so pokazale svoje znanje in sposobnosti pionirske desetine. Nastopile so na gimnazijskem igri- šču. Bilo jih je osem. Mladi gasilci so navdušili člane in gledalce, ki so spremljali njihov program. ■ KOLONA MOTORNIH VOZII. s 120 udeleženci je v nedeljo zjutraj krenila proti Kostanjevici, odtod pa na Polom v Gorjancih. To je bil spet eden izmed uspešnih izletov v neznano, ki jih je priredilo AMD iz Brežic za svoje ■ DEVETČLANSKI ODBOR je imel včeraj napovedano sejo za pripravo programa ob letošnjem občinskem prazniku. Predvidenih je več slovesnosti v raznih krajih občine, med katerimi bodo otvoritve vodovodov in praznovanje uspehov pri urejanju cest. ■ ŠTIPENDIJE REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA za narodno obrambo prejema v brežiški občini 5 srednješolcev. To so dijaki gimnazije in tehniške Sole. Svet za narodno obrambo meni, da je teh štipendij v občini še premalo in da bo treba mlade fante še pritegniti za poklice v obrambi dežele. preveri, če je bilo dano soglasje. Razpravo o črnih gradnjah so v skupščini preložili na drugo sejo. Poraja se vprašanje, kdaj bo skupščina lahko postala dosledna, če mora zaradi nedoslednosti preklicevati svoje sklepe. Težko bo postaviti tisti mejnik, ker se bo vsakdo skliceval na ljudi, ki so jim prekršek spregledali. J. T. Gost pride, soba je zasedena V velesejemskih dneh je bilo v turistični poslovalnici na Čatežu veliko povpraševanje po prenočiščih. Zgodilo se je tudi nekaj nevšečnosti, ker lastniki turističnih sob niso prijavljali gostov. Tako je na primer gost dobil že zasedeno sobo. Uprava Toplic je sklenila, da bo v prihodnje odpravila ta nered. Ce biro nima pregleda nad zasedenostjo ležišč, ne more pošiljati gostov k privatnikom. Ti se izogibajo prijavljanja, ker se s tem izmaknejo tudi plačilu turistične takse. Za naprej bo biro sklepal pogodbe in tako preprečil zmedo pri oddajanju sob na Čatežu. J. T. Veliko sadja, slaba kakovost Casi, ko so se štajerski sadjarji ponašali z odlično kvaliteto zimskih jabolk, so že zdavnaj mimo. Količine dobrega pridelka so v brežiški občini tako majhne, da odkupovalci zanje ne morejo sklepati pogodb. Trgovska podjetja priporočajo samo velike količine posamezne sorte, medtem ko za pet, deset ali več sort sadja v majhnih količinah nimajo posluha. Zanje se morajo kmetje sami potruditi, če jo najti kupce. Po izjavi odkupne službe pri AGRAR*1 v Brežicah je večina sadja okužena s kaparjem in Prl‘ merna samo za industriji0 predelavo. »mw; ^ arOlf Vinogradniki na Bizeljskem so obrali rane .sor..® mo-dja in že stiskajo mošt. Zadruga jiin placuje_ j zll šta od 1,80 do 3,40 din. Največ dobe Pr»«eI" piskal* Portugalko In žametno črnino. Na sliki: star o(j jeiku niča grozdja na dva ovna v vinogradniskeni |)Pcy) Posavskega muzeja (Foto: Jožica čeravno so odborniki na eni izmed lanskih sej sklenili, da bodo za vselej napravili konec črnim gradnjam v brežiški občini in da je primer črnograditelja v Dobovi zadnji, ki so ga spregledali, se je razprava o tem ponovila. Na seji 16. septembra letos je skupščina ponovno preskusila svojo učinkovitost. Nekdo je sprožil vprašanje, kaj bo z zastavljeno hišo, ki je zrasla brez dovoljenja v šentlenartu. Ni veliko manjkalo, da bi bila porušena. Uprava skupščine je že naročila buldožer za podiranje, pa je bil ravno takrat zaseden! To se je razvedelo in o primeru so začeli razpravljati na SZDL in drugod. Nihče ni bil za to, da se začne rušiti ravno pri delavcu, češ da je medtem zraslo še več drugih poslopij na črno, za katere nihče ni predlagal rušenja. Na seji so se načelno vsi zavzeli za to, da je treba spoštovati sklepe skupščine, da pa ni treba začeti ravno v tem primeru. Do glasovanja potem ni prišlo, ker so Nova osnovna šola v Brežicah bo do zime pod streho odborniki zahtevali, naj m- (Foto: Jožica Teppey) špekcijska služba pripravi se- S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V BREŽICAH Prvo polletje brez izgub, toda kako gospodariti, če ni skladov? O obratih občinska skupščina še vedno ne dobiva podatkov razmerja 80: 20, vendar se to ni zgodilo. Ob koncu prvega polletja kažejo številke, da je bilo 84 odst. dohodka razdeljenega za osebne prejemke zaposlenih in le 16 odstotkov za sklade. Boljše razmerje od predlagane delitve je zaslediti v gradb?ništ-vu, prometu in trgovini. Pri osebnih prejemkih so v gospodarstvu zabeležili povečanje za 12,9 odst., v družbenih službah pa za 16,7 odstotka. Povprečni osebni dohodek za zaposlenega se je povečal od 837 na 949 dinarjev. V razpravi so se odborniki zavzeli za to^-da bi v prihodnje podrobneje analizirali poslovanje in možnosti za razvoj posameznih podjetij, ki za občino največ pomenijo. To bi bila predvsem naloga zbora delovnih skupnosti, ki bi mu strokovne službe v delovnih organizacijah in pri skupščini posredovale nazoren pregled gospodarjenja v njih. J. T. Ocena dogajanj Na pobudo občinske kon-serence SZDL v Brežicah so se 24. septembra zbrali v predavalnici DU predsednik KO SZDL in predstavniki vseh družbeno-političnih organizacij ter obravnavali politični položaj v občini. Občinski komite ZK je pripravil posvet o najnovejših vprašanjih družbenega in gospodarskega razvoja Jugoslavije 19. t. m. Informacijo o vsebini razprav in stališč s sej izvršnega biroja predsedstva ZKJ in sekretariata ZKS je podal Prane Šetinc. Asfalt do forme vive Prihodnje leto bodo v Kostanjevici asfaltirali še dober kilometer dolgo cesto do gradu. Tako je občinska skupščina Krško zatrdila svojemu odborniku iz tega mesta. Obiskovalcem Forme vive poslej ne bo treba hoditi po prahu, marveč bodo lahko tisti asfaltirani kilometer prepešačili, ne da bi morali otresati prah s čevljev. čeravno poletni obračun gospodarjenja kaže na napredek, skupščini to še ne pomeni dovolj. Kakor je za odbornike razveseljiv podatek, da nobena gospodarska organizacija ni imela izgube, tako na drugi strani samo korak od te meje ne zagotavlja trdnega odskočišča za uspešen nadaljnji razvoj. je povečal za 13.4 odst., poslabšalo pa se je razmerje med skladi in plačami v škodo skladov. V resoluciji, ki jo je skupščina sprejela za razvoj gospodarstva letos, je ta priporočila delovnim organizacijam, naj se drže vsaj RADIO BREŽICE PETEK, 2(>. SEPTEMBRA: 20.00 —20.10 — Napoved programa in poročila — '20.10—20.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.25—21.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 28. SEPTEMBRA: 11.00 —.Domače zanimivosti — Mimica Avsec: Ob letošnji realizaciji proračunskih dohodkov — Dr. Mirko Bric — V znamenju protituberkuloznega tedna — Za naše kmetovalce: Jože Vovk — Pridelovanje pšenice — Zabava vas ansambel Fantje treh vasi — Nedeljska reportaža: S člani AMD Brežice na- izletu v neznano — Pozor, nimaš prednosti! — Obvc stila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 30. SEPTEMBRA: 18.00 —19.00 — Svetujemo vam r- Nove plošče Jugotona — Iz naše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 19.00—19.30 — V NARODNO ZABAVNEM TONU — glasbena oddaja. i Vabimo vas na ogled in NAKUP POHIŠTVA v naši poslovalnici POSTREŽBA v Brežicah. Pohištvo dobite tudi na kredit. Pridite, oglejte si in prepričali se boste o lepi izbiri in nizkih cenah! Priporoča se kolektiv POSTREŽBE! Bogata krajevna skupnost Leskovška krajevna skupnost je letos zelo razgibala dejavnost - Na prvem mestu je asfaltiranje ceste - Prihodnje leto še otroški vrtec — Od kod vam toliko denarja? »Največ je prispevala družba, vendar tudi naši občani niso držali rok križem, prispevali so precej.« — Koliko večjih del je bilo izvršenih v času vašega predsednikovanja? »Uredili smo pokopališče (vodovod, steno itd.), zgradili vodovod Leskovec —Gmajna, Leskovec—Grič, kanalizacijo in pripravili asfaltiranje.« — Kaj pa program za naprej? »Uredili bomo zadružni dom; tako bomo dobili boljše prostore za krajevni urad in krajevno skupnost. Istočasno bomo opremili in usposobili telovadnico in odprli otroški vrtec. V načrtu imamo tudi ureditev kanalizacije v Gmajni. Pozabili ne bomo tudi na vaška pota.« — Ali ljudje radi pomagajo? »Ko vidijo prve uspehe, jih potem ni več težko navdušiti. Volje je pri ljudeh precej, potrebujejo samo prizadevne organizatorje.« — Kdo vas je najbolj podprl? »Razen občanov še Kovinarska in občinska skupščina Krško.« — Kaj pa ostala dejavnost? »Giblje še poravnalni svet, vendar je v rahli krizi, ljudje namreč nočejo več delati zastonj.« S. DOKL Malo je krajevnih skupnosti na Dolenjskem, kjer bi v enem letu obrnili 650.000 dinarjev. Vendar je to uspelo vodstvu KS v Leskovcu, kjer bodo letos naredili toliko, kot niso pričakovali niti naj-večji optimisti. Iz razgovora z delavnim in prizadevnim predsednikom KS Leskovec Vinkom Kranjčevičem smo zvedeli naslednje; — Tovariš predsednik, boste letos pri vas res imeli vrednost del v višini 650.000 dinarjev? »Res je, dela, ki jih mislimo opraviti do konca leta, bodo vredna blizu 650.000 dinarjev. V tem programu je naj večja postavka asfaltiranje 3,5 kilometra ceste in nekatera druga manjša opravila.« Delavci lago za dela, ki novomeškega Cestnega podjetja postavljajo robnike in pripravljajo pod-asfaltiranje pločnikov ob cesti pred samopostrežnico v Vidmu. Vrednost ga bo podjetje opravilo za krajevno skupnost Krško na levem bregu Save, je 227.000 dinarjev. (Foto: Jožica Teppev) V PRORAČUNSKI BLAGAJNI UGODNEJE KOT LANI Neozdravljiva rana so davki Krajevne skupnosti 100-odstotno izplačane - Večji izdatek za zdravstveno varstvo - Najpomembnejši viri dobro kažejo Ob koncu avgusta se je v občinski blagajni nabralo 6,951.000 din proračunskih dohodkov ali samo za 2,8 odst. manj, kot so predvidevan. Vštet je tudi denar, ki so ga dali v sklad temeljne izobraževalne skupnosti. Prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki je najpomembnejši vir za proračunske dohodke, se je nabralo 3,270.000 din in celo več, kot so računali. Stara rana se je pokazala pri prispevku od dohodka v kmetijstvu, po domače pri davkih. Kmetovalci so namreč zaostali za predvidevanjem kar za 22 odstotkov. Znatno bolje kot prispevki MEDSEBOJNA ZADOLŽENOST HROMI KRŠKO GOSPODARSTVO Odborniki: izločiti slabe partnerje! Na seji občinske skupščine so spet poudarili, da je nevzdržno, če podjetja povečujejo osebne dohodke, ne da bi upoštevali delovno storilnost Poročali smo že, da je bila v Krškem 16. septembra seja občinske skupščine. Vodil jo je predsednik Jože Radej, prisostvoval pa ji je tudi dr. Jože Brilej, podpredsednik republiške skupščina Slovenije. Največ so govorili o polletnem gospodarjenju in uresničevanju občinskega proračuna. Med težavami in razlogi, ki zmanjšujejo likvidnost, so predvsem omenili medsebojno zadolževanje gospodarskih organizacij. Po polletnih podatkih so bili poslovni partnerji dolžni krškemu gospodarstvu skoraj 86 milijonov din (24,6 milijona več kot lani), le-to pa je imelo v isti sapi za 34 milijonov din neizpolnjenih obveznosti (5,6 milijona din več kot v lanskem prvem polletju). V razpravi so pripomnili, da je treba iz poslovnih odnosov izločiti slabe partnerje, da pa se bo vedelo, kdo je slab naj bi služba družbenega knjigovodstva začela izdajati posebna potrdila. V razpravi o gospodarjenju v letošnjih prvih šestih mesecih so ugotovili, da so nanj vplivali predvsem ukrepi in la-nski poslovni uspeh. Industrijska proizvodnja se je povečala za 3,9 odstotka, celoten dohodek gospodarstva pa za 8,6 odstotka. Amortizacija je bila za 23,7 odstotka večja °d lanske. Materialni stroški so za 2,2 odstotka manjši, kot so predvideli za letos. Gospodarske organizacije so letos izvozile za 1,794.972 dolarjev izdelkov in ‘od lani Povečale izvoz za 39,6 odstotkov. Odborniki so opozorili tudi na nekatere manj razveseljive podatke in težave. Poudarili so, da za 14,7 odstotkov Povečani osebni dohodki (v gospodarstvu za 14,4, v negospodarskih dejavnostih za iG.3 odst.) niso v skladu s storilnostjo in še manj s smernicami za letošnji gospodarski razvoj. Od občin-skih služb pa so zahtevali, ^aj jim drugič pripravijo tu-^ analizo storilnosti in se-s^am delovnih organizacij, ki povečujejo osebne dohodke mimo storilnosti in predvsem zaradi zunanjih vzrokov (povečanje življenjskih stroškov itd.). Ob tem so Jigotavljali, da je dobilo le-to$njega marca 173 delavcev tanjšo dohodke od 600 din. Zamenjava orožnih listov Vsi lastniki orožja iz območja krške občine bodo morali od 1. do 4. oktobra zamenjati orožne liste in opraviti pregled orožja. Razporedi pregleda so objavljeni v vdeh krajevnih uradih. Lastnike še opozarjamo, da morajo pri pregledu predložiti orožni list, orožje in plačati takso, ki znaša za vsako orožje 101 din, za posest trofejnega in spominskega orožja pa 6 din. Dr. Jože Brilej je v razpravi ugotovil, da so vsi taki in podobni problemi nastali zaradi doslednega izvajanja gospodarske reforme, predvsem pa zato, ker niso vsi pripravljeni na tržno gospodarstvo, ki ne pozna usmiljenja. Dodal je, da tudi občinska skupščina naredi marsikaj ,da bi se stanje popravilo, medtem ko so prav to odborniki pred tem zanikali, češ da so težave tudi zaradi sistema, kakršnega imamo na gospodarskem področju. Po 220 din za otroka V občini Krško so lani odkrili 196 otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Komisije strokovnjakov so do sedaj pregledale 160 otrok. Preglede plačuje občinska skupščina iz proračuna, in sicer za vsakega otroka po 220 dinarjev. Otroke, pri katerih zasledijo, da niso sposobni za obiskovanje redne osnovne šole, napotijo strokovnjaki v oddelke posebne šole. Dr. Jože Brilej v gosteh v tovarni Minuli teden so na »seji delavskega sveta v tovarni papirja v Krškem prisostvovali gostje: podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej, pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo, predsednik občinske skupščine Krško in sekretarja občinske komisije ZK in občin-ke konference SZDL Krško. Na seji so razpravljali o težavah pri oskrbi tovarne z lesom, ki ga že dalj časa primanjkuje. so bili pobrani davki. Prometni davek od prodaje blaga na drobno, najpomembnejši med njimi, je dal več Prispevajte za spomenik pod Bohorjem! Pripravljalni odbor pri občinski organizaciji ZB v Krškem ki ima nalogo poskrbeti za dokončno podobo padlim na Senovem, se obrača za denarno podporo na vse občane in delovne organizacije v krški občini, pa tudi na. sosede. Spomenik je bil postavljen pred 23 leti, toda tak kakršen je, ni dokončan, zato ga nameravajo dopolniti z reliefnim delom Stojana Batiča, kiparja iz Ljubljane. Borci in njihova organizacija zaradi denarne stiske tej nalogi niso kos, čeravno se zavedajo, da mora spomeniku, ki ga je zob časa že načel in ki ni bil dokončno urejen, vrniti dostojanstvo. ZB pričakuje pomoč v tej akciji pri vseh borcih in aktivistih v Posavju. Za pomoč v letu 1970 Presežek letošnjih proračun, skih dohodkov je sklenila občinska skupščina Krško prenesti na poseben račun. Denar bo porabljen v letu 1970 za zmanjšanje obremenitev v gospodarstvu. Trenutno kaže, da bo presežek precejšen. Nič več prek lukenj Občinska skupščina Krško je najela posojilo za popravilo asfaltne ceste Krško— Brestanica, ki je začela v zadnjem času kazati prometu z motornimi vozili zelo nevarne luknje. Pred leti je občina to cesto posodobila s svojim denarjem, vendar pa nanjo niso dali zaščitne asfaltne plasti. Predvidevajo, da bi dela na tej cesti opravili pred letošnjo zimo. Trst še vedno zanimiv Predzadnjo soboto je avtobusno podjetje IZLETNIK priredilo izlet v Trst. Odziv je bil velik, saj je potovalo na ogled tržaških zanimivosti kar 80 občanov. Izlet bodo v soboto, 27. septembra, ponovili. Oglašujte v Dol. listu! kot 1,400.000 din, kar je 65,4 odstotka letne vrednosti. Precej slabše, komaj 47-odstotno, je bil odveden prometni davek od plačil na storitve. Ta dajatev je tudi zelo pomemben proračunski vir. Davka na tovornjake, priklopnike in kombije -pa je bilo ob koncu avgusta pobranega celo za 28 odstotkov več, kot so predvidevali za ta čas. Do zdaj so dobile letno vsoto iz proračuna izplačano samo krajevne skupnosti, kar jim je omogočilo, da so nemoteno uresničevale načrte svojih dejavnosti. Večje izdatke kot za druge dejavnosti je imel proračun z zdravstvenim varstvom, saj je bilo v ta namen do konca avgusta porabljeno že 72,6 odstotkov vsega denarja, določenega za to dejavnost. Več za študiiske pomoči Povprečna študijska pomoč, ki jo prejemajo dijaki in študenti v Krškem, je zelo skromna. Povprečni znesek je 92,50 dinarja. Glede na stroške za knjige in oskrbo je ta "znasek zelo majhen. To, velja še zlasti za tiste, ki se ne šolajo v domačem kraju. V prihodnje bi kazalo vsoto za dodeljevanje študijske pomoči dijakom in študentom povečati, saj si 's tem zneskom otroci iz revnejših družin re morejo občutneje pomagati. Vsak gostilničar naj ima poroka! V krški občini posle-; ne bo nihče mogel imeti gostilne, če ne s dobi vsaj enega poroka, ki bo zanj, njegovo dejavnost in davke jamčil z vsem svojim premoženjem oziroma zaslužkom. Podpisana izjava poroka bo sestavni del dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti. Priskrbeti si jo bo moral vsak, kdor že ima gostilno, in vsi, ki nameravajo gostilno odpreti. T0 je najnovejše določilo odloka o prispevkih' in davkih občanov, sprejeto na zadnji seji občinske skupščine. Odborniki so menili, da se število zasebnih gostiln zaradi te novosti najbrž ne bo bistveno zmanjšalo, ker bo za večino gostilničarjev jamstvo poroka samo formalnost. Morda se bo kdo vprašal, zakaj tako določilo samo za gostilničarje. Odgovor so dali že na seji: zato, ker predvsem ti (seveda ne vsi) slabo izpolnjujejo družbene obveznosti iz podatkov davčne uprave je razvidno, da nekateri gostilničarji dolgujejo po 50.000 din in več. Dolgovi so stari po več let. Zdaj, ko bodo imeli gostilničarji poroke, takih dolgov gotovo ne bo več. I. Z. Gasilske va*e v treh središčih V nedeljo, 21. septembra, so gasilske enote priredile vaje v Kostanjevici, na Senovem in v Krškem. S tem so gasilci začeli praznovati teden požarne varnosti. K sodelovanju je občmska gasilska zveza Krško povabila tudi pionirje v osnovnih šolah. Otroci pišejo ta teden šolske naloge, v katerih opisujejo delo in vlogo gasilcev. Najboljše naloge bodo nagrajene. Nagrado bodo prejeli po trije učenci iz vsake šole. L. K. Krško: ptirie v Občinska skupščina Krško je na zadnji seji določila svoje predstavnike in nod-predsednika, predsednika sveta za gospodarstvo in finance in predsednika sveta za zdravstvo in socialno varstvo — za zbor delegatov občin, ki se snuje kot peti zbor republiške skupščine. Ta zbor bo posvetovalnega značaja, de. legati se bodo morali obvezno sestajati in dajati mnenja pred obravnavo in določanjem v drugih štirih pristojnih zborih o temeljnih vprašanjih z najvažnejših področij družbeno-političnega dela. KRŠKE NOVICE ■ JAVNE TRIBUNE o zunanjepolitičnih dogajanjih v svetu pripravlja za jesen in zimo sekcija za ta vprašanja pri občinski konferenci Socialistične zveze. Najprej bodo obravnavali jugoslovan-sko-sovjetske odnose, zatem pa bo prišla na vrsto razprava o drugih pomembnejših dogodkih*- v svetu in pri nas. ■ V PRVI POLOVICI NOVEMBRA nameravajo v Krškem sklicati občinsko volilno konferenco ZK. Krajevne organizacije že razpravljajo o merilih, po katerih naj bi izbirali nova vodstva v njih. V občini Je 9 organizacij in jih bo toliko najbrž tudi ostalo, ker se je pokazalo, da je taka oblika trenutno za delo komunistov najprimernejša. ■ O SKLADU ZA USTANAVLJANJE NOVIH DELOVNIH MEST bo zbor delovnih skupnosti v Krškem razpravljal skupaj z občinskim sindikalnim svetom, ki spremlja gibanje zaposlovanja. Od delovnih organizacij pričakuje sindikat več razumevanja za ta sklad. ■ TOVARNA ČOKOLADE IN PECIVA IMPERIAL se Je zaradi stalnega naraščanja cen surovinam za čokoladne izdelke znašla v zadregi. Proizvodnja kakovostne čokolade nekoliko zaostaja prav zaradi tega, ker kolektivu prodajne cene ne ustrezajo. Na račun boljšo čokolade izdelujejo v IMPERI-ALU več drugih izdelkov. V tovarni ,so kljub težavam med letom izpolnili naloge, ki jih vsebuje plan za to obdobje. Za nekaj odstotkov so ga celo presegli. Bil VSE DELOVNE ORGANIZACIJE V OBČINI so sprejele priporočilo občinske skupščine, da bi na predlog skrbstvenih organov sprejemale v uk mladoletnike, ki bi sicer zašli na pota prestopništva. Gre zlasti za tiste mlade fante in dekleta, ki v družini niso bili deležni prave vzgoje, zato so veliko bolj izpostavljeni vplivom BTURISTICNO DRUŠTVO V KRŠKEM ima v kopici načrtov tudi vključen turistični prospekt občine. V njem bo predstavilo zgodovinske zanimivosti, kulturno spomenike in prirodne lepote tega predela med Kostanjevico in Bohorjem. O ^SiKE OBC\*X& Ledina: spet o cesti Te dni so se začele konference krajevnih organizacij SZDL in med prvimi je bila v nedeljo na vrsti Ledina V tem kraju so se v sodelovanju s krajevno skupnostjo lotili gradnje ceste čez Zajčjo goro. vendar delo navzlic veliki prizadevnosti nekaterih ne napreduje najbolje Zato so tudi to "stvar postavili na dnevni red konference, da bi prek organizacije SZDL spodbudili ljudi. Krmelj: usodno trčenje mopedistov 16. septembra se je pri Gaberju 'zgodila nenavadna prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev Sredi ceste sta se zaletela z mopedom dva mopedista: 19-letni Branko Kolenc iz Birne vasi in 29-letni Alojz Kuselj iz Osredka pri Šentjanžu. Po trčenju sta obležala sredi ceste. Hudo poškodovanega Branka so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je še isto noč umrl. V preiskavi so ugotovili, da je vozil brez vozniškega izpita. Q BRANKO KOLENC | V petek smo pospremili na zadnji poti devetnajstletnega Branka Kolenca, ki je izgubil življenje v prometni nesreči. Na šentjanškem pokopališču se je od njega poslovilo več ' sto domačinov, sošolcev iz poklicne kovinarske šole Krško in delavcev Metalne. Njegovi prijatelji in znanci ga ne bomo nikoli pozabili, zakaj bil nam je pravi tovariš in vrstnik. P. B SVOJCEM V PREMISLEK Pomoč na račun zemlje? 9- 158 kmetov je na starost ostalo čisto brez pomoči - Petina jih je za pomoč na račun zemlje Da bi dobila natančne podatke o težavah ostarelih kmetov, je socialna služba sevniške občine opravila posebno anketo, v kateri je ugotovila naslednje stanje: Trenutno je na območju sevniške občine 158 ostarelih kmetov, starih nad 60 let, ki so ostali brez svojcev, da bi jih*preživljali, ter brez zagotovljene družbene pomoči. 94 izmed njih ima naslednike, vendar so zaposleni drugje ali so za delo nesposobni ali pa še hodijo v šolo in tako staršev ne morejo preživljati. Ti kmetje posedujejo 860 ha zemlje, za katero bo večje zanimanje dedičev, brž ko bodo lastniki pomrli. Tako učijo dosedanje izkušnje, zato so socialni delavci povprašali ostarele kmete, če so voljni pristati na dodeljevanje družbene pomoči v Jurišači v Ljutomer Borci jurišnega bataljona petnajste divizije, ki se vsako leto srečujejo na tovariških srečanjih, se bodo letos zbrali v Ljutomeru v nedeljo, 28. septembra. Doslej so se večkrat dobili na območju sevniške občine, kjer so imeli več bojev, v tej občini pa živi tudi več borcev te partizanske enote. UGODEN NAKUP JABOLK ZA OZIMNICO nudi KMETIJSKI KOMBINAT »ZASAVJE« SEVNICA Jabolka lahko dobite vsak dan od 6. do 16. ure v skladišču sadjarskega obrata v Sevnici po ugodnih cenah. SE PRIPOROČAMO! PLANTAŽNA JABOLKA sort: jonatan, zlati dtelišes, rdeči delišes, ontario, boskopski kosmač, zlata parmena, cox. oranžna reneta in druge. SEVNIŠKI PABERKI ■ STROKOVNI IZLET GASILCEV. Občinska gasilska zveza bo lfl. oktobra priredila ekskurzijo za poveljnike vseh gasilskih društev v. Zagreb, kjer si bodo ogledali tovarno gasilske opreme Pastor, razen tega pa tudi uporabo vodnega topa in avtomatičnih raztez-ljivih lestev, kar jim bo prikazala tamkajšnja poklicna gasilska enota. Prijave za sprejem sprejemajo do 8. oktobra. Stroške plača gasilska zveza. ■ APARATURE SE VEDNO OD NIKJER. Obljuba podjetja RIZ iz Zagreba, da bo od sredine septembra poslalo naprave za lokalno radijsko postajo v Sevnici, je tudi tokrat ostala neizpolnjena. Vsa druga dela so v teku in Je začetek obratovanja odvisen samo od dospetja radijskih naprav. Sov-niška lokalna radijska postaja je, kot zatrjujejo, zadnja lokalna postaja, za katero Je dala pristanek RTV Ljubljana. ■OBISK IZ PODJETJA SLOVENIJA VINO. Minuli teden sta so dva zastopnika podjetja Slovenija vino mudila v Sevnici ln se zanimala za malkovški cviček. Kot Je znano, namerava to podjotje v sodelovanju z vinogradniki in s kmetijskimi organizacijami obnoviti večje površine sort za cviček, ki jo vse bolj Iskano vino. Mal-kovško klet ima zdaj podjetje Hmoljnik iz Novega mesta, ki odkupuje večji dol grozdja na območju Malkovoa. ■KJE JE PROSTOR ZA KOVINSKO PODJETJE? Sevniško Kovinsko podjetje, ki ima letos veliko dela in naročil, še vedno dela na prostem, čeprav Je že kazalo, da so bo preselilo na žago, v izpraznjeno prostore pa bi se preselilo avto-moto društvo. Za včeraj je bil znova sklican pogovor s predstavniki Kopitarne, da bi poiskali ustrezno rešitev. ■ VEĆ NOVIH ČLANOV ZK. Aktiv ZK v konfekciji je sklenil, da bo v prihodnje občutno povečal število članov ZK v tem podjetju. Te dni bo priredil svečan sprejem skupine novih članov. ■ OBČNI ZBORI ZROP. Tedni morajo izvesti občno zboro krajevne organizacije ZROP, oktobra pa bodo izvolili tudi občinski odbor te organizacije, ki se je ločila od Zveze borcev. ■ DOBRA SEZONA. Sevniška Kopitarna ima v Selcah pri Crikvenici počitniške hišice z zmogljivostjo do 10 oseb. Letošnje po-letjo so bile vse dobro zasedene, saj so lepo opremljene. Blizu Je kuhinja in lepa plaža, tako da prijetnega , letovanja ni nikomur R DALEČ OD SREDIŠČA ME- . Kolektiv podružnice celjske Kroditno banke že dalj časa goji željo, da bi se poslovalnica preseli}* bolj v sredifiče mesta. V Sevnici jo na splošno čutiti pomanjkanje poslovnih prostorov in bo prej ali slej troba zgraditi »e kakšno upravno zgradbo. SliVNISKI VESTNIK breme kmetij. 33 jih je že bilo za to. Ce bi hoteli pomagati vsem osamelim in ostarelim kmetovalcem, bi potrebovali dodatnih 200.000 dinarjev za socialno pomoč, ki jih občina nima. Prav zaradi tega bo potrebno še dobro razmisliti, kako bi uredili stvari, ki jih ne smemo odlašati. zakaj ljudje so pomoči potrebni že danes. Mnogo prošenj za stanovanja Na prvi razpis posojil za gradnjo in popravila stanovanj udeležencev NOB v skupnem znesku 270.000 novih dinarjev je prispelo okoli 85 prošenj. Posojilo je ugodno, saj znašajo obresti le dva odstotka, rok vračila pa je do 30 let. Občinski odbor ZZB, ki se je sestal minuli teden, je sklenil, naj si komisija za varstvo borcev ter UO sklada za stanovanjsko izgradnjo ogledata razmere prosilcev na kraju samem, zakaj potrebe so nekajkrat večje od možnosti. Prihodnje leto bo na voljo 520.000 dinarjev, za kar bodo prav tako razpisali natečaj. Pregledi za teden požarne varnosti Občinska gasilska zveza je sklenila za teden požarne varnosti, ki traja od 21. do 28. septembra, pregledati delo in tehnično opremljenost društev. Vsak pregled pa bodo tudi točkovali. Nekatera društva, ki se niso udeležila enega prejšnjih preizkusov, bodo morala pokazati svoje znanje v polaganju cevovoda in trodelnem napadu, testirali pa bodo tudi nekatere druge sposobnosti. Zadnja pot Kostrev-čevega očeta V soboto so spremili na zadnjo pot Alojza Kostrevca, upokojenca iz Brune vasi. Bil je preprost delavec, čigar življenje je bilo naporno, saj je moral preživljati desetčlansko družino. Vkljub takemu življenju in garanju pa je bil človek, poln človeških vrlin. Dve svetovni vihri Je prestal, dočakal je zasluženi pokoj. Med vaščani je bil priljubljen in spo štovan. Preteklo leto je v krogu svojih domačih praznoval sedem desetletnico. 2ivo se je zanimal za dogodke po svetu in doma. Bil je tudi zvest bralec našega lista. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v lepem spominu. B. D. V STALNI IGRI CEN. Letos je prvič dobro obrodil 76 ha velik, mlad sadovnjak v Čanju pri Sevnici. Veselje nad pridelkom zmanjšuje stalna skrb, kako bo s prodajo. (Foto: Legan) PREDOLGO V SLEPI ULICI PAPIRNATIH PRIPOROČIL Dohodek kmetijstva se zmanjšuje Prihodnjo sejo bo občinska skupščina posvetila kmetijstvu Navzlic nekaterim obetom se položaj kmetijstva v sevniški občini ni izboljšal, v minulem letu je bil precej slabši kot nekaj let nazaj. V težavah je zasebno in družbeno kmetijstvo. Razmere so tako težke, da je občinska skupščina sklenila eno izmed sej posvetiti tem problemom. Narodni dohodek pove vse: od skoraj 16 milijonov novih dinarjev v letu 1966 se je v zasebnem kmetijstvu zmanjšal na dobrih 13 milijonov v lanskem letu. Od tega dohodka živi v sevniški občini 7.287 kmečkih prebivalcev in še več tisoč drugih, ki jim kmetijstvo ni poglavitni vir preživljanja. Kot pokažejo podatki, se je vsled znanih težav kmetijstvu letos poslabšal tudi položaj kmetijskega kombinata »ZASAVJE«. V primerjavi z lanskim letom se je zmanjšal celotni dohodek, še bolj pa dohodek podjetja, ki je bil celo kar za tretjino manjši. Zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje se je zmanjšalo tudi število zaposlenih. Zaradi večje konkurence se je zmanjšal zaslužek v trgovini, klavnica in mesnice pa so imele celo izgubo. Podjetje komaj zmaguje plačevanje svojih obveznosti, Zato upa, da bo z republiškim sekretariatom sklenilo pogodbo, po kateri bi republika poravnala del obveznosti za odplačevanje kreditov. Se večje so težave v zasebnem kmetijstvu, ki ima v občini še 94,4 odstotka kmetijskih zemljišč. V minulem letu zasebni kmetje niso poravnali kar 33,4 odstotka letnih obveznosti, najslabše pa je bilo v hribovskih vaseh okoli Zabukovja, Šentjanža in Tržišča. Na tem področju bo nujno potrebno več narediti. Pr- vi primeri preusmerjanja kmetij spodbudno kažejo, da je napredek mogoč, zlasti v živinoreji, ki je najvažnejša kmetijska panoga. Začetek je dober, družbeno pomoč je treba še zelo povečati v obliki urejene strokovne službe, zagotovljenega odkupa in spodbudnega sistema kreditiranja. Občinska skupščina se zaveda teže problemov in bo po svojih močeh skušala narediti vse, da se stvari, o katerih govorimo že vrsto let, vendarle premaknejo naprej. M. L. Stokrat blokiran račun Vse bolj je treba posegati v rezervne sklade SZDL: brž odpravljati žarišča nelikvidnosti Za včeraj je v Sevnici izvršni odbor SZDL sklical poseben sestanek, na katerem so skupno s predsedniki krajevnih organizacij ter predstavniki samoupravnih organov in vodstev podjetij obravnavali razen aktualnih političnih vprašanj tudi gospodarski položaj v občini. Podatki, ki jih je za vse spodnjeposavske občine pripravila Služba družbenega knjigovodstva, kažejo, da je velika medsebojna zadolženost in močno zmanjšana plačilna zmožnost že doslej Predvojnima komunistoma Rudiju Mejaku in Rudiju Požunu iz Scvnicc so minuli teden Izročili spominski knjigi, darilo medobčinskega sveta ZK ob 50-letnici ustanovitve ZKJ. Na sliki: predsednik občinske skupščine Marjan Gabrič in Rudi Mejak listata po knjigi spominov (Foto: M. Legan) močno prizadela tudi gospodarstvo sevniške občine. V primerjavi z letom 1964 so se dolgovi kupcev povečali kar za 9-krat, količnik obračanja denarja pa se je od takratnih 4,73 zmanjšaj na lanskih 2,49, nič boljši pa ne bo letos. Ob koncu prvega polletja so imele de* lovne organizacije na svojih bančnih računih kar polovico manj denarja kot ob koncu minulega leta. letos je bil samo v prvih 6 mesecih 113-krat blokiran račun, delovne organizacije pa so morale 36-krat poseči v rezervne sklade, da so lahko plačale zaslužke svojim delavcem. Vse več proizvodnje je neplačane, zdaj je vezana že skoraj dvomesečna proizvodnja. kar je največ doslej- Sevniškemu gospodarstvu dolgujejo drugi 53 odstotko več, kot dolguje samo Socialistična zveza se zavzema za doslednejše spo* štovanje reformskih poti i ciljev. Vztraja, da je tre® hitreje odpravljati žariš. nelikvidnosti: nepokrite vesticije, nepokrite gospodarstva, finančno disciplino in druge P°Ja; ’ ki so pripeljali do tega * nja. V spomin Savu Kladniku V četrtek, 2. oktobra, do pri sevniSkl osnovni odkrili kip Sava Kladnika, partizanskega borca, P° terern ima šola svoje * Velik bronast kip J® lz,,° ir akademski kipar ^adlj« Stoviček. Učenci Sole ob slovosnostl izvedli kUi ni program. Počasi leze proti Mirni Zaostanki pri plačevanju prispevkov za regulacijo vodotoka Mirne ovirajo hitrejše delo USPEŠEN ZAČETEK: z dokončno preselitvijo pripojenega Litostrojevega obrata so delovne razmere Kemoopreme precej boljše. (Foto: M. Legan) O GOSPODARJENJU V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU Kam peljejo tolikšni dolgovi? Letos se je kljub nekaterim uspehom zmanjšala ekonomičnost poslovanja - Zadolženost je že tolikšna, da veže dvomesečno proizvodnjo Letošnje gospodarjenje podjetij v trebanjski občini ima podobne značilnosti kot v vsej Sloveniji, vendar ne v tako ostri obliki. Močan porast celotnega dohodka, večja zaposlenost in osebni dohodki, zmanjšana ekonomičnost in plačilna zmožnost ter večji družbeni prispevki, to so poglavitne posebnosti letošnjega leta. Skupni celotni dohodek je bil za petino večji kot v lanskih prvih šestih mesecih. Povečali so ga v vseh podjetjih z izjemo Dane z Mirne, Gradbeno opekarskega podjetja Mirna, Hrasta iz šent-lovrenca in Emi z Mirne. Ker pa so stroški v celoti narasli bolj kot celotni dohodek, se je ekonomičnost poslovanja poslabšala kljub povečanju produktivnosti. Dohodek, to je razlika med celotnim dohodkom in stroški, se je povečal za slabo desetino. Ponovno se je letos spremenila delitev v škodo gospodarskih organizacij, saj so znašali prispevki družbeni skupnosti 16 odst. več kot lani. Letos preseneča slabši poslovni uspeh mirenske Dane, ki je vsled večje konkurence letos dosegla za desetino manjši celotni dohodek, dohodek je bil skoraj za 30 odst. manjši, skladi pa skoraj trikrat manjši. Ugoden rezultat je dosegla KZ Trebnje, ki je prvo polletje sicer še imela 5.843 dinarjev izgube, vendar je po zmanjšanju lastne proizvodnje na zanesljivi poti, da ho Izgubo v prihodnje povsem odpravila. Letos je dohodek povečala skoraj za tretjino — ob enakem številu zaposlenih. Kemooprema postaja vse močnejše podjetje, saj je letos malone podvojila dohodek, še boljše rezultate pa bi dosegla, ko ne bi dolžniki tako počasi poravnavali dolgov. Terjatve do kupcev so vezale povprečno že kar trimesečno proizvodnjo. Letos je opazno napredo- Laknice: vsaj v eno smer Vaiščani Laknic pri Šentrupertu so že nekajkrat zaprosili, naj bi pristojni uredili Prevoz njihovih otrok v šolo tako, da bi se vsaj v eno stran vozili z rednim avtobusom, če že kaj drugega ni m.jgoče ukreniti. Na zadnji s^ji občinske skupščine so Hh ponovno odborniško vprašanje prizadeti dobili od-Kovor, da bo temeljna iz-°braževalna skupnost poskrila, da bo otroke vozil eden izmed avtobusov. Soli naročeno, naj zbere pri-tave, da bodo šolarji dobili v°zne karte. vala tudi obrt, zlasti pa Mizarska delavnica Trebnje, ki je celotni dohodek povečala kar za 53 odst. Za pol večji celotni dohodek je imelo tudi Komunalno obrtno podjet- je Trebnje, ki se razvija v modno delovno organizacijo. Za celotno gospodarstvo občine je značilno, da se je letos še nadalje zmanjšala plačilna zmožnost. Podjetja v strahu, da ne bi izgubila odjemalcev, nerada izterjujejo dolgove, ki so zdaj že tolikšni kot znaša vrednost dvomesečne proizvodnje. Opazno se je zmanjšala tudi hitrost obračanja denarja. M. L. Republiški vodni sklad, ki prispeva polovico denarja za regulacijo Mirne, grozi, da bo zmanjšal svoj delež, če podjetja trebanjske občine ne bodo izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, ki jih je občinska skupščina določila s posebnim razdelilnikom. Nad slabim plačevanjem se pritožuje tudi izvajalec regulacijskih del Splošna vodna skupnost Dolenjske, saj je za lansko leto od skupno odmerjenih 320.000 dinarjev prispevka ostalo neplačanih kar 124.640 din. Direktor podjetja inž. Lovko je na zadnji seji skupščine seznanil odbornike s te. žavami, ki so jih imeli pri letošnjih delih, zaradi česar bo opravljeno skoraj sto metrov manj regulacije, kot je bilo načrtovano. Napovedal je tudi, da bodo prihodnja leta dela hitreje napredovala, posebno še, če bodo podjetja reineje plačevala prispevke, ker bo tudi republiški vodni sklad prispeval večji delež. Na vprašanje odbornika Auerspergerja, kdaj bo na na vrsti Temenica, ki tudi redno poplavlja in uničuje travnike ter dela drugo škodo, so dobili odborniki- odgovor, da ne kaže odpirati dveh delovišč, da pa bo Temenica regulirana v skladu s programom, ki ga je pred dvema letoma sprejela občinska skupščina. Drugo vprašanje je, če bo za to budi dovolj denarja; stroški melioracij se vsled splošnega porasta cen večajo, denarja pa bo na voljo prav toliko, kot je bilo predvideno pred nekaj leti. 1» Peter Hercog | Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE 18. SEPTEMBRA V ospredju: gospodarska vprašanja Nakopičilo se je več zadev za posebni sestanek z direktorji podjetij za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš na dobski njivi pri Mimi. Inž. Alojz Metelko je menil, da je potrebno najprej zazidati zemljišče nad TSS, ki ga je sprva re- Oba zbora občinske skupščine sta na četrtkovi seji najprej sprejela dopolnjen volilni program občinske organizacije Socialistične zveze, zatem pa sta se lotila cele vrste gospodarskih vprašanj. V razpravi o gospodarskem položaju v občini, o čemer poročamo posebej, je Janez Mihevc govoril o težavah gospodarskih organizacij zaradi splošne nelikvidnosti gospodarstva. Poslanec Ivan Gole je opozoril na pomanjkanje strokovnih kadrov, na prepočasno izboljševanje kvalifikacijske strukture zaposlenih v občini ter na premajhno prizadevnost vodstev podjetij, da bi se izboljšala. Avgust Gregorčič je predlagal, naj bi hkrati z dopolnjevanjem samoupravnih aktov ponovno pretresli tudi sistemizacijo delovnih mest, Rudi Zibert pa je menil, naj bi hkrati s podatki o zaposlenosti in kadrovski strukturi obdelali tudi nezaposlenost v občini. Ob koncu razprave so sklenili, da je potrebno pripraviti analizo o kadrih ter o nezaposlenosti, v kratkem pa bo predsednik skupščine sklical tudi direktorje podjetij, da bi se pogovorili o gospodarskem položaju, srednjeročnih programih, kadrovskih vprašanjih in drugih zadevah. V nadaljevanju seje je skupščina sklenila, da bodo lastniki motornih vozil dobili vrnjeno komunalno takso, ki so jo vplačali za leto 1968. Dopolnila je odlok o ustanovitvi sklada Jožeta Slaka-Silva, tako da po novem lahko dobijo posojila za šolanje tudi dijaki z dobrimi učnimi uspehi, če živijo v zelo slabih materialnih razmerah. Več razprave je bilo tudi o melioraciji Mirne, kar poročamo posebej, ter o sprejemanju zazidalnega načrta Mirna: uničeno cestišče Veliko je bilo že pripomb nad vzdrževanjem ceste Mir-na_Selo, toda kazno je, da so zelo malo zalegle. Zdaj je cestišče že povsem zdrto in uničeno vse do občinske meje proti Litiji. Občinska skupščina je na zadnji seji sklenila zahtevati od Komunalno obrtnega podjetja Trebnje, naj poroča, kako je z vzdrževalnimi deli in kako upošteva eno prejšnjih priporočil, da je tej cesti treba posvetiti posebno skrb. Jutri o mirenskem mostu Za jutri je sklican sestanek predstavnikov Zavoda za spomeniško varstvo, Splošne vodne skupnosti, krajevne skupnosti in občine Trebnje, na katerem naj bi odločili, kakšna bo usoda starega kamnitega mostu na Mirni. Marsikateri domačin je presenečen, ko je izvedel od poznavalcev kulturnozgodovinskih spomenikov, kakšne zgodovinske vrednosti je svojevrstni stari most, zgrajen pred približno tremi stoletji, ki je v času motorizacije postal nevarnost za pešce in ovira pri regulaciji struge. Pričakovati je, da bodo našli tako rešitev, da most ne bo podrt, temveč bo ostal kot spomenik stavbarskih zmožnosti naših prednikov. zervirala tovarna, zdaj pa kaže, da zanj ni več zainteresirana, in šele potem začeti zidati na plodni in veliki dobski njivi. Odborniki so končno sprejeli odlok o zazidalnem načrtu Roje II, za kar je treba izdelati le še načrte komunalnih naprav. Pri glasovanju pa bi se mnogo lažje odločali, če bi imeli pred seboj tudi podatke, koliko je interesentov za gradnjo hiš, zakaj pogosto se pri nas dogaja, da je vpitje o pomanjkanju lokacij — preveliko. Po sklepu skupščine mora TSS Mirna tudi uradno sporočiti, kaj misli glede zemljišča nad tovarno. M. L. Odkup le za češplje Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija DANA z Mirne namerava letošnjo jesen odkupiti 30 vagonov češpelj in sliv te večje količine brinovih jagod. Kot so povedali v podjetju, letos ne bodo odkupovali drugih vrst sadja, ker imajo še od lani velike zaloge. To je vsekakor slaba novica za lastnike kmečkih sadovnjakov, kjer je letos zelo bogata letina. Trebelno: zelo okrnjen pouk Zaradi pomanjkanja učnih moči za podružnično osnovno šolo na Trebelnem, ki jih niso mogli dobiti niti na več razpisov, imajo otroci v tej šoli močno okrnjen šolski pouk. Odbornik Anton Žagar je na zadnji seji občinske skupščine postregel tudi z natančnimi podatki o razmerah v tej šoli ter v imenu ljudi s Trebelnega in okolice zahteval, naj stvari pristojni čimprej uredijo. Zaradi slabih materialnih razmer na tej šoli in šoli na Jelševcu se prosvetni delavci ogibljejo teh krajev. Na seji je bilo tudi pojasnjeno, da strokovna služba že pripravlja organizacijo šolske mreže v prihodnje, na podlagi tega pa bo izdelan tudi načrt gradnje in popravila šol, za kar občani že dalj časa plačujejo samoprispevek. Razmere na Treblan-skem so najslabše v vsej občini. Šentlovrenc: kam z opremo? Nekdanja Kmetijska zadruga šentlovrenc je v dobri veri, da bo pomagala razvoju živinoreje na svojem območju začela urejati mlekarno. Kasneje se je z novo organizacijo odkupa in razdelitvijo mleka izkazalo, da mlekarna nima pravih možnosti razvoja, zato ni bila dograjena, v prostorih pa je ostalo del opreme povsem neizkoriščene. KZ Trebnje je že opomnila Ljubljanske mlekarne, naj odpeljejo opremo, vendar doslej tega niso naredile. če tudi vnaprej mlekarne ne bodo odpeljale opreme, namerava KZ Trebnje, ki je naslednica KZ šentlovrenc, opremo odpeljati na odpad. Volitve in imenovanja Na predlog komisije za volitve in imenovanja je občinska skupščina 18. septembra izvolila delegate, za zbor občin pri republiški skupščini. Delegati so: Ciril Pevec, Janez Zajc, Janez Mihevc, Franc Jevnikar, Alojz Metelko, Franc Zidar in Nace Dežman. Skupščina je izvolila tudi člane komisije za vsklajevanje programov dela in . financiranja družbeno političnih organizacij in društev. Komisijo sestavljajo: Ivanka Pavlin, Bojan Plauštajner, Frane Videčnik, Stanc Velikonja, Marjan Legan, Martin Majerle in Jože Tomažin. Petra ni več med nami. Ostal je samo še spomin nanj. Nedolgo tega se je, čeprav težak invalid, z nami pogovarjal o načrtih in delu strelske organizacije, turističnega društva, s prav otroškim veseljem je pripovedoval o križanjih ptic pevk, katerih velik ljubitelj je bil V sredo zjutraj kar verjeti nismo mogli, da je nenadoma umrl v novomeški bolnišnici Peter Hercog, komaj 42 let star. Čas je bil tak, da Peter ni poznal prave mladosti. Kot 15-letni fantič, doma iz Ljubljane, se je pridružil Dolomitskemu odredu, kjer je bil kot bombaš trikrat huje ranjen in ujet, nakar ga ?e okupatorsko sodišče obsodilo na smrt, zaradi njegove mla-doletnosti pa je kasneje zmanjšalo kazen na 24 let težke ječe. Preostali del volne je preživel v koncentracijskem taborišču Dachau. Kot oficir in mlad aktivist je občutil na svojih ramenih vso težo povojne obnove. Odkar je bil invalidsko upokojen in se je preselil na Čatež, je bil v tem kraju nosilec vseh akcij pri gradnji nove šole in drugih skupnih delih, skratka: Peter je bil povsod, ne da bi zato terjal plačilo ali hvalo. Njegova zadnja pot na trebanjsko pokopališče je pokazala, koliko smo cenili skromnega Petra, poštenjaka in ddbričino. Z njegovimi svojci sočustvujemo ob vprašanju: zakaj je mo- ral tako zgodaj od nas. M. L. Velika Loka: pritožbe nad žago Lastniki lesa niso zadovoljni z delom žage v Velilkd Loki. Ker je v Trebnjem prenehala obratovati žaga, žaga v veliki Loki še težje zmaguje naročila; dogaja se, da les dolgo ostaja neobdelan, zaradi česar se dela nepotrebna škoda. TREBANJSKE IVERI Vsak vlagatelj, ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinarjev, je zavarovan za primer nezgodne smrti. Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje! ■ JUTRI RALLY PRIJATELJSTVA. Jutri dopoldne malo po deseti uri se bo pred motelom v Trebnjem ustavila kolona avtomobilov »Rally prijateljstva«, v katerem sodelujejo italijanski in jugoslovanski vozniki starih motornih vozil. Pred motelom jim bodo priredili sprejem, Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija DANA pa je za udeležence prispevala praktična darila. ■ SPET O VRTCU. Na zadnji seji občinske skupščine je bilo znova zastavljeno odborniško vprašanje, kaj bo s stavbo, ki so jo v kraju zgradili angleški mladinci in za katero je zdaj strokovno ugotovljeno, da ne ustreza zahtevam za otroško varstveno ustanovo. Stališče predsedstva skupščine je, naj bi stavbo odstranili ter vrnili prispevek občine. Verjetno bi bolj kazalo poiskati kakšno drugo rešitev, da bi zgradbo izpopolnili ter porabili za kake druge namene, morda za mladinski klub ali kaj podobnega. Najavljen je obisk vodje angleških mladincev, da bi se skupno pogovorili, kaj ukreniti ■ NAROČILA ZA OZIMNICO. Mercatorjevi poslovalnici 2 in 17 v Trebnjem zbirata naročili za ozimnico. Trgovci zatrjujejo, da so cene zmerne. ■ NE CISTUO POŽIRALNIKOV. Splošna vodna skupnost Dolenjske, ki ima na skrbi vodotoke na Dolenjskem, slabo skrbi za čiščenje požiralnikov v mestu, kjer Temenica ponikne v zemljo. Po pripovedovanju ljudi iz Ponikev se dela pri tem tudi škoda, zato mora dati vodna skupnost • odgovor, zakaj je tako. ■ PRENOVLJENA TRGOVINA. Minuli petek so v Stefanu pn Trebnjem odprli prenovljeno trgovino podjetja Mercator Trebnje. Ta dan je bila v trgovini tudi pokušnja Talisovih pijač. ■ ŠE VINOTOČ. KZ Metlika namerava v Trebnjem odpreti vinotoč v Kresalovi hiši. Prostor je treba prej še urediti, tako da bo ustrezal predpisom. dolenjski list 19 Zakaj tafoo-'l Smo ljudje ali številke? Pri preusmerjanju proizvodnje je treba računati tudi z ljudmi, ki so že v podjetju Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je odbornik dr. Marko Vizjak vprašal, kako je to mogoče, da je LIK odpustil več delavk, med njimi tudi nekatere, ki so si pri podjetjii pokvarile zdravje. Menil je, da bi pri ukinjanju nedonosnih starih in ustanavljanju novih obratov v tem podjetju lažje prekvalificirali domače delavce, ki so dela z lesom vajeni, kot pa povsem nove ljudi. Nadalje je poudaril, da odpuščene delavke, ki so si pri tem podjetju pokvarile zdravje, iščejo pomoč pri zdravstveni službi, ta jih pošlje na invalidsko komisijo, ki običajno odloči, da »je delavec sposoben za lažje delo«. To pa praktično pomeni, da se jih vsaka delovna organizacija brani ‘zaposliti. da zato ostajajo brez dela in so socialni problem. Predstavnik LIK na vsa ta vprašanja in trditve ni mogel dati zadovoljivega odgovora že na seji. Sploh bo težko dati zadovoljiv odgovornost. Ljudje namreč nismo le številke, zato tak postopek, da preprosto ukineš nerentabilni obrat in poženeš ljudi na cesto, ni človeški' »AVTO« bo gradil motel na Jasnici Samoupravni organi podjetja AVTO KOČEVJE so pred kratkim sklenili, da bo njihovo podjetje investiralo izgradnjo motela na Jasnici. Ta odločitev' podjetja je v skladu s tisto, ki jo je delavski svet’ sprejel na slavnostni seji ob 20-letnici AVTA KOČEVJE, da bodo razširili predmet poslovanja med drugim tudi na turist ičnogostinsko dejavnost. Na Jasnici je najprej namerava- lo graditi motel gostinsko pod jetje HOTEL PUGLED, ki pa je, kot kaže, s svojo dokončno odločitvijo predolgo odlašalo. Ne gradite, da vas ne ubije! Čeprav je gradil z dovoljenjem in po predpisih Komaj je bila dokončana prva plošča bodoče Križeve hiše, je Cveto veselo raztegnil harmoniko. Poskrbel je tudi, da smo se vsi, ki smo mu jo pomagali delati, dobro podprli z jedačo in pijačo. Zdaj, ko so mu prepovedali nadaljevati gradnjo, pa se žalosten sprašuje, če bo sploh lahko nadaljeval z gradnjo (Foto: Primc) 9. septembra je prišla na Trato pri Kočevju, kjer Cveto Križ (naš pridni nabira-lec naročnikov na Dolenjski list) gradi hišo, posebna veččlanska komisija in mu prepovedala nadaljnjo gradnjo, češ: — Ne gradite naprej, da vas ne bo ubilo! Gre za vaše življenje! Pismeno odločbo o ustavitvi del bos^e se dobili. Vendar Cveto Križ ni graditelj »na črno«. Pokazal mi je kup papirjev, dovoljenj, soglasij in pogodb, v katerih med drugim piše, »da mora biti objekt lociran točno po zazidalnem načrtu... da mora z gradnjo začeti v šestih mesecih in jo zaključiti v 30 mesecih, sicer bo moral povrniti vse stroške in škodo, ki bi nastala.« Križ je gradil točno po vseh zahtevah, načrtih in dovoljenjih. Toda tisti, ki so mu jih izdelali, so prej pozabili poglečUrti v zrak! Nad hišo je namreč električni vod visoke napetosti tako nizko, da bi se dotikal strehe, če bi Križ z gradnjo nadaljeval! Križ se zdaj upravičeno jesi, ker mu nihče ne pove. če bodo daljnovod presta\ ( li, če bo lahko nadaljeval gradnjo ali ne če ne c smel, kdo mu bo povrnil dr sedanje stroške itd. Če l bilo vse v redu, bi bila h ša letos že pod -streho. T< ko pa mu propada kupljei gradbeni material, propada bo začelo že zgrajeno, dena ima zamrznjen v hiši in mi terialu, obeta se, da se b gradbeni material podraž itd. JOŽE PRIM' Volitve in imenovanja Govorimo eno — delamo drugo Z besedami se vsi zavzemamo za reformo, delamo pa drugače - Informiranost je na vseh ravneh slaba - Prehitro sprejemamo odločitve* V četrtek, 18. septembra, je bila v Kočevju razširjena seja občinske konference ZK, na kateri so razpravljali o pripravah na bližnje volitve organov ZK v občini, ki bodo zaključene do 15. oktobra, in o političnem položaju po brionski seji biroja predsedstva ZKJ. Posebno živahna je bila razprava o ugotovitvah biroja predsedstva ZKJ. Poslanec republiške skupščine Drago Benčina je v razpravi poudaril, da se pri nas v Jugoslaviji vsi, od najvišjih do najnižjih organov, v besedah zavzemajo za reformo, delajo pa prav nasprotno. Tako v Sloveniji vedno poudarjamo, da nimamo dovolj denarja za modernizacijo zastarele industrije, za pokojnine, izobraževanje itd., hkrati pa na hitro, brez javne razprave odločimo, da bomo 4 milijarde dinarjev porabili za hitre ceste. Nadalje je vsem znano, da se gospodarstvo otepa z nelikvidnostjo, hkrati pa oznanjamo, da je v bankah rezerviranega -toliko denarja (ki je odtegnjen gospodarstvu) za gradnjo hitre ceste. To seveda ni v skladu z reformo, kakor tudi ne od- DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ NIC PRAVEGA SADJA za ozimnico ne prodajajo na trgu ali trgovinah. Posebno češpelj je malo, čeprav so izredno obrodile. Kaže, da bodo mora i potrošniki po ozimnico kar h kmetom, se pravi mimo trgovine in zadrug. ■ ■ ■ PRVIČ SO ZASVETILE pretekli teden luč javne razsvetljave ob novi asfaltni cesti v park Gaj. Ko bo dol ončana celotna preureditev tega d. la parka, bomo dobili res lepa sprehajališča. Vsem, ki so posebno trmasti in mislijo, da so prometni znaki tu samo zato, da zaradi njih padajo kandidati na vozniških izpitih, bo treba mišljenje spremeniti,, če ne drugače pa s kaz.Jmi. ■ ■ ■ POLHARSKE VEČERE prirejajo v polharskih in nepol-harskih krajih. Na Kočevskem letos ni veliko polhrv, ker žir ni obrodil. Hudič zaU s pašo polhov nima posebnega dela. Je pa kar precej polhov po leščevju. Polhi hitijo s kleščenjem lešnikov in ne bodo dolgo zunaj, saj so že lepo rejeni. Mladičev nimajo, ker je primerne hrane malo. Iz polšin so prišli le zato, da si naberejo malo maščobe za zimsko spanje. Polharsk' večeri so letos torej le bolj za rekreacijo, saj vrte polharji na ražnju namesto polhov kar ražnjiče. ■ ■ ■ VEDNO VEC ULIC in pločnikov pridobiva središče mesta s pozidavo. To bi bilo treba upoštevati tudi pri financiranju čiščenja mestnega središča. Nekaj starih možičkov tef prostora ne more v redu vzdrževati. Občani ugotavljajo, da jr stari del mesta dobro čiščen, novi deli pa ne. ■ ■ ■ NISO OZNAČENI pre. hodi za pešce preko cest in ulic. Zato pešci hodijo preko cest, kjer se jim zljubi, vozr ki pa tudi lahko neovirano voz. povsod. Ne čakajmo nesreče, da bi šele potem ugotavljali k c j Jo zanjo kriv! ■ ■ ■ GOBE IN LESNIKE pridno nabiramo v okolici mesta. Nekateri so nabral, tudi nad 50 kg lešnikov. Gobarji pa so y teh dneh začeli nabirati ajdovčke. ■ ■ ■ NIC NENAVADNEGA NI, če vidiš v Kočevju stati ob cesti tudi po več dni moped ali motorno kolo. Neki motorist je pustil motor kar ob cesti, ker se Je malo napil, venaar je bil še toliko pameten, da je šel domov raje peš. Alkohol pa ga je le toliko zdelal, da Je pozabil, kje Je pustil motor. Tre. tu ni bil tudi tisti lastnik tovornega avtomobila, ki se je oni dan odpeljal izpred bifeja, a ga Jo vrglo preko robnikov v zelenico, iz katere so nato tovornjak zvlekli šele s pomočjo traktorja. Nekateri se ponoči sploh radi prepeljujejo z avtomobili od gostilne do gostilne in to s polnim »gasom«, da motijo lju. dl, ki bi radi spali. Tl vozniki zelo verjetno ne pijejo samo kisle vode. ločitev ZIS, da bo denar za gradnjo cest razdrobil na 6 cestnih odsekov, namesto da bi zgradili oziroma dokončali najprej eno cesto. Vsi, ki so sodelovali v razpravi, so tudi kritizirali slabo informiranost na vseh ravneh, od podjetij do zveze. Menili so tudi, da prikrivanje pomembnih informacij samo škoduje enotnosti naših narodov, korist pa lahko le posameznikom, ki si s tem pridobivajo višji ugled in korist. Vsi so tudi izražali prepričanje, da ne more biti no- Elektrifikacija še ni zaključena V Kolpski dolini so v povojnih letih elektrificirali že veliko naselij, ve-ndar je v okolici Fare še nekaj vasi oz. zaselkov brez elektrike (Stajer, Planina, Tišenjpolj, Poden in Sapnik). Res so to le manjši, oddaljeni kraji, kjer bi bila napeljava elektrike zelo draga investicija, ki se verjetno zlepa ne bi obrestovala, vendar živi prav v teh krajih nekaj mladih gospodarjev. Medtem ko nasploh v dolini mladina zapušča kmetije, se je tu ustalilo nekaj mladih, ki nadaljujejo kmečko tradicijo. Brez elektrike jim bo sicer že tako težko življenje še veliko težje, zato bi bilo prav, ko bi tudi ti mali kraji dobili elektriko. -vec Slab dotok dohodkov Do konca julija letos ^e dosegel proračun občine Kočevje le 46 odstotkov predvidenih dohodkov, hkrati pa kar 56.40 odstotka predvidenih izdatkov. Proračunski izdatki so bili doseženi v taki višini lahko zato, ker je občinska skupščina za razliko med dohodki in izdatki najela okoli 500.000 din kredita. Na nedavni občinski seji, na kateri so razpravljali tudi o proračunu, so ugotovili, da kljub temu ni nobene bojazni, da proračunski dohodki in izdatki letos ne b bili doseženi v planiranih višin ali. bena skrivnost, koliko posamezna republika prispeva zvezi, koliko od nje dobi in kako je porabljena pomoč nerazvitim. Zavzemali so se tudi, naj bi v bodoče ne potekala pomoč nerazvitim krajem (znotraj republike ali izven nje) v obliki dotacij, ker dajejo dotacije potuho tistim, ki slabo gospodarijo, ampak predvsem v obliki ekonomske pomoči, in to tako, da bi tisti, kdor daje denar, tudi skrbel, da bo res koristno naložen oz. porabljen. Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so izvolili oziroma imenovali v: — komisijo za spremembo in dopolnitev statuta občine: Mira Heglerja (predsednik), Draga Aupiča, Naceta Kar-ničnika, Antona Šercerja, Julija Pluta, Petra Šobarja ml. in Franca Šilca; — v upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij: Lojza Ješelnika, Staneta Trdaina, Lojzeta Oražma in Avgusta Kuharja; — v upravni odbor sklada za komunalne potrebe družbenega standarda: Rudija Grudna in Jožeta Smoleja; — v upravni odbor cestnega sklada: -Ivana Stariča in Franca Ahaca; — v svet Pokrajinskega mu žeja: Antona Obranoviča, Marijo Žganjar in inženirja Miho Briškega: — v svet delovne skupnosti osnovne šole Vas-Fara: Draga Piršiča in Lojzeta Ra-uha; — svet delovne skupnosti glasbene šole: Draga Pod-reberška in Anito Zupan: — za sklepanje zakonski zvez so pooblastili odborn ka Andreja Kluna in inženi ja Sava Vovka. Funkcije odbornika zbor delovnih skupnosti so razr< šili Meto Kokalj, ki se J preselila v Ljubljano. Dali so tudi soglasje imenovanju posameznih nov sveta Regionalnega zdri vstvenega centra Ljubljana. Vprašanji odbornika Odbornik občinske skupščine Kočevje Franc Volf iz Vasi-Fare je naslovil na občinsko skupščino Kočevje, republiško skupščino in republiški cestni sklad dve vprašanji: Kateri so stvarni razlogi, da je v kočevski občini asfaltiranih le 14 km cest? i*1-' Zakaj ni v redu vzdrževana republiška cesta protl Brodu na Kolpi? Za svobodnejšo trgovino z lesom Kmetje prizadevno sodelujejo v razpravi o osnutku zakona o gospodarjenju z gozdovi - Zahtevajo svobodnejšo trgovino z lesom V kočevski občini kmetje zelo prizadevno sodelujejo v razpravi o osnutku novega zakona o gospodarjenju z gozdovi. Razprava, ki jo vodi SZDL, se je začela 7. septembra, trajala pa bo predvidoma do konca oktobra. Prvi dve razpravi, ki sta bili v Vimolju in Predgradu, sta pokazali, da kmetje pričakujejo in celo zahtevajo večjo sproščenost pri trgovini z lesom, se pravi, naj bi v bodoče ne bila gozdna Včeraj izbrali nagrajence Za včeraj, 24. septembra zvečer, je bila sklicana seja upravnega odbora sklada Jožeta šeška, na kateri so odločali o predlogih za podelitev letošnjih šeškovih nagrad. Te nagrade, ki jih podeljujejo zaslužnim kulturnim javnim delavcem ob prazniku kočevske občine, so bile lani prvič podeljene. Kdo bo letos dobil nagrado, še ne vemo. Zvedeli smo le, da je za nagrade predlaganih 5 otočanov, upravni odbor pa bo odločil, kdo bo nagrajen in koliko bo na-grajenoev. »Galanterija« že prenpvljena Kot smo zvedeli, bo jutri ali pojutrišnjem odprta prenovljena prodajalna »Galanterija« podjetja TRGOPROMET v Kočevju. Tehnični prevzem je bil v ponedeljek, 22. septembra. Zdaj prodajalno polnijo, hkrati pa delajo inventuro. Prenovljena prodajalna je precej večja, kot je bila stara, bolj svetla, popolnoma na novo opremljena in zelo lepa. gospodarstva edini možni od kupovalec lesa. Za sproščeno trgovino z lesom so seveda zato, ker pričakujejo, da bodo za les več iztržili. Razen tega so prepričani, da potem ne bi bilo več razlik med odkupnimi cenami v Sloveniji in v sosednji Hrvaški. To je posebno pomembno za kočevsko občino, ki meji s Hrvaško. Nadalje so kmetje zahtevali v okviru enote pri gozdnem gospodarstvu več samoupravnih pravic. 2ele predvsem več vpliva na delitev dobička oziroma soudeležbo pri dobičku. Med razpravo o gozdarstvu so kmetje opozarjali tudi na zadeve, ki jih žulijo pri sedanjem položaju kmetijstva. Tako so poudarili, da je odkup lesa, ki bi ga tudi sicer lahko prodali, zajamčen in način celo predpisan, hkrati pa jim nihče ne jamči za odkup ostalih kmetijskih pridelkov, ki bi jih kmetje radi prodali (sadje, živina, zelenjava in ostali kmetijski pridelki, predvsem krompir). Kritizirali so tudi, da je prevoč divjadi, ki jim dela občutno škodo. Zalite va- li pa so še boljše pogoje za nakup kmetijske mehanizacije (olajšave pri carini in možnost z njetje posojil), možnost za najetje posojil). Nekateri kmetje so v svojih zahtevah tudi pretiravali, češ naj jim Združeno kmetijsko gozdarsko posestvo zgradi cesto, napelje elektriko, telefon itd., skratka, poskrbi za celotno komunalno ureditev vasi. Ne smemo namreč pozabiti, da je ZK^ zgradilo precej cest, da J1 še več vzdržuje in da n11* sikatera vas obstaja le zato, ker obstaja ZKGP. stu rega načina gospodarjenja11, bi kazalo popolnoma zavret' (to ne bi bilo dialektično!*! Ohraniti je treba vse, kar J* prinesel* dobrega, odstrani« pa vse tisto, kar je biW slabo. Cesta je komaj prevozna Cesta od Livolda proti du je komaj še prevozni in življenjsko nevarna, j, ugotovil ob nedavnem Vre' gledu občinski inšpektor z* ceste. Cestarjev zaradi de drugod kar nekaj mesece' ni bilo na cesti. Zato je špektor zahteval pri obr«1 Cestnega podjetja v KočeVJ'-podatke, koliko denarja ji bilo letos danega iz rePu“ liškega cestnega sklada z11 n cesto in koliko je bilo P° rabljenega in kako. Podatki ni dobil, češ da mora P1^ dobiti dovoljenje iz centra'* podjetja v Novem mestu. Vrnjena taksa V občini Kočevje bodo 1 kratkem začeli vračati k** munalne takse na cestna torna vozila, ki jih je obči'1 ska skupščina uvedla in & terjala lani. Teih taks J* bilo lani vplačanih okol 95.000 din. Pri vračilu taW bo občinam pomagala tu“ republika, ker je kočevski ojj čini že nakazala okoli 42.W din ali 45 odstotkov skupn( vplačane takse, ostalo P* bo morala dodati občinsK1 skupščina iz svojega prora čuna. Otroški vrtec so obnovili Med počitnicami so obnovili vrtec v Ribnici Oskrbnina v otroškem vrtcu je zelo majhna Med počitnicami so prenovili prostore otroške varstvene ustanove v Ribnici. Denar je prispevala temeljna izobraževalna skupnost. 2e večkrat je vrtcu pomagal tudi IN-I*ES, posebno pa skrbi zanj vodstvo ribniške osemletke. Trenutno imajo v varstvu 40 otrok, prostora pa je še 2a nadaljnjih 20. V vrtcu sta zaposleni dve vzgojiteljici, kar zadošča za sedanje število otrok. Vrtec odpirajo ob 6. uri, zapirajo pa ob 15. uri. Nihajo namreč še možnosti, ^a bi delavnik v vrtou podaljšali. Oskrbnina za otroka velja različno. Za tiste, ki imajo v vrtcu malico in kosilo (teh je največ), znaša mesečna oskrbnina 100 din, oskrbnina brez hrane pa velja na mesec 30 din (za nad 4 leta stare otroke) oziroma 40 din (za mlajše). Čeprav je oskrbnina majhna, je v vrtcu Največ otrok takih staršev, ki imajo večje osebne dohodke. Nekateri starši dajejo otroke v oskrbo tudi zasebnikom kar jih velja precej več, in sicer kar okoli 200 din. K. O. Transformator na cesti »Oglejte si, ribniško čudo: transformator na cesti!« so me oni dan vabili Ribničanje. šel sem v Struško ulico, vendar na cesti ni bilo transformatorja. Stoji nekoliko stran, vendar precej bliže ceste kot bližnja hiša. Ribničanje menijo, da bi moral biti transformator vsaj v isti liniji s hišo ali pa, kar bi bilo najbolje, skrit na kakem dvorišču oziroma za hišami, ker zdaj kazi izgled naselja, zapira voznikom razgled itd. Vse pa kaže, da so strokovnjaki drugačnega mnenja. PIONIR NOVO MESTO TEL. 21-24 '312331 k • Opravljamo servisne preglede in ga-J rancijska popravila na vozilih FIAT-[J ZASTAVA. RENAULT, TAM in MAN ^ • splošna in generalna popravila vozil vseh vrst j • zamenjujemo motorje na vozilih ZASTAVA in TAM • opravljamo kleparska, avtoličarska in druga dela | j • NAJNOVEJŠE: Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in 1100 R obveščamo, da odslej opravija-| mo vsa garancijska in servisna popra- I J vila tudi na teh vozilih. OBIŠČITE NAŠ SERVIS! V ribniški občini je domača obrt zelo razširjena. Pred kratkim je bila v Sodražici razstava izdelkov domače obrti, obrtniki pa so obiskovalcem pokazali, kako nastajajo razni domači izdelki. Med temi obrtniki je bil tudi Alojz Lovšin iz Žimaric, ki dela škafe (Foto: Primc) V novi šoli občutno boljši učni uspeh V preteklem šolskem letu je na ribniški osemletki uspešno izdelalo 92,5 odstotka učencev, leto prej pa samo 86,5 odstotka učencev Na kar za 6 odstotkov boljši učni uspeh učencev osnovne šole v Ribnici je po mnenju učnega osebja najbolj vplivala dograditev nove šole, ki je imela naslednje ugodne posledice: pridobitev novih prostorov, uvedba pouka v eni izmeni, uvedba kabinetnega pouka, nudenje dodatne pomoči slabšim učencem in poglobljeno pedagoško delo učnega osebja. Učni uspeh na ribniški osemletki je bil v preteklem šolskem letu tudi boljši od občinskega povprečja, ki je znašalo 91,95 odstotka. Centralno šolo v Ribnici je lani obiskovalo 844 učencev, letos pa jo obiskuje 857 učencev. Oddelkov je imela šola lani 27, letos pa 28. Letos imajo vsi oddelki razredne stopnje (1. do 4. razred) primemo število , učencev. Oddelki predmetne stopnje (od 5. do 8. razreda) pa so preštevilni, saj so vsi na zgornji meji predpisanih normativov ali pa celo v po- sameznih primerih normative presegajo. Prav zato so letos v sedmem razredu povečali število oddelkov od 3 na 4. Kolektiv šole išče nove možnosti, da bi bil učni uspeh še boljši. Ena izmed njih — nekateri pa menijo, da je pravzaprav edina doslej še neizkoriščena — je * Prigorica: most je še vedno podrt Železna konstrukcija za novi most je prispela pred tremi tedni - Postavljanje novega mostu se bo pač začelo, kadar se bo Poročali smo že, da se je' toost med Dolenjo vasjo in Prigorico pred približno me secem in pol podrl. Ljudje hodijo zdaj čez drugi most ki je tudi dotrajal, saj je na Ribniški mladinci v Kozjem Nedavne proslave v Kozjem se je udeležilo okoli 100 miadincerv in mladink iz ribniške občine. Prevoz z avtobusi je plačalo predsedstvo Zveze mladine občine Ribnica. Mladinci so si nameravali spotoma ogledati tudi Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita, vendar zaradi zaprtih cest in gostega prometa na ostalih cestah tega načrta **iso mogli uresničiti. njem več velikih lukenj, skozi katere lahko kdo pade v vodo. Posebno je ta most nevaren otrokom, ki hodijo čezenj v šolo in domov. Prav na pobudo staršev šolarjev smo obiskali gradbenega referenta občinske skupščine Ribnica Staneta Zobca in ga vprašali, kdaj bo namesto podrtega zgrajen nov most. Povedal je, da je večji del železne konstrukcije (18 m) že prispel v Ribnico, potrebujejo pa še okoli 7 m take konstrukcije, saj bo znašala dolžina mostu nad 24 m. Dobil je tudi že naročilo, naj napravi načrt za postavitev novega mostu. Priznal je, da potekajo de-la bolj počasi, ker ga je ne- koliko sram prositi za nadaljnjo železno mostno konstrukcijo. Del konstrukcije, ki je že v Ribnici, je dobil po zelo ugodni (skoraj smešni) ceni. Tistim, ki s d mu jo oskrbeli, je namreč za razne stroške v zvezi s pretovarjanjem, nakladanjem, za skrb za prevoz in za druge sitnosti obljubil nagrado, z izplačilom katere pa zdaj vsi odlašajo, tako da jo bo najverjetneje moral plačati kar sam, 6e noče, da bi ga bilo sram, ko bo moral prosjačiti iste ljudi za nove usluge. V občini je namreč še najmanj 5 mostov, ki bi jih bilo nujno treba popraviti, in bi bilo zelo prav, če bi tudi zanje dobili take poceni konstrukcije. Še 37 koroških borcev V ribniški občini je po zadnjih podatkih živih še 37 udeležencev bojev za severno mejo v letih 1918/19. Njihove vrste se hitro redčijo, saj so stari po 70 in več let. Ti borci nimajo nobenr: svoje organizacije, zato je sprejemljiv predlog, da naj bi ti borci dobili sekcijo pri občinskem odibotu Zveze združenj borcev. Seveda bi imela sekcija svoje predstavnike tudi v občinskem odboru ZZB. Kmalu konferenca V teh dneh so se v ribniški občani začele konference krajevnih organizacij. Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, na katerih člani razpravljajo o Tvojem strokovnem izobraževanju in ostalem dosedanjem dedu. Na konferencah volilo tudi delegate za ustanovno občinsko konferenco ZROP, ki bo 2. oktobra ter delegate za republiško in zvezno konferenco ZROP. ZROP, ki je doslej delal v okviru ZZB, bo odslej samostojna organizacija. da bi uvedli podaljšano bivanje otrok oziroma vzgoj-novarstvene oddelke. To pomeni, da bi za otroke, ki jim gre učenje težje, organizirali dodatni pouk. Seveda bi fcudi ta pouk potekal pod vodstvom šolskega učnega osebja. Pred uvedbo dodatnega pouka pa se bodo posvetovali še s starši oziroma jih celo anketirali. Dodatni pouk ima namreč res same dobre strani, saj se bodo učenci lahko uspešnejše učili in izdelovali razrede; slaba stran pa je: da bi morali del stroškov za uvedbo dodatnega pouka plačati starši. Prav zaradi denarja pa običajno propade veliko lepih načrtov. Žele načrtno sodelovanje Učenci ribniške osnovne šole lepo sodelujejo tudi z družbeno-političnimi in drugimi organizacijami, posebno pri izvedbi proslav, športnih prireditev, pri prometnih akcijah itd. To sodelovanje pa je v minulih letih potekalo nenačrtno, zaradi česar sta trpela šolski pouk in kvali-teta prireditev. Letos je vodstvo osnovne šole obvestilo organizacije, naj do konca septembra sporoče, kdaj, na kakšnih prireditvah in v kakšni obliki žele v naslednjem letu sodelovati s šolo. šola bo nato izdelala do 15. oktobra svoj program sodelovanja z organizacijami. Seminar v Ribnici Seminar za po'itični aktiv ribniške občine je b’.! 16. septembra v Ribnici. Uae.e-žil se ga je tudi član sekretariata CK ZKS Vlado Ja-nžič. Na njem so obravnavali nekatera idejna in politična vprašanja Zveze komunistov. V razpravi so pr .šotni vpraševali o stvareh in dogodkih, ki so v tem obdobju najbolj aktualni. Odgovarjal jim je tovariš Jan-žač. Seminar je bil zelo zanimiv in poučen. Porotnikom poteče mandat V oktobru bo potekel dveletni mandat sodmkov-porot-nikov pri občinskem sodišču v Kočevju. Posebna komisija pri občanski konterenci SZDL Ribnica ie zbira predloge za možne kandidate za nove sodnike-porotni-ke. Zbrane predloge bo nato komisija posredovala občinski skupščini, ki bo potem na svoji seji izmed predlaganih izbrala in imenovala nove porotnike. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: krompir 078 0,80 in 0,85 sveže zelje 0,90 1,20 kislo zelje 1,85 2,00 fižol v zrnju 7,05 7,00 in 7,35 stročji ližol 2,20 čebula 2,80 2,80 česen 10,00 8,00 in 16,00 solata 3,60 2,40 paprika 2,80 2,40 paradižnik 2,60 2,60' rdeča pesa 0,90 2,20 peteršilj 4,40 cvetača — -1,70 jabolka 1,40 2,00 korenje 2,30 2,00 do 1,90 hruške 3,40 3,50 breskve — 2,50 grozdje 3,10 3,00 limone 9,20 8,10 jajca (cena za kos) 0,60 0,72 do 0,75 RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ PRITOŽILI SO SE sta- vina bi se tudi že lahko znašla, novalci stolpičev v Ribnici Stano- da bi začela prod-jati nekatere vanjskemu podjetju Ribnica žara- avtomobilske dele. di prepočasnega urejanja zemljišč ■ ■ ■ JOHANOVO HISO v in oest na njihovem območju. De- Ribnici bi bilo treba obnoviti, saj la se vlečejo, pogosto pada dež in kazi podobo naselja. Ribniški zaradi tega nosijo stanovalci in upokojenci so jo pripravljeni po- ■ ■ ■ PRITOŽILI SO SE stanovalci stolpičev v Ribnici Stanovanjskemu podjetju Ribnica zaradi prepočasnega urejanja zemljišč in oest na njihovem območju. Dela se vlečejo, pogosto pada dež in zaradi tega nosijo stanovalci in njihovi obiskovalci v stanovanja na čevljih blato. Stanovanjsko podjetje bo moralo z urejanjem Prijateljevega trga, kakor se bo ta del Ribnice odslej imenoval, pohiteti, da ne bo prej zima. ■ ■ ■ MARSIKATEREMU KMETU JE ZAGODLA letošnja deževna jesen. Nekateri kmetje ne moretfo posušiti, otavo, drugi pa so v zamudi z izkopom krompirja. Koruza, ki lepo kaže, potrebuje sonca. Mnoge skrbi t\>Ji, kdaj in kako bodo pospravili jabolka, saj so jablane tako polne, da se veje kar šibijo. ■ ■ ■ SAMO ENEGA AVTOMEHANIKA premore Ribnica! Zato ni čudno, da Je pred njegovo delavnico vedno polno avtomobilov, ki čakajo popravila. Zaradi hitrega naraščanja motornih vozil in prometa bi Ribnica potrebovala vsaj še enega mehanika. Trgo- vina bi se tudi že lahko znašla, da bi začela prodr jati nekatere avtomobilske dele. ■ ■ ■ JOHANOVO HISO v Ribnici bi bilo treba obnoviti, saj adaj kazi podobo naselja. Ribniški upokojenci so jo pripravljeni popraviti s svojim denarjem, če bi si lahko v njej uredili klubske prostore. Stavba je last SLP, z njo pa upravlja Stanovanjsko podjetje. Pogoj, da bi začeli upokojenci nišo popravljati pa je, da prej dobe stranke, ki zdaj stanujejo v spodnjih prostorih hiše, drugje stanovanja. ■ ■ ■ KROMPIR VOZIJO PRODAJAT kmetje iz dobrepoljske doline v Ribnico. Cena Je 0,65 do 0,75 din kg, kar daje slutiti, da je Dobrepoljcetn letos krompir dobro obrodil. Dobrepoljski krompir je znan kot dober, zato ga Ribničanje radi kupujejo. g q g SLABA PASA ZA ČEBELE je letos, se pritožujejo ribniški čebelarji. Medila je samo lipa, Jelka pa ne. Čebelarji hranijo zato čebele s sladkorjem, kar pa vzdrževanje čebel podraži. V torek bo seja skupščine 30. septembra se bosta sestala oba zbora občinske skupščine Črnomelj. Razpravljala bosta o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem polletju, o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov ter o sodnih taksah. rtJa dnevnem redu je še razprava o poročilu o pripravah na vseljudski odpor, dodeljevanje pomoči pri šolanju otrok bivših borcev ter predlog odloka o delegatih občine v skupščini SRS. Zadruga bo kupila 220 ton krompirja Kmetijska zadruga Črnomelj je pripravljena odkupiti 220 ton krompirja pri kmetovalcih na svojem . območju. Za toliko imajo že sklenjenih pogodb s kupci, predvsem v Karlovcu. Mimo tega bodo odkupili še približno 60 ton krompirja za ozimnico domačih potrošnikov. Zdaj plačuje zadruga krompir po 0.42 din, kupcem v Karlovac pa ga dostavlja po 0,50 din. Ugotavljajo, da je letos krompir na črnomaljskem področju; slabše obrodil, zlasti pa je manjši pridelek tolminca in krompirja vrste igor. Že 574 potnih listov Do srede septembra so na oddelku za potne liste v Črnomlju izdald 574 občanom dovoljenje za potovanje v tujino. Lani so do konca leta izdali 582 potnih listov, kar kafe, da je letos potovanj znatno več. Letos se je že 13 občanov za stalno izselilo, kakih 100 je šlo začasno na delo, drugi pa so potovali kot izletnika. Iskrena zahvala! Edini belokranjski stolet' nik Martin Movern iz Vavp-če vasi je bil za rojstni dan deležen tolikšne pozornosti prijateljev, sorodnikov in zn cev, da bi se rad vsem javno zahvalil. Posebno je bil počaščen z darilom občinske skupščine Črnomelj, s pozornostjo tovarne Iskra ter z darili krajevne organizacija ZZB NOV Semič, belokranjskega kluba iz Clevelanda in Angele Kos iz Novega mesta. Taka je te dni videti Kolodvorska ulica v Črnomlju, kjer bo na mestu nekdanje škrbine zrasla Dolenjkina blagovnica. Nova trgovina bo odprta še pred koncem leta (Foto: R. Bačer) Matere so jokale in grozile Na črnomaljski osnovni šoli je bil začetek šolskega leta zelo buren, ker ne morejo vseh otrok stlačiti k dopoldanskemu pouku Leske je treba rezati jeseni Peter črnič iz Črnomlja pri pletenju košar v domačem kraju nima konkurence Kdor potrebuje pleteno košaro za pobiranje poljskih pridelkov po njivah, za nakupovanje na trgu ali za obiranje grozdja v možnosti, da bi nudili vozačem kosilo ali vsaj enolončnico. V šoli dobijo le malico, izdaten obrok hrane pa šele popoldne, ko se vrnejo domov. V sklopu težav ob začetku letošnjega šolskega leta pa je vendarle tudi ugodna vest, da bo občina letos plačala prevoz za vozače, medtem ko so morali prejšnja leta prispevati še starši. Peter črnič s svojimi izdelki. Zaloga gre h koncu, saj je iz lanskih lesk naprodaj le še nekaj košar. trgatvi, se zglasi pri Petru čmiču, ki ima »prodajalno« kar na dvorišču svojega stanovanja poleg živilskega trga. — To ni nobena trgovina — mi je rekel. Košare pletem iz dolgega časa, ker kot upokojen uslužbenec nimam kaj delati. Plesti sem bil vajen še iz otroških let. Ko sem pred leti opazil, da ljudje sprašujejo po tem blagu, sem se izdelovanja cekarjev in košar znova lotil. — Koliko košar naredite na dan in kje dobite material? — Z eno košaro se ves dan ukvarjam, prodam pa jo za 10 do 12 din. Odkar sem se lotil serijskega dela, da izdelujem košare po delih, gre hitreje. Košare so iz lesk, te pa je težko dobiti. Ponje moram v okoli 2 km oddaljeno lozo blizu čudnega sela. Važno pa je, da so leske rezane jeseni, sicer košara ni trpežna in se kmalu strga. Včasih kak konkurent pripelje tako blago na črnomaljski trg, a takoj vidim, da so košare iz svežega materiala. — Ali se v Črnomlju s tem delom razen vas še kdo ukvarja? — Morda zna kdo splesti košaro zase, prodaja pa jih ne nihče. Sem edini pletar. Reklame sploh ne potrebujem. Kdor bi rad imel moje izdelke, me najde doma. če ne podnevi, pa zvečer. R. B. Da je varstvo šolskih otrok v Črnomlju pereče, se je izkazalo spet pred začetkom pouka na osnovni šoli. V stari in novi šolski stavbi imajo 1051 ucenoev, od teh kar 376 vozačev. Velika večina vozačev je iz nižjih razredov. V šolo prihajajo z rednimi ali izrednimi avtobusi, z vlakom ali s kolesom. Zaradi prometnih zvez Na Stražnjem yrhu obupujejo Vaščani s Stražnjega vrha že štiri leta govore na sestankih o izboljšavi električnega toka, keT zaradi vedno večjega števila električnih aparatov in večje potrošnje ob večerih ne morejo več poslušati radijskih sprejemnikov. Podjetje Elektro je sicer opravile nekaj izboljše-valnih del na električni napeljavi, vendar pa obljube tega podjetja in občine o dokončni izboljšavi elektrike še niso izpolnjene. Občani postajajo nejevoljni! DAVČNIM ZAOSTANKARJEM STOPAJO NA PRSTE „Krav ne bomo več vlekli iz hlevov" Davčna uprava v Črnomlju je izdala že kup administrativnih prepovedi na osebne dohodke - Kmetje so dolžni za davke 155.407 din - »Prizadevamo si, da nikomur ne bi naredili krivice,« izjavlja Franc Hočevar, novi načelnik črnomaljske davkarije so morali vozačem zagotoviti dopoldanski pouk, v mestu pa je še dosti otrok zaposlenih staršev, ki bi prav tako želeli obiskovati šolo dopoldne. Ker vsem niso mogli ustreči, so se na šoli vrstili obiski staršev. Nekateri so prosili in jokali, drugi grozili, vendar ni pomoči. K dopoldanskemu pouku v nižjih razredih so stlačili kar največ učencev, zato so razredi številni, saj je v vsakem najmanj 36 otrok. Ugotavljajo tudi, da so postali nekateri šolarčki vzgojno problematični in da slabo uspevajo v šoli, ker se v od-odsotnostl staršev potepajo. Kljub vsemu pa celodnevnega bivanja v šoli ne morejo organizirati. Ni prostora! Za otroke, ki se vozijo v šolo in čakajo prometnih zvez, pa so spet vpeljali varstvo pod nadzorstvom dežurnih učiteljev. 2al tudi ni Tržačani bodo še V črnomaljski občini je veliko kmetij, iz katerih so eden ali dva v službi, davkov pa ponekod že več let niso plačali. Ugotavljajo, da je bilo konec avgusta za 155.407 din kmečkih dolžnikov, medtem ko znaša celoletna odmera kmečkin davkov 266.735 din. Neizterjani dolgovi so že večletni problem, zato 90 se Istos lotili novega načina izterjatve pri tistih, ki lahko plačno Najnovejše ukrepe nam je pojasnil načelnik davkarije Franc Hočevar: — Razumljivo, da občinsk proračun ne more utrpeti večjega izpada dohodkov, saj je splošno znano, da je še to. kar bi morali zbrati, mnogo premalo za kritje pogreb Ob začetku leta smo ugotovili ?a 81.550 din dolga iz prejšnjih let, letošnja odmera kmečkih davkov je vnašala 266.735 din, do začetka septembra pa so zavezanci plačali samo 192.878 din. Izračun kaže, da imamo veliko dolžnikov, med katerimi pa so tudi taki, ki lahko plačajo. Ugotovili smo 300 zao-stankarjev iz prejšnjih let. ki dolgujejo večje vsote denarja. Od teh bomo ns cate rim revežem obveznosti odpisali, ker res ne morejo plačati, od drugih pa svoje izterjali. Da pa ne bi komu delali krivice, se pri vseh dvomljivih primerih prepričamo wna kraju samem«. Na semiškem in črnomaljskem konou, tojer je veliko članov kmečkih družin zaposlenih in živijo v skupnem gospodinjstvu na dolžnih kmetijah, smo uvedli nov način izterjatve. Krav Zaradi tesnega sodelovanja s tekstilnimi tovarnami in zaradi dobrega poznavanja tekstilnega tržišča prejemamo stalno v razprodajo vse vrste tekstilnega blaga in konfekcije po izredno ugodnih cenah. «Oe/eteksfil« ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR dobil prostor v stavbi poklicne šole. ■ NA POKOPALIŠČU V VOJNI VASI so prejšnji teden začeli razširjati pokopališče in pripravljati teren za postavitev secirnice ter mrliške veže. De. bo plačala krajevna skupnost, ki si prizadeva urediti ta večloten oroblem. ■ NOVO VODSTVO OBČINSKE ORGANIZACIJE RK — Pred dne vi se je sestalo novo vodstvo občinske organizacije RK ter izvolilo za predsednik Radeta Kordi, ča, za podpredsednico Štefko Pahulje ln za sekretarko Dragico Stajdohar. Obenem so ustanovili tudi komisije za delo z mladino in podmladkarji, za adravstvena ln socialna vprašanja ter komisijo za krvodajalstvo. Komisijo bodo takoj sestavile de ovni načrt ln ga začelo uresničevati B ODDELEK DVELETNE ZIN-SKE kmotijske šole bo letos v Črnomlju nadaljeval s poukom v drugem letniku. Solarji bodo o zadetku pouka pravočasno obve- Turistično društvo bi moralo le bolje delati Svet krajevne skupnosti v Črnomlju predlaga, nagrade za najlepše urejene hiše v letu 1970 Ko je sredi septembra svet krajevne skupnosti razpravljal o letošnjih denarnih zadevah in potrebnih komunalnih delih, se je spotaknil tudi v delovanje turističnega društva, ki ga zadnje čase ni več čutiti. Ugotovili so, da se vsa turistična dejavnost odvija samo preko turističnega biroja, medtem ko vse drugo delo spl, čeprav Je Bela krajina zmeraj bolj obiskana in čeprav je tudi v Črnomlju zmeraj več prehodnega turizma. Krajevna skupnost Je priporočila občinski konferenci SZDL, naj se on zavzame za oživljeno delo v turističnem draštvu, obenem pa so predlagali, naj bi meščane v prihodnjem letu zainteresirali za olepšavo hiš in n;Jh okolice s posebnimi nagradami. V zvezi z olepševalno akcijo Je krajevna skupnost tudi pozvala občinsko skupščino, naj obnovi pročelje svoje upravne stavbe, ker bo kmalu'samo Se ta kazila mestni trg. Bančno poslopje Je prenovljeno, sodišče je tudi že začelo popravljati fasado, le Grad Se čaka obnove. Upajo, da občinski možjone bodo preslišali kritiko, če bodo le lahko utrpeli denar za obnovo stavhe. avyyrmJlJs!« gostom izročil skromno iarilo Kamilo Weiss. V razgovoru po predstavi so tržaški igralci obljubili, da bodo prihodnje leto spet prišli v Belo krajino. Malica letos ni dražja Na osnovni Šoli v Črnomlju, kjer Je 1051 otrok, jih redno prejema malico 871. Malica ima letos isto ceno kot v minulem šolskem letu in stane 11 din na mesec. Okoli 50 otrok iz socialno šibkih ali številnih družin prejema malico brezplačno. Letos so uvedli cudi novost: otroci so začeli sami vkuhavati sadje in zelenjavo za šolsko kuhinjo. Delajo pod nadzorstvom strokovnih učiteljic in kuharic. Tako bodo pozimi popestrili jedilnik, razen tega bo pomoč učencev pripomogla k temu, da zaenkrat ne bo podražitve. ne mislimo več vleči iz hlevov, ker vemo, kako je to za kmeta boleče, zato pa izdajamo administrativne prepovedi na osebne dohodke zaposlenih. Poseben problem v naši službi so prošnje in pritožbe. V šestih mesecih, kar sem jaz tu v službi, smo prejeli že 320 pritožb ali prošenj za odložitev plačila davkov. Dosedanje izkušnje kažejo, da je večina pritožb neutemeljena, ker stranke ne uredijo dokumentacije bodisi pri sodišču ali na katastru. Nas dolžijo, da zaračunavamo davke od parcel, ki jih ne uživajo, ne potrudijo pa se urediti lastninskih zadev in podobno. Veliko kmetov prosi tudi za odlog plačila davščin do jeseni, ko pride v hišo več denarja. Čeprav ni nobenega predpisa, ki bi dovoljeval ugodno rešitev take prošnje, vseeno ugodimo, če le moremo. To je edini način, s katerim lahko kmetom pomagamo, kjer pokažejo do bro voljo. Vinska klet bo delala s polno paro Metliška zadruga namerava od kmetov odkupiti 50 vagonov grozdja Te dni se bo na metliškem območju začel oakup grozdja. Vinska klet, ki bo letos začela delati s polno zmogljivostjo, bi rada odkupila od kmetov 50 vagonov grozdja. Odkupovali bodo samo črnino, ker za predelavo belega grozdja eden od strojev ,še ni usposobljen. Bojijo pa se, da toliko količin grozdja ne bodo zbrali. Ne, da kmetje grozdja ne ba imeli, temveč bodo v znanih vinorodnih krajih raje sami pridelovali vino. Ni nobena skrivnost, če povemo, da iz marsikatere zidanice, kjer ne naberejo več kot 200 kg grozdja, prodajo na hektolitre vina. Kmetje ra. da kletarijo, gostinci pa radi kupujejo pri kmetu, ker davkarija nad tako kupčijo nima evidence. Raje plačajo kmetu nekaj več za ponarejeno vino, kot da bi nabavili kakovostno in cenejšo pijačo v zadrugi. Tu ni mogoče nič skriti. Iz odročnih krajev, kjer ni zasebnih kupcev za vino, bodo grozdje radi prodali. Kadar pa bodo ponarejena vina bolj preganjana, kot so zdaj se bodo morali v zadrug: najbrž otepati ponudb. Letos lahko vinogradniki pripeljejo grozdje pred vinsko klet, kjer jim bodo plačali za kilogram modre frankinje ali žametne črnine 1.70 do 2 odvisno od zdravja pride vrste grozdja in stopnje sladkorja. V nekatere vasi bo po dogovoru s kmeti prišel po grozdje zadružni kamion, predvideli pa so še tretji način odkupa, če zadruga ne bo mogla zbrati 50 vagonov grozdja, bo od kmetov odkupovala tudi mošt. Lenuhov ne bodo podpirali V tovarni BETI so se nekateri štipendisti siabo izkazali - Pri študiju ni napredka, tovarna pa nujno potrebuje strokovnjake Letos več naraščaja Metliška osnovna šola ima v letošnjem šolskem letu 532 učencev, kar je za 35 več, kot so jih imeli lani. Zaradi tega, ker je več naraščaja, so odprli kar dva prva razreda in oba sta številna. Na šolo so letos prišli tudi učenci 8. razreda iz suhorskega konca, ker jih je premalo, da bi v posebnem razredu lahko obiskovali šolo doma. K pouku se vozijo s šolskim kombijem. Napredek pri gradnji metliškega vodovoda 2e lani in letos so v Metliki opravili več del pri napeljavi vodovoda ter porabili 190.000 din. Zgrajeno je črpališče na Obrhu ter napeljan cevovod do Veselice. Za letos so namenska sredstva za vodovod že izčrpana, spomladi pa bodo zgradili še čistilne naprave in razširili rezervoar na Veselici. Metliški vodovod obnavljajo s sredstvi vodnega prispevka in z denarjem občinske skupščine. Kadrovska komisija v tovarni BETI je te dni ugotavljala, kako napreduje 32 štipendistov tovarne in kdaj se bodo zaposlili novi strokovnjaki. Medtem ko nekateri štipendisti na sred njih in visokih šolah v redu študirajo, pa osem študentov krepko lenari. Po večletnem študiju, ko jim je ves čas tovarna dajala štipendijo, nimajo za seboj niti polovice potrebnih izpitov pTed diplomo, čeprav štipendije niso visoke m res ne zadoščajo za ceiotno preživljanje, vseeno ne gre, da bi mladi ljudje tako neodgovorno zapravljali denar, ki ga kolektiv stežka daje Takega mnenja so bili člani komisije. Kdaj bo prišel odgovor? • Metličani so novo varstveno ustanovo že spravili pod streho z lastnimi sredstvi, s prispevki občanov in delovnih organizacij, vprašanje pa je, kako se bo gradnja na daljevala, če ne bo kma.u odobreno posojilo pri republiški skupnosti otroškega var stva. Posojilo je bilo menda zatrdno obljubljeno, komisija za pregled projektov m odobravanje kreditov pa se že 3 mesece ni sestala. Inte resenti med katerimi so tu di Metličani, nestrpno čaka jo na odgovor. Strička ni mogoče ukaniti Ignac Stupar, varnostni tehnik v BETI, funkcionar pri gasilcih in upokojencih, nam ni nasedel - Potegnil je suknjič čez glavo! Ignacu Stuparju, 78-let-nemu upokojenemu direktorju prve dolenjske hranilnice v Metliki, ki še danes dela kot varnostni tehnik v metliški BETI, nihče ne reče drugače kot striček. Mož je sila prijazen, pripraven za vsako delo, zlasti pa je nepogrešljiv v gasilskih društvih in pri društvu upokojencev. Kot častni predsednik občinske gasilske zveze v Metliki in predsednik podružnice upokojencev mimogrede piše govore za vsa društvena slavja, razpošilja pa tudi okrožnice. Našla sem ga prav pri sestavljanju okrožnice gasilskim društvom pred tednom požarne varnosti. Na listu je imel napisane 3 točke: a) požarna varnost na vasi, b) šolska propaganda, c) v tednu požarne varnosti od 20. do 28. septembra. Rad mi je povedal prigode mladih let, ko je služil Francu Jožefu in še od prej, ko se je pri tovarnarju Jevščku v Novem mestu vdinjal za vajenca, čeprav je bil izučen mizarski pomočnik. Ko pa je opazil, da pišem v beležnico, se je razhudil: — To je bil zaseben pogovor. Ne maram priti v časopis! Tudi ni pomagalo nobeno prigovarjanje, da bi se pustil fotografirati. — Kar ušel je iz pisarne. Pa smo se v kadrovskem oddelku tovarne zmenili za ukano. Tovarišica Nada je šla strička poklicat, češ da ga nujno kliče eden od vodilnih. Mislili smo, da ga bom lahko ujela v fotografski aparat, ko bo prestopil prag, toda ni se dal ukaniti. Stopil je na prag s potegnjenim suknjičem čez glavo ter zaklical: — Pa me slikajte, če morete! R. B. V prihodnje nameravajo v BETI redno zasledovati učne uspehe svojih štipendistov z lenuhi pa bodo prekinili štipendijsko razmerje. Kdor ni izpolnil pogodbe in v dolo-ločenem času končal študija, bo moral štipendijo vrniti. Dali jo bodo drugemu, bolj resnemu študentu. V bodoče pri dodeljevanju štipendij ne bodo več gledali predvsem na socialni položaj prosilca, kakor doslej, marveč bodo dajali prednost učnim uspehom. s?**,, - Metliška vinska klet je prazna, saj so vse lanske zaloge že spravili v denar. Te dni pripravljajo klet za letošnjo letino. Na fotografiji so delavci, ki so v klet pripeljali prve sode letošnjega zadružnega pridelka. V okolici Vinomera so morali namreč zaradi dežja belo namizno grozdje že zgodaj potrgati. (Foto: Ria Bačer) METLIKA-TRANS ŽE MIMO ZAČETNIH TEŽAV? 75 tovornjakov nosi ime podjetja Mlademu kolektivu ni z rožicami postlano, vseeno pa so si prej kot v enem letu pridobili ime pri strankah po vsej državi - Na plačilni listi je že 58 ljudi, imajo pa tudi 20 novih vozil Tatra Lani oktobra je v Metliki začelo delati prevozniško podjetje Metlika-trans. Imeli so ime in 8 starih tovornjakov s prikolicami v skupni tonaži 180 ton, prevozna sezona pa je bila pri koncu. Začetek je bil težak, ker je bilo treba delo šele najti, kljub temu si je podjetje da nes že pridobilo stalne stran-ke po vsej dTžavi. Kakor sta povedala vodilna uslužbenca podjetja Franc Vrviščar in Slavo Prevalšek, so v letu 1969 začeli odkupovati zlasti bolje ohranjena tovorna vozila dobrih znamk, obenem pa so prevzeli večje pogodbene obveznosti na Reki, v Jajcu, Pančevu, Slavonski Orahovici, v Virovitici, Za grobu, Lepoglavu in na področju novomeške občine. Ime podjetja nosi danes že 75 tovornjakov, čeprav niso vsi v lasti kolektiva. Zasebni avtoprevozniki, ki so morali zaradi predpisov nehati prevažati, so sprva ne-zaupno gledali mlado podjetje, danes pa jih je zmeraj več pripravljenih sodelovati z Metlika-transom. Z nekaterimi avtoprevozniki je podjetje že sklenilo kooperacijske pogodbe, od nekaterih pa so prevzeli vozila v najem. Kolektiv podjetja, ki je začel delati s tremi ljudmi, ima danes na plačilni listi 58 oseb. Vfei, od šoferjev do direktorja, pa so plačani od ustvarjenega prometa. Šoferji zaslužijo s terenskim dodatkom od 2400 do 2800 din, nekateri pa tudi več. Do 20 novih specialnih tovornjakov znamke Tatra je podjetje prišlo s pomočjo po. slovnih partnerjev. Sarajevska investicijska banka je posodila 3 milijone din, podjetje Viadukt iz Zagreba je dalo 900.000 din za carino, iz sredstev Metlika-trans in dolenjske banke pa so plačali lastno udeležbo. Tovornjaki iz uvoza že delajo pri gradnji avtomobilske ceste Bihać— Jajce. Podjetje si je zastavilo za letos 3,700.000 din plana realizacije, zagotavljajo pa, da bo ob koncu leta doseženih več kot 6 milijonov din. Ob polletju so imeli kljub zelo visoki amortizaciji 180.000 din ostanka čistega dohodka. Ob doseženem uspehu pa se v podjetju niti najmanj ne pohvalijo, kajti težav nikjer ne manjka. Kot tudi mnogo večje in že vpeljane gospodarske organizacije tare vprašanje obrtnih sredstev in dolžnikov, se tudi Metli- ka-trans temu ne more ogniti. Dolžnikov imajo veliko, vseeno pa žiro račun v banki ni bil nikoli zaprt in tudi o nelikvidnosti še niso razpravljali. R. B. Lastninske zadeve že urejene Za preureditev pokopališča in preselitev sejmišča v Metliki so načrti že narejeni, lastninske zadeve pa urejene. Na občini že zbirajo pogodbe za izvajanje gradbenih del. še letos bo sejmišče s središča mesta preseljeno k Sušici ob Črnomaljski cesta, pokopališče pa bodo razširili in zgradili oporni zid. Dokončanje del je v obeh primerih predvideno v letu 1970. 1. oktobra bo občinska seja Odborniki metliške občinske skupščine bodo v sredo, 1. oktobra, razpravljali o uspehih gospodarstva v letošnjem prvem polletju ter o izpolnjevanju proračuna v osmih mesecih. Obravnavali bodo še spremembe nekaterih odlokov, predloge za nove odloke ter nekaj manjših tekočih zadev skupščine. Prva dva vikenda na Veselici Letos je v metliški občini zaprosilo za gradbeno dovoljenje 37 graditeljev sasebnih hiš in 2 za gradnjo vikenda na Veselici. Polovica vseh graditeljev postavlja hiše v Metliki. Ljudje imajo težave z odkupom gradbenih par-oel, ker jih lahko dobe samo pri zasebnikih, ti pa skušajo navijati oene. Kdor zahteva od 10 do 20 din za meter zemlje, lahko proda, medtem ko graditelji hiš zaenkrat še niso pripravljeni plačevati parcel po astronomskih cenah. Za domom upokojencev še park V novi stavbi doma upokojencev je bil _ že tehnični prevzem. Komisija je pohvalila komunalno podjetje, da je v redu opravilo gradnjo. Poleg nove stavbe nameravajo urediti še manjši park. V ta namen bodo podrli stari del župnijskih drvarnic, prizadete stranke pa bodo v zameno dobile 4 manjše nove prostore za shranjevanje kurjave. Dosedanja gradbena in obrtniška dela v domu upokojencev so veljala že 470.000 din. Tokrat odličnjaki odklonjeni Ko so na metliški osnovni šoli pred leti uvajali celodnevno bivanje otrok in šolsko varstvo, so zaposlene starše komaj prepričali, da so se poslužili te ugodnosti. Tako so imeli lani samo 22 otrok v celodnevnem varstvu, medtem pa je letos položaj povsem drugačen. Starši so spoznali, da je celodnevno bivanje otrok v šoli ceneno in koristno, zato se je nabra- lo več kot 40 prijav. Na tolikšno zanimanje šola ni bila pripravljena, ker nima za varstvo dveh učiteljic, zato so morali več interesentov zavrniti. Tokrat so odklonili odlične učence za sprejem v celodnevno varstvo, kakor tudi one, ki jim lahko starši zagotove varstvo doma. SPREHOD PO METLIKI Komisija za razpis delovnih mest v upravi OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA r a z p rs u j e dve dlelovni mesti v upravi občinske skupščine Metlika in sicer: 1. DAVČNI KNJIGOVODJA 2. ŠEF krajevnega urada - matičar Za obe delovni mesti se zahteva srednja strokovna izobrazba in vsaj eno leto prakse. Pravilno kolkovane prošnje naj kandidati dostavijo tajništvu občine v roku 15 dni po objavi razpisa. ■ KER SO NEKATERE naše cementarne prav sredi gradbene sezone pričele rekonstruirati svoje obrate, je v trgovinah mnogokje zmanjkalo cementa. Tako je tudi v Metliki precej zasebnikov moralo prenehati gradnjo. Ko pa je prejšnji teden prišla kamionska pošiljka cementa iz Umaga, so se v Metliki sredi trga interesenti skoraj stepli zanj. Vpitje, prerekanje, raztrgane vreče in raz-, sut cement so bili nazadnje priče neučakanega prizadevanja posa- meznikov, da bi prišli do tega prepotrebnega gradbenega materi- ■ V SREDO, 17. SEPTEMBRA, je v Metliki v starosti 58 let nepričakovano umrla gospodinja Greta Žugelj, žena upokojenega čevljarskega mojstra, člana metliškega pevskega zbora in folklorne skupine Antona 2uglja. Pokojna je bila zavoljo svojega mirnega značaja splošno priljubljena. ■ UČENCI 7. IN 8. RAZREDA metliške osnovne šole so minuli petek in soboto odšli na dvodnevno poučno ekskurzijo. Učenci 7. razreda so obiskali Reko in Crikvenico, medtem ko so si učenci zadnjega razreda ogledali Jesenice, Vršič, dolino Soče, Idrijo in nekatere druge kraje. Povsod so si mladi izletniki ogledali elektrarne, industrijske objekte in druge zanimivosti. ■ V TRAFIKI FLAJSMAN na Mestnem trgu si lahko ogledate in naročite barvne in črno-bele fotografije, ki so bile izdelane ob zadnjem velikem gasilskem slavju in nekaterih drugih pomembnejših dogodkih v Metliki. ■ V NEDELJO, 21. SEPTEMBRA dopoldne, je bila v Belokranjskem muzeju odprta razstava umetniške fotografije. Dvanajst amaterjev, članov metliškega foto-kino kluba Fokuž, je razstavilo 64 čmo-belih fotografij. Ob otvoritvi je o pomenu in delu kluba spregovoril Toni Gašperič. Razstava bo odprta do srede letošnjega oktobra. ■ ZA LETOŠNJE LETO so bila predvidena arheološka izkopavanja na metliškem Borštku in na Kučarju pri Podzemlju. Ker pa za ti dve izkopavanji letos niso bila zagotovljena potrebna denarna sredstva, je raziskovanje preloženo na prihodnje leto 1*/? (LKA VA^ETOVaT^v§[(j| (Zgodovinski roman) ribn ca KREDIT DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, razpisuje VPIS v dopisne šole — osnovnošolsko izobraževanje (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativna šola (dveletna) — ekonomska srednja šola — tehniška šola (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodaka šola (za strojno stroko) — poklicna šola kovinarske stroke Vpisujemo vsak dan od 7. do 18. ure, razen sobote. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 2 dinarja na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, LJUBLJANA, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106. »Moja desna roka,« je pristavil s smehljajočim se pogledom na Marijo. Upal je, da ju grofica povabi na skupno večerjo in se tako razdere zaupni rodbinski krog in prilika za razgovor, kd se ga je Valvasor bal. Ali njegovo upanje je bilo jalovo. Grofica je s hladnim pogledom premerila Marijino preprosto, že nekoliko kratko in ozko obleko, razprla oči, ko je opazila moško ostrižene, po ramenih padajoče lase, se kratko ustavila na dekletovem plemenito lepem bledem obrazu in — poklicala strežaja ter mu naročila: »Naj pelje gospoda in gospodično v drugo nadstropje, v tretjo sobo za goste ln naj poskrbi za njiju večerjo!« Se enkrat je premerila Marijin oguljeni plašč in se nasmehnila, ko je opazila ročaj kratke pištole. ki je dekletu gledala izza plašča. Trošt in Marija sta se priklonila in odšla za slugo po stopnicah navzgor. Valvasor je nemirno pogledal za dekletom — tako bleda je bila! — sklonil glavo in stopil za taščo v jedilnico. Okrog mize so stali njegovi otroci m se napol v zadregi, napol radovedno ozirali po sobi, ki se jim je dozdevala silno preprosta. Smehljaje se, so sprejemali frfotanje sestrice Ine, ki jo je baron Wer-negk dvigal visoko pod strop. Valvasorjeva žena je sedla v naslanjač in dvignil« rutico na oči. Tedaj je pristopila njena mati in ji potegnila roko z obraza: »Ana! Cemu to?« »O, gospa mati! Kaj bo z nami!« je zajokala mlada baronica. Avstrijski novinarji so obiskali KRKO Pretekli četrtek je na poti po Sloveniji in Hrvaški obiskala novomeško tovarno zdravil KRKO delegacija avstrijskih novinarjev. Na njihova vprašanja so odgovarja- li inženir Cimerman, magistra Kržarjeva in Pahor. Po razgovoru in ogledu proizvodnje so avstrijski gostje obedova- li na Otočcu. GROZDJE ZA PREDELAVO! Kvalitetno črno in mešano grozdje za pitdelavo lahko kupite v naših prodajalnah v Šentjerneju, Škocjanu, šmarjeti, Novem mestu (pri tovarni obutve), Bršlinu, Mirni peči, Straži, Dolenjskih Toplicah, Uršnih selih, Birčni va5.i, Stopičah in Brusnicah. PRIPOROČA SE kmetijska zadruga »KRKA« Novo mesto Pismonoša Anton Gorenc iz Mirne peči nam piše, da prehodi vsak dan veliko poti, s sadeži tako obložene veje, kot je ta na sliki, pa še svoj živ dan ni videl. Nanjo je naletel v Globinjeku v sadnovnjaku Alojza Dragana, ki je pravkar nameščal opore, da se težko obložena veja ne bi odlomila. Drevo ni veliko; je vrste bobovec, po drugih vejali pa je le tu in tam kakšno jabolko. Plodovi na obloženi veji so enako debeli in lepo rdečkasto obarvani. (Foto: A. Gorenc) poskusila je misli odvrniti drugam. Mislila je na Krško, na — Grajžarja. On je vedno miren. Nasmehnil se ji bo in njej bo dobro in vse bo videla v drugačni luči... Stopila je k oknu in se zazrla v noč. Njene zbegane misli so se počasi trgale do trdnega sklepa: Nikdar, nikdar ne izve ubogi, dobri starec, ki jo je tako ljubil, ki mu je bila — to je čutila — vse na svetu, da ona ni njegovo dete. Ubilo bi ga... Pritisnila je vroče čelo ob šipo. Spodaj je ležal veliki zelenjadni vrt, onkraj se je svetila s snegom pokrita ozka trata ali njiva, potem pa se je že pričel gozd, ka se je izgubljal v nočni temini. Kaj — kaj je to? Ali ni švignila senca iz gozda preko trate? še ena — o, zdaj jih je več! Marija si pomane oči. Ali bdi ali sanja? Kdo so ti ljudje? Zdaj so se skrili za količasto vrtno ograjo... Ne, niso sanje. Pes zarenči, zalaja; drugi tudi — divje lajanje na dvorišču. Zdaj moški glas — nekje zaloputnejo vrata — v hlevu luč — po gradu klicanje — uskoki! »Uskoki!« krikne Marija, plane v kot, kjer je bila nakopičena prtljaga, izvleče iz skrinjice dva pasova z naboji in dolgo pištolo. »Oče, tu pas in pištola!« Ze pograbi s stola plašč in kratko pištolo, skrito pod njim, si vrže pas okoli vratu, odpre sobo, si po temnem hodniku oblači plašč in zdirja po slabo razsvetljenih stopnicah. že pokajo prvi streli. V prvem nadsttropju stoji leščerba na stopnicah. Marija postoji pri luči, da pregleda naboje v pištoli. Vse v redu. Nekdo priteče za njo. »Tako je prav, pogumni moj faniulus. Ampak ! bodi previdna! Vlahi imajo tudi strelno orožje!« Roditeljskih sestankov nikar ne zanemarjajmo! Ni dvoma, da dosega družina, ki ima sodobne nazore o mladini v šolskih letih, pozitivne rezultate na vseh področjih vzgoje mladega rodu. Konservativna zaostalost, čustveno neuravnovešena družina — to ustvarja težke odnose glede usmerjanja otrok v pravilno ponašanje, delo in družbenost. Pedagoška kultura družine je eden od temeljnih pogojev, da lahko široko in uspešno pomaga vzgajati otroka in da sodeluje s šolo, z ožjim in širšim okoljem, ki prav tako skrbi za pravilno vzgojo otrok in mladine. Koristne pedagoške informacije dobi družina, če z zanimanjem in stalno spremlja tisk in RTV, zlasti rubriko in oddaje o nasvetih materam, očetom in družini sploh. Tudi tedenski in mesečni časopisi in revije, namenjeni družini ali samo materam, prav tako prinašajo koristne informacije glede družinskih odnosov, o vzgoji otrok in podobno, če spremljamo to gradivo, bomo v družini vsekakor zavzeli napredna stališča glede vzgoje otrok in do vrste drugih vprašanj — kako na primer najprimerneje otroka hranimo, navajamo na higieno, na delo, na pravilne norme družbenega vedenja in podobno. Imamo tudi knjižnice, ki na popularen način pomagajo staršem in jim dajejo koristne strokovne nasvete. Prav tako ima družina še vrsto drugih sredstev sodobnega obveščevanja javnosti, zlasti ! družine, da bi se lahko čim bolj izobrazila v pedagoški kulturu Prav tako je treba obiskovati pedagoška predavanja, namenjena družini in vzgoji otrok. Krajevne organizacije, stanovanjske skupnosti, ljudske univerze ali šole so mesta, kjer lahko slišimo koristne nasvete o vzgoji mladega naraščaja, o družinskih odnosih, o družbenem pomenu povezave družine s šolo in širšo skupnostjo. Brezbrižni starši, ki si ne najdejo časa za osebno izobraževanje v pedagoški kulturi, imajo veliko več težav in nerešenih vprašanj glede vzgoje svojih otrok. Zlasti je koristno sodelovanje s šolo, udejstvovanje v organih roditeljskih svetov šole, stalno obiskovanje razrednih sestankov v šoli. To izredno pomaga staršem, da se lahko poglobijo v probleme socialistične vzgoje otrok in da pri tem dosežejo čim boljši uspeh. Prof. VL. COLOVIĆ »Ana! In ti si po svoji materi potomka grofov Tatenbachov!« Obrnila se je k Valvasorju, ki je strme obstal pri vratih. Grofica je umolknila s pogledom na otroke. »Gospod zet, naj potrpijo z njo! Njeno stanje je krivo, da se ne zaveda svojih dolžnosti kot žena slavnega moža. Prosimo, k mizi!« Trde besede ponosne plemkinje so se mogočno zatresle v dušah vseh navzočih. Otroci so se plašno ozrli na staro mater. Mlada baronica si je vsa zardela 'obrisala solze. Baron Wemegk je zatrl smehljaj, ki mu je ušel preko dobrodušnega rdečega obraza. Valvasor se je otresel strmenja in ponudil ženi roko, da je vstala in pristopila k mizi. Proti polnoči so druga za-drugo ugasnile luči, grad je zaspal. Le Marija je še dolgo stala pri topli peči v temni sobi. Iz kota pri vratih je čula globoko dihanje spečega očeta — o, Bog, ne očeta, le rednika! Ubogi starček! Ni se še pbmirilo v njej... Mati! Nikdar je ni poznala, a zdaj stopa pred njo... proč! proč! In V nedeljo, 21. septembra popoldne, so zaprli 77. mednarodni zagrebški velesejem, ki je spet dosegel rekord tako po številu razstavljavcev kot po številu obiskovalcev. Skoraj 2,000.000 obiskovalcev si je ogledalo razstavljeno blago 5000 razstavljavcev z 46 držav in 1265 domačih razstavljavcev. Med proizvajalci z našega območja naj omenimo razstavljene in zelo občudovane stanovanjske prikolice IMV, za katere je bilo na sejmu veliko zanimanje. Tudi osebni avtomobil Austin 1300, . kakršni bodo v kratkem prišli iz te tovarne, je vzbujal pozornost. (Foto: M. Vesel) H. K A VASTETOVA: 'Vha.žje| [dekle J ®W~L (Z®0* ovinski roman) Jurčičev Jurij Kozjak pripravljen v 50. jeziku NIKOLA TRGOVČIČ Letos smo v Jurčičevem jubilejnem letu: ta- naš plodoviti dolenjski pripovednik se je rodil pred 125 leti, 4. marca 1844 na Muljavi pri Stični. Pisati je začel že kot dijak. Ko je bil sedmošolec v Ljubljani, je napisal romantično ljudsko povest o slovenskem janičarju Juriju Kozjaku. Za povest je dofcil od Mohorjeve družbe, ki je tedaj razpisala nekaj nagrad za domače povesti, prvo nagrado — 100 goldinarjev. Njegov spis je odbor Mohorjeve družbe ocenil kot najboljšo predloženo povest, drugo nagrado pa je takrat podelil pisatelju Franu Erjavcu za »Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec«. Jurčičeva zgodba iz XV. stoletja je tisto slovensko književno delo, ki je bilo doslej največkrat prevedeno v tuje jezike. V Delu smo 14. septembra 1962 brali, da je Jurij Kozjak izšel v sto letih že osemnajstkrat, dotlej pa je bil preveden že v 43 jezikov. Najnovejši seznam prevodov Jurija Kozjaka navaja zdaj že 48 jezikov. Med Poslednjimi prevodi je bil novogrški. Znani prevajalec Jurija Kozjaka dr. Ferdinand Kolednik mi je ob srečanju v Ljubljani z zadovoljstvom povedal: »Prihajam iz Grčije, kjer bodo našega Jurija Kozjaka prevedli v novogrški jezik. Pri tem delu me je podprl ravnatelj založbe g. Hijacint Josip Jurčič, slovenski pisatelj (original podobe hrani študijska knjižnica v Mariboru) Gad, škof grško-bizantinske-ga obreda, ki vodi novogr-ško založbo BONPRESS. Sam sem moral zbrati osnovni kapital v drahmah, da sem omogočil začetek prevajanja«. Zdaj pripravljajo še tri prevode v španski in holandski jezik, pa tudi v esperanto. Zanimivo je, da imajo med drugimi Jurija Kozjaka v svojem jeziku tudi Japonci; njihov prevod je izšel v Tokiu. Kitajski izvod je v velikem formatu; tri knjige Jurija Kozjaka v kitajščini so na Slovenskem; eno izrried teh ima tudi no- »Izvrstna povest je narodu slovenskemu tako prijala, da se je morala natisniti dvakrat, vselej po 2.500 izvodov. Živahno dejanje, postavljeno nazaj v strašne čase turških vojska, krepko in genialno risani značaji in znameniti, zlasti Dolenjcem obče znani kraji, kakor staro-s!avni grad Kozjak, velevažni samostan stiski, sloveča božja pot na Krki in cerkev Matere božje na Muljavi - vse to je vzbujalo zanima-nie za izborno, s krepko realističnim peresom pisano povest. Stari stiški župnik Hinek je tri nedelje zaporedoma pri krščanskem nauku pri-digoval samo o Juriju Kozjaku »n iz vse okolice so ljudje kar vreli v cerkev.« (Iz Levčeve ocene Jurčičevega JURIJA KOZJAKA) slovenski janičar. Po* CM* I ti • «/■•/* t/o i Kcrsliogn knczoškofijstv* V Q&0¥Efi 1884. Tisk Jan. tn Frid. Leona. Naslovna stran izvirne prve izdaje Jurčičevega JURIJA KOZJAKA, ki je izšla 1864. v Celovcu vomeška študijska knjižnica Mirana Jarca. Prvi prevod Jurija Kozjaka je pripravil dr. Kolednik že v času, ko je študiral na pariški univerzi. Francoski prevod Jurčičeve povesti je izšel 1938 pri založbi Dupuis v Belgiji. Uvod v ta prevod je napisal tajnik francoske akademije Georges Goyau, ki je bil navdušen nad Jurčičevo zgodbo. Francoska Akademija je nagradila prevajalca dr. Kolednika z zlato kolajno. Po tem francoskem prevodu prevajajo Jurija Kozjaka v svoje jezike mnogi afriški in drugi narodi. Pri nas menda le redki vedo, da imajo Jurija Kozjaka v jeziku »kinyarwarda« tud: prebivalci afriške države Ruanda — Urundi na jugu velikega črnega kontinenta. Dr. Kolednik je poskrbel potem še za druge ponatise svojega francoskega prevoda o našem slovenskem janičarju Juriju Kozjaku. Dobil je med drugim tudi založnika v Kanadi, kjer je slovensko povest o janičarjih natisnila založba Apostolat de la Presse v Kanadi. Knjiga je šla hitro med bralce, zato so jo v Kanadi že ponatisnili. Medtem je pošel že tudi pr- vi izvod v Evropi pri Dupui-su, zato so francosko izdajo spet ponatisnili, zdaj že četrtič, pri založbi v Parizu in pri ugledni izdajateljski hiši Mame. širjenju Jurija Kozjaka je mnogo pripomogel znani francoski književnik Paul Claudel, ki je pregledal Kolednikov prevod v rokopisu in dal o Jurčiču, njegovi napeti zgodbi iz turških časov, pa tudi o prevajalcu Koledniku ter o njegovem prevodu odlično oceno. Dr. Kolednik je dobil pred kratkim obvestilo, da je tudi četrta francoska izdaja Jurija Kozjaka razprodana in zdaj pripravlja prevajalec že peti natis Jurčičevega junaka. Po francoskih izdajah segajo tudi bralci iz dežel, v katerih je francoščina uradni občevalni jezik in podlaga za nadaljnje izobraževanje. Zanimivo je, da je tajnik francoske Akademije Georges Goyau, ki se je navdušil nad Jurčičevim delom, dopotoval v naše kraje in da je bil tudi v Mariboru, kjer je bil pisatelj Jurčič nekaj časa urednik Slovenskega naroda, preden se je list preselil iz Maribora v Ljubljano. Zanimiva je tudi zgodovina prevodov Jurija Kozjaka celo po večkrat, ker so bile prve naklade hitro razgrabljene. Ljudje po vsem svetu radi berejo romantične zgodbe o preprostih ljudeh in neznanih deželah. Tako je Jurčič s svojim delom že pred več kot sto leti postal hkrati tudi dober propagan- »Lejte, taki smo, kako si bomo pomagali proti drugim, ko se med seboj skav samo za vsak nič. Turki stoje v deželi, zdaj moramo med seboj potrpeti. Kako bomo kaj storili, če se med seboj ne poboga-mo? Lejte, že tako smo preveč razkosani. Ko bi se bili zb raji vsi v eno, potlej bi se bilo dalo že kaj storiti proti Turku.« (Odlomek iz 13. poglavja Jurija Kozjaka, v katerem je mladi Josip Jurčič že kot dvajsetletni pisatelj primerjal Turke z nemškimi nasilniki v Avstriji. S svojim pisanjem je mladi Jurčič pozival k složnemu boju proti nemškemu nasilju.) Ilustracija Gvidona Birole v jubilejni izdaji Jurčičevega JURIJA KOZJAKA, ki je izšla ob stoletnici izida pri Mohorjevi družbi v Celju: cigan Samoi ugrabi malega Jurčka dist za naše kraje. Seveda ima pri tem mnogo zaslug tudi podjetni prevajalec in posredovalec pri založbah dr. Kolednik. Jurij Kozjak je izšel med II. svetovno vojno tudi v Zagrebu. Takratna cenzura pa je prepovedala rabo imena »Turki« in ga zamenjala z besedo »neprijatelji« oz. »Os-manlije«, da bi se z Jurčičevim prevodom ustaški vladajoči krogi ne zamerili bosenskim muslimanom. V zagrebškem prevodu naše zgodovinske povesti so črtali po- nekod tudi po več stavkov ali celo odstavkov, v katerih je nazorno opisal turške zločince. Hrvaški prevod, ki je izšel 1944, sredi vojne in prav za stoletnico Jurčičevega rojstva, ima uvod, ki ga je o slovenskem pisatelju Jurčiču napisal Ljubomir Ma-rakovič. Vse pa kaže, da bomo kmalu dočakali tudi 50. prevod Jurija Kozjaka. To pa je pomemben in nadvse lep uspeh slovenskega pripovednika Josipa Jurčiča. JOŽE ŽUPANČIČ Santo trije kitajski prevodi Jurčičevega JURIJA KOZJAKA so v Sloveniji; iz tistega, ki ga hrani novomeška študijska knjižnica »Mirana Jarca«, smo prefotografirali del uvodnega, I. poglavja. Mar se človeku ne stori milo, ko bere v starodavni kitajščini Jenkove besede, ki jih je mladi Jurčič postavil v vzglavje začetka svoje knjige: »Gorje, kdor nima doma, kdor ni nikjer sam svoj gospod.« Simon Jenko Zasebno prenočišče — Zapomni si, stara sablja, — mi je rekel prijatelj, ki oddaja tri sobe. — V sezoni se ti nikdar ne sme primeriti, da bi ne imel kam spraviti, turista. To je izguba, razumeš, velika izguba. Omalovaževanje denarja, ki se ti ponuja. — Vem, — sem rekel. — Toda kaj, če bi nekdo rad sobo, pa so že vse oddane? Tedaj mu ne moreš ustreči. — Moraš! Vedno se najde način, da ga kam potisneš! — Ampak, — sem vztrajal, — nekje je vendarle meja, prek katere ne moreš. Torej... Hotel mi je odgovoriti, a najin pogovor je prekinil prihod človeka srednjih let, ki je vlekel velikanski kovček in si ogledoval hišne številke, dokler se ni ustavil pred domom mojega prijatelja. Iz kratkega pogovora sem razbral, da je tujec in išče sobo, ki bi v njej lahko prespal. Zvia-goslavno sem se nasmehnil: zanimalo me. je, kaj bo storil moj modri prijatelj glede, na to, ker je vse tri svoje sobe že oddal. — Sobo? Sobo, pravite? — je na videz zelo zamiš- ■ Ijeno rekel moj prijatelj. — Hm, to ne bo lahko. Vidite, če bi prišla B. B., kakor smo se dogovorili — bi imel... Tako .. .* — Veste, — je z zanimanjem rekel popotnik — nemara bi se pa le nekako stisnili...? — Seveda, seveda! Ampak, kaj bom z Gunther-jem Sachsom? Ne morem mu odpovedati... Mogoče bi vas lahko spravil v tisto sobo, ki sem jo oddal dvojici šejkov in njihovim ženam, a bojim se, da bi bili na tesnem... Razen tega ne prenesejo Evropejcev .. — Poslušajte, — je silil popotnik, ki je že očitno kazal svoje zanimanje, — mogoče imate še kakšno sobo, četudi je skromnejša... — Imam, imam! Samo, ko bi prišli pred kakšno uro! Ne, samo pred pol ure! Lahko bi dobili čudovito sobico! Ampak oddal sem jo že nekakšnim pevkam. Res so lepe, a po ves dan bodo prepevale in razgrajale ... Res ne vem, zakaj ljudje kupujejo njihove plošče... — Kaj pa shramba? — je vprašal gost. — Je prazna? — Je, ampak je rezervirana. Rezerviral jo je nekakšen petrolejski magnat iz Texasa. John Jonson... — Ali mogoče drvarnica...? — je že skrajno razburjen vprašal gost. — No... mislim, da bi lahko kaj pregrnil po premogu. Resda bi vam bilo na drvih prijetneje, ampak tam že spi neki ambasador, ki se mudi tu le mimogrede. Prosim vas. da ne loputate, ker vas od drv deli le pregrado iz desk, gospod ambasador -pa ima zelo rahel spanec. No, pa lahko noč! Plačali boste zjutraj! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsal^etrtel^OW^zvodo^ 21 Vjk ] kupujte izdelke »rašica«! KI pri ČRNOMLJU, Id je eden izmed perspektivnih premogovnikov Slovenije, potrebuje, glede na svoj program o nadaljnjem razvoju, razširitvi in stalnem povečevanju obsega proizvodnje, novo delovno silo. Trenutno potrebujemo približno 40 delavcev. Na podlagi teh potreb razglaša upravni odbor rudnika naslednja prosta delovna mesta: 1. za 30 delavcev brez posebne strokovne izobrazbe 2. za 2 kovača oz. strojna ključavničarja 3. za 1 električarja Pogoji za sprejem: pod 1. osnovna šola, tudi nedokončana osemletka, pod 2. končana ustrezna poklicna šola, pod 3. končana šola elektro stroke Za vsa delovna mesta je predpisano poskusno delo. Vse zainteresirane kandidate za delo pri našem podjetju vabimo k sodelovanju in se toplo priporočamo. Samska stanovanja so zagotovljena. Družinska stanovanja trenutno niso na razpolago. Vsak delavec, ki sklene delovno razmerje z našim podjetjem, pa po določenem razdobju dela pridobi pravico do kredita (1—4 milijone Sdin) za nakup stanovanja oz. za gradnjo družinske hišice. Ponudbe sprejema tajništvo rudnika do zasedbe delovnih mest. »DOLENJKA« trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO razpisuje delovno mesto 1. POSLOVODJE za novo blagovnico v ČRNOMLJU ter objavlja prosta delovna mesta: 2 DVEH PRODAJALCEV za novo blagovnico v ČRNOMLJU 3 DVEH PRODAJALCEV 4 NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA 5. DELAVCA - KURJAČA za novo prodajalno »MARKET« v STRAŽI v upravi podjetja Pogoji: pod 1. VKD trgovske stroke s 5 leti prakse ali KD trgovske stroke z 10 leti prakse; pod 2. končana šola za prodajalce (tekstilna stroka). Prednost imajo kandidati s prakso; pod 3. končana šola za prodajalce (živilska ali mešana stroka). Prednost imata kandidata s prakso; pod 4. končana osnovna šola in odslužen vojaški rok; pod 5. odslužen vojaški rok, po možnosti praksa pri kurjenju nizkotlačnih kotlov. Nastop dela po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi. ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, ata in starega ata JOŽETA GLAVANA iz Rebri pri Žužemberku se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, ga v tako velikem številu spremili k prezgodnjemu počitku in mu darovali vence. Posebej se zahvaljujemo sosedom, gasilskima društvoma Reber in žežemberk, pevskemu zboru Žužemberk, častitim gospodom župnikom Zupancu, Jakošu in Mrvarju ter govornikom za poslovilne besede. žalujoči: žena Ivana, sin Jože z družino, hčerke Ivanka, Anica, Danica, Milka in Marica z družino ter Pepca in drugo sorodstvo. m ZASTAVA 1300 modificirani osebni avtomobil -udobnost, kakovost, ekonomičnost ZELO UGODNI KREDITNI POGOJI: družinski kredit 2,000.000 Sdin -dvema članoma družine na 30 mesecev brez porokov dobava takoj iz skladišča barva po izbiri cena: 27.306,25 din prometni davek vračunan v ceni PREDNOSTI: t cenene servisne usluge 0 zagotovljeni rezervni deli INFORMACIJE: NOVOTEHNA Novo mesto, Telefon 21-132 zastopstvo Zavodi Crvena zastava MERCATOR veletrgovina import-export Ljubljana Poslovna enota Metlika bo prodala po sklepu DS z dne 8. 9. 1999 na javni licitaciji tovorni avtomobil TAM 2000 Vozilo je v voznem stanju. licitacija bo 29. septembra 1969 ob 8. uiti za družbeni sektor, ob 10. uri pa za zasebni sektor. Ogled in licitacija v upravi enote v Metliki, OBE 58. Avtopromet in tuzemska špedicija »GORJANCI«, Novo mesto - Straža nudi honorarno zaposlitev za enkratno ureditev arhivskega materiala Nagrada po dogovoru. Kandidat mora poznati ustrezne predpise. Ponudbe poslati na naslov: Avtopromet »GORJANCI«, Novo mesto, p. Straža, najpozneje do 1. 10. 1969. KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« NOVO MESTO razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — stanovanjska hiša v Občicah št. 5, cenilna vrednost 16.128 Ndin — stanovanjska hiša v Občicah št. 8, cenilna vrednost 18.810 Ndin — stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Občicah št. 7, cenilna vrednost 23.860 Ndin — stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Soteski št. 41, cenilna vrednost 24.074 Ndin — stanovanjska hiša na stavbni parceli štev. 149, k. o. Ždinja vas v Sevnem (Trška gora) , cenilna vrednost 48.475 Ndin Dražba bo v nedeljo, 5. oktobra, in sicer: v Občicah ob 8. uri, v Soteski ob 10. uri in na Trški gori ob 12. uri. Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti varščino v višini 10% cenilne vrednosti. Ostali pogoji bodo objavljeni pred začetkom dražbe. Elektro Ljubljana, enota Novo mesto objavlja prosto delovno mesto INKASANTA (za inkasantski okoliš Novo mesto -Trebnje). POGOJI: najmanj dokončana osemletka, odslužen vojaški rok, stanovanje v centru inkasantskega okoliša., ostali pogoji po dogovoru. Prijave pošljite na naslov Elektro Ljubljana, poslovna enota Novo mesto imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA 16. septembru so darovali kri na novomeški transfuzijski = E postaji: Ivo Goršin, član Novotehne Novo mesto; Štefka = = Jankovič, Ivan Barbo, Slavka Grobeljšek, Jožica Klemenčič = E in Ljuba Avguštin, člani Novoteksa Novo mesto; Anton Mii- = E nar, kuhar iz Novega mesta; Marjan Marinčič, dijak novome. E = š-ke gimnazije; Vida Kirn, članica SDK Novo mesto; Marjan E E Lapuh, Ivan Saje, Jože Granda, Franc Potočar, Janez črtalič, E E Stanislav Jereb in Alojz Prah, člani Iskro Šentjernej; Aloja E E Avbar, član Kmetijskega kombinata Žalec; Jože Cimprič, E E član IMV Novo mesto. E 19. septembra pa so darovali kri: Metoil 2upevc, Jože Zu- E E pančlč, Ivan Mlinar, Jože Malnarič, Branko Videtič in Jože = E Uhan, člani Cestnega podjetja Novo mesto; Marica Gal, člani- E E ca Ele Novo mesto; Gašper Jakše, član 2TP Novo mesto; E E Marija Uhan, članica Mercatorja Trebnje; Jože Hren, član E E 2TP Ljubljana; Marija Klančar, član Opekarne Zalog; Stane E E Uhan, član Komoopreme Trebnje; Miro Zupančič, član kolek- E E tiva ICPD Dob; Jože Medja, krojač iz Gornje vasi; Mira S = Miklič in Terezija Uhan, članici občinskega sodišča Trebnje; E E Lucija Medja, gospodinja iz Strelaca; Vera Trinko, članica E E Državne založbe Trebnje; Jože Uhan, upokojenec iz Dolnje E E Nemške vasi; Cecilija Gabrijel in Marija Perme, gospodinja E E iz šmarjete; Franc Jeglič, član Iskre Novo mesto; Aloja E = Cvelbar, kmetijski tehnik iz Gorenje vasi; Anton Golob, ^ E član Mesarije Novo mesto; Anton Medja, Franc Bcvc In s E Jože Barborič, kmetje iz Gorenjo vasi; Franc Lužar, kmet E E iz Strelaca; Marija Juršič, gospodinja iz Cikave; Nada Novak, E E članica kolektiva osnovne šole Smarjeta; Marija Bevc, gospo- E E dinja iz Dolenje vasi; Janez Zoran, mesar iz šmarjete. E Iskrena hvala za vašo pomoč! E M11111111111 n t H111111H1111MIII111111111•IIi11111111;IU11’i111II11f1111111111111111111111111111! 11111111111 UPRAVNI ODBOR SKLADA »JOŽETA SLAKA-SILVA« OBČINE TREBNJE razpisuje na podlagi 22. člena statuta sklada POSOJILA ZA IZOBRAŽEVANJE Na razpis se lahko prijavijo tisti učenci in študenti občine Trebnje, ki dosegajo odlične učne uspehe in živijo v slabih materialnih razmerah, izjemoma pa tudi tisti, ki dosegajo vsaj dobre učne uspehe, živijo pa v izredno slabih materialnih razmerah. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po razpisu. Prosilec mora k prijavi priložiti dokaz o zadnjem učnem uspehu in mnenje šole, ki jo je obiskoval. .. /Uf4*£u*lG BREŽICE STE V ZADREGI ZA DARILO? Šopek nageljčkov je primerno darilo za vsako ^ priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaši vJs najbližji cvetličarni ^ V nageljčke iz vrtnarije Catez RADIO LJUBLJANA merx Za pojasnila in naročila se obračajte na naslov KRKA, tovarna zdravil, oddelek za zdravilna zelišča, Novo mesto, Novi trg 9 (avtobusna postaja), telefon (0-68) 21-304. KRKA GCSPOĐARS1 SNIK UČINKOVITA IN NAJCENEJSA SKUPNA REKLAMA V PETIH ČASOPISIH IN DESETIH LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 26. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Branko Korbar: Gospodarjenje v gozdovih, zgornje Savinjske doline nekoč in danes. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Mali koncert zbora »Slava Klavora« iz Maribora. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Plesna glasba. ■ SOBOTA, 27. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9,50 »NaS avtostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Ali lahko jeseni zatiramo plevel v pše- nici. 12.40 Z ansambli domačih viž. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.25 Melodije Pariza, Dunaja in Londona. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 »Top—pops 11«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Tonjo Rahonc. 20.30 Zabavna radijska igra — Dr. Walter Gerteis: Vozli inšpektorja Braina. ■ NEDELJA, 28. SEPTEMBRA: 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Brane Dolinar: Začarana nogometna žoga. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Ivan Kač: V krempljih Gestapa. 10.50—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij. 15.30 Humoreska tega tedna — Blavko Pregelj: Humoristična zgodovina. 16.05 Glasba ne pozna meja. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Jugotonove glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 S plesnimi orkestri. ■ PONEDELJEK, 29. SEPTEMBRA; 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jcfte Rihar: Uporaba fenotiazina za zatiranje čebeljih uši. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 15.04 Pozdrav z Dunaja. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Ludvig van Beethoven: Missa solemnis. 21.25 Iz domače lažje orkestralne glasbe. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 30. SEPTEMBRA:. 8.08 Operna matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Kako je nastala knjiga. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12JO Kmetijski nasveti — inž. Vilko Stem: Proizvodnja, poraba in plasma Jabolk v svetu in pri nas. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svi- denje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci. 20.00 Radijska igra — Alfred Andersen: Smrt Jamesa Deana. 21.00 Parada popevk. 22.15 Skupni program JRT — Jugoslovanska glasba. H SREDA, 1. OKTOBRA: 808 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v oktobru. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert opernih arij. 21.00 Mozaik zabavnih melodij. 22.15 S festivalov jaza. ■ ČETRTEK, 2. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleksander Hržič: Dosedanja dognanja o razširjenosti nematod. 12.40 Narodne pesmi iz Medjimurja. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 »Mladina poje«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak rin.n za vas. 18.15 Turizem in glasba. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Bracom Korenom. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Od Ibsena do Ionesca. 21.40 Glasbeni nokturno. 2.15 češkoslovaška nova glasba. Oddelek za zdravilna zelišča NOVO MESTO KVALITETNO BRINJE vam nudimo po ugt-odnih pogojih. Količine nad 2000 kg dostavljamo na dom Odkupujemo čisto brinovo olje po najvišjih dnevnih cenah TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 28. SEPTEMBRA 9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Beograd) 9.25 NARODNA GLASBA — (Zagreb) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA TV BEOGRAD (Ljubljana) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 18.50 DISNEYEV SVET — (Ljubljana) 11.40 TRAPOLLO HH 33 — mladinska igra Gama Camelo-pardali — ponovitev — (Ljubljana) 12.20 TV KAŽIPOT (do 12.40) (Ljubljana) 15.30 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA (do 17.00) (Ljubljana) 17.55 PRINC ŠTUDENT — ameriški film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TVD (Beograd) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 MUZIKANTI — humoristi«-na oddaja (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 TVD (Beograd) 22.25 KOLESARSKA DIRKA PARIZ — TOURS — posnetek (Zagreb) Drugi spored: 20.00 TVD (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK, 29. SEPT. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11-00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA (Zagreb) 15.56 ANGLEŠČINA (Zagreb) 16.10 RUŠČINA (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (do 17.30) (Beograd) 17.45 TRMASTA MUCA — pravljica (Ljubljana) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.25 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 18.30 PRI ZOBOZDRAVNIKU — II. oddaja (Ljubljana) 18.50 ZABAVNO GLASBENA OD DAJA (Skopje) 19.20 ZNANOST IN MI (Ljublja-.na) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TVD (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 Gert Oelschlegel: GARDINA — nemška TV drama — (Ljubljana) 22.00 Caserta: KOŠARKA JUGOSLAVIJA : BOLGARIJA — prenos (EVR — Ljubljana) 23.30 POROČILA (Ljubljana) * Drugi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) 17.45 ODDAJA ZA OTROKE — (Zagreb) 18.00 MALI SVET (Zagreb) 18.20 ZNANOST (Beograd) 18.50 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Skopje) 19.20 TV POŠTA (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TVD (Beograd) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 30. SEPTEMBRA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.40 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI (Zagreb) 15.30 RUŠČINA (Zagreb) 17.45 RISANKA (LjubljanaK 18.00 LUTKOVNA ODDAJA — (Zagreb) 18.20 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodnostno skupino (Ljubljana) 22.35 23.00 IZSELJENIŠKI VEČER — II (Ljubljana) OBIŠČITE Z NAMI SARAJEVO (Ljubljana) CIKCAK (Ljubljana) TVD (Ljubljana) VIJAVAJA (Ljubljana) NAŠI VRLI ROJAKI — češki film (Ljubljana) Slavko Osterc: ILUZIJE — balet (Liubljana) POROČILA (Ljubljana) Dniffi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 RISANKA (Zagreb) 18.00 LUTKOVNA ODDAJA — (Zagreb) 13.20 ODDAJA O PROMETU (Zagreb) 19.00 NARODNA GLASBA — (Skopje) 19.15 REPORTAŽA (Sarajevo) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TVD (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 1. OKTOBRA 9.35 16.25 18.15 19.00 19.15 19.45 20.00 20.30 20.35 23.10 TV V SOLI (Zagreb) Bratislava: NOGOMET SLOVAN : DINAMO (Zagreb) prenos (IV — Beograd) RASTIMO — oddaja za otroke (Beograd) PISANI TRAK (Ljubljana) POPULARNA GLASBA — (Sarajevo) CIKCAK (Ljubljana) TV DNEVNIK (Ljubljana) VIJAVAJA (Ljubljana) A. P. Čehov: TRI SESTRE — predstava SNG Trst — (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: JO.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 2. OKTOBRA 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 FRANCOŠČINA (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA (Zagreb) k 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 17.15 PIONIRSKI TV DNEVNIK (Ljubljana) 17.45 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.15 PEVSKI ZBOR DUTOVLJE (JRT) (Ljubljana)' 18.45 TV IGRA (Zagreb) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TVD (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 VOZNIŠKO DOVOLJENJE, PROSIM (Ljubljana) 21.35 SMART — serijski film — (Ljubljana) 22.00 Caserta: KOŠARKA JUGOSLAVIJA : SZ — prenos — (Ljubljana EVR) 23.30 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.45 DALJNOGLED (Bograd) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 18.15 ZBOR DUTOVLJE (Ljubljana) 18.45 TV IGRA (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TVD -(Zagreti) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK, 3. OKTOBRA 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 17.45 LASSIE — serijski film — (Ljubljana) 18.15 DIAPAZON — glasbena oddaja (Beograd) 19.00 SVET NA ZASLONU — (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TVD (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 ROKE NAD MESTOM — italijanski film (Ljubljana) 22.15 POROČILA (Ljubljana) grad (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 ODDAJA ZA OTROKE — (Skopje) 18.15 MLADINSKI KONCERT — (Beograd) 19.00 MOZAIK (Sarajevo) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TVD (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA, 4. OKTOBRA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.55 PO DOMAČE (Ljubljana) 18.25 DISNEYEV SVET — (Ljubljana) 19.15 S KAMERO PO SVETU: Romunija (Ljubljana) 19.40 PET MINUT ZA BOLJŠI JEZIK (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TVD (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 ZABAVNO GLASBENA OD DAJA (Ljubljana) 21.35 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana) 21.50 INSPEKTOR MAIGRET -serijski film (Ljubljana) 22.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.00 POROČILA (Ljubljana) OPOMBA: Prenos tekme s košarkarskega trunirja v Neaplju bo ali od 18.00 do 19.30, ali od 20.00 do 21.30 PLINSKA KATALITIČNA PEČ TOVARNA buo,- ZA POCENI IN HITRO SEGRETJE PROSTORA JE NENADOMESTLJIVA PLINSKA PEČ aida super • direktno viigunje tekočega plina • na principu kotclue tekoči plin goii bicz plamena in irgoii skoraj 100 *w I re po nekaj minutah peč dojele maiintaloo intenzivnost gretja • peč ne potrebuje odvoda v dimnik • vdiha praktičnost nam«titve in prevoza iz enega prostota v drugega NOVOST! • peč ima vgrajeno »lučka« za kontrolo atmosfere kjer izgoreva plin z mejim plemenom ves čas delovanja peči • z gornjim jo podana popolna varnost uporabe peči ob upoštevanju navodil za uporabo • 2-Ietna garancija MERIT: 41 • 49 • 79 cm TE2A BREZ JFKlCfJKE: 16.5 kg POTROŠNJA BUTAN-PROPAN PUKA; min.: 155 gi/h... 1.900 kcal/Ti sred.: 200 gr h... Z500 k caf/h max.: 250 gr/h... 3.000 kcal/h Punci, ki jo vgrajen v peč }« atest!ion na Rudarilo-geološkl fakulteti v Beogradu. otest st 286/2 od 23. 12. 1968. ELRA - ŠKOFJA LOKA - RATEČE mh apahatovELRAškofja LOKA EMO im ■! VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen MU m m Mogoče boste letos vi,.. EMO 3 sobna peć na olje 3ooo-4ooo koal h z AET pri2iga!cem £ *»G>5vS EMO 5 sobna ped na otyo 5ooo kcal/h z AET prizigalcem BS ■ ■ EMO 8 sobna peč na olj« 75oo keal/h z AET prižigalcem ■ ■ KAMIN EMO 5 sobna ped na premog Sooo kcal/h II tnagrada RENAULT 16 TS 2.-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI, .EMO” Žrebanje meseca decembra v Beogradu V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 26. septembra — Justina Sobota, 27. septembra — Kozma Nedelja, 28. sept. — Venčeslav Ponedeljek, 29. sept. — Mihael Torek, 30. septembra — Jelka Sreda, 1. oktobra — Julija Četrtek, 2. oktobra — Miran Brežice: 26. in 27. 9. ameriški film »Sok«. 28. in 29. 9. ameriški film »Ugrabitev«. 30. 9. in 1. 10 dansko-švedski film »Jaz ljubi mec«. Črnomelj: od 26. do 28. 9. ame riški barvni film »Kopica ubijal' cev«. 30. 9 in 1. 10. ameriški barvni film »Tujec v koči«. 2. 10 ameriški barvni film »Visoka družba«. Kočevje — »Jadran«: 26. 9. ameriški barvni film »Koraki re-volveraša«. 27. 9. ameriški barvni film »Dvojnik v škripcih«. 28. in 29. 9. ameriški barvni film »Rusi prihajajo«. 30. 9. ameriški barvni film »Bitka v Ardenih«. Kostanjevica: 28. 9. angleški barvni film »Most na reki Kwai«. 1. 10. francoski film »Meč in pravica«. Metlika: od 26. do 28. 9. itali-jansko-španski barvni film »7 revolverjev za brate Mac Gregor«. Mirna; 27. in 28. 9. ameriški film »Tarzan in njegova žena«. 1. in 2. 10. angleški barvni film »Zlomljena krila«. Mokronog: 27. in 28. 9. španski barvni film »Kraljica Chantecle-ra«. Ribnica: 27. in 28. 9. ameriški barvni film »Komedijanti«. Novo mesto: od 26. do 29. 9. francoski barvni film »Neukrotljiva Angelika«. 30. 9. sovjetski barvni film »Pravljica o carju Sultanu«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO: od 26. 9. do 1. 10. jugoslo-vansko-nemški film »Winetou in Old Firehand«. — Od 1. do 6. 10. ameriški barvni film »Bonnle in Clyde. Sevnica: 27. in 28. 9. francosko-italijanski film »Vikomt ureja račune«. 1. 10. nemški film »Tajnost rumenih narcis«. Sodražica: 27. in 28. 9. ameriški film »Ujetnik iz Alkatrazaa. Trebnje: 27. in 28. 9. ameriški barvni kavbojski film »Zlata mrzlica«. iffOBVESTILA I Ekspresno in poceni izdelujem vse vrste avtomobilskih in stanovanjskih ključev. Pavle Zore — vhod skozi vežo, Glavni trg 2, Novo mesto. Ekspresno očisti oblačila Pralnica In kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5. SLUŽBO DOBI SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik. SPREJMEM DEKLE, ki bi delala v izmeni, da bi lahko pazila na otroka, starega 4 leta. Stanovanje v hiši. Anica Gašperšič, Vrhovčeva 2,- Novo mesto. SPREJMEM dekle, ki bi se rada zaposlila v Ljubljani. Zadravec, Galjevica 88, Ljubljana. BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico predvsem brivko z nekaj prakse sprejme: Jožica Aleksič, frizerski salon Brežice. — Nastop službe po dogovoru. SPREJMEMO gospodinjsko pomočnico, ki ima veselje do majhnega otroka (1C mesecev). Emil Pešec, Brezar '<■ 220 pri Ljub- ljani. ELEKTROMEHANIKA Metlika takoj sprejme va'enca z dokončano osemletko. SLUŽBO IŠČE SPREJMEM v varstvo otroka. Naslov v upravi lista (1573/69). STANOVANJA IŠČEM prazno sobo v Novem mestu. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Eno leto«. V NAJEM oddam sobo in kuhinjo na deželi, upokojenki, upokojencema ali samski ženski — lahko z otrokom. Ponudbe na naslov: Amalija Tomažin, Gorenja vas 11, Leskovec pri Kr-škem. FANT IN DEKLE iščeta opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu ali okolici. Angelca Povše, KRKA, Ločna. ISCEM neopremljeno sobo v No. vem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (1874/69). ZAKONCA iščeta sobo (inženir — študentka, brez otrok), neopremljeno, s souporabo kopalnice ali podobno. Ponudbe pod »Do 35.000«. MOTORNA VOZILA PRODAM HANOMAG — Garant 63, 2 toni, dobro ohranjen. Milan Vin tar, Vavta vas 30, Novo mesto. PRODAM osebni avto Zastava 1300, letnik 1966. Ogled v do-p&ldanskem času. — Naslov v avi lista (1847/69). )AM ZASTAVO 750. letnik i, ter moped T-12, lahko ček. San tel), Kostanjevica na PRODAM POCENI PRODAM lovsko puSfco, trocovko 16x16x8,57 R. Ogled pu-ftke je v lovski trgovini Novo mesto. UGODNO PRODAM ohranjono klasično kuhinjsko opremo, ol©k-tričnl In navadni štedilnik ter pomivalno korito — Vili Manček, KrSSto. Cesta 4. juliju 73. PRODAM plinsko peč, rabljeno 1 mesec. Hočevar, Kidričev trg 2, Novo mesto. PRODAM kuhinjsko pohištvo. Marica Mitič, Jerebova 8, Novo mesto. UGODNO PRODAM malo rabljen otroški, italijanski kombiniran voziček. Naslov v upravi lista. PRODAM popolnoma nov topli pod, dolžina 4.64 m. Anton Je-nič, Stranska vas 15, Novo mesto. HITRO! Prodam komplet bobnov, znamke Takton, skoraj nove. Konstantin Blagojevič, Gubčeva 24, Brežice. PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj MIRNA. Glavni trg 23, — Novo mesto. PRODAM rabljen otroški voziček, stajico, kuhalnik na 3 plošče, pekač in kolo. Bojan Kekec, Novo mesto, Bršlin 4*3. PRODAM kombiniran tržaški otroški voziček. Troha, Mestne njive 12, Novo mesto. POSEST ki V NEPOSREDNI BLIŽINI Otočca ob Krki prodam parcelo v isuneri 1.30 kv. metrov, delno njiva, delno mlad sadni vrt. Primerno za gradnjo, zlasti vikend. Voda in elektrika v neposredni bližini. Ponudbe pod »Ugoden nakup«. UGODNO PRODAM damačiio (2 ha zemlje in poslopje) v bližini Zidanega mosta, ob progi proti Rimskim Toplicam. Možna zaposlitev. Anton Flis. Obrežje 3. Zidam most. PRODAM posestvo vseh kultur (6 ha) z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo. Jože Godec, Korenitka 9, Velika Loka. PRODAM majhno posestvo z gospodarskim poslopjem in hišo. Elektrika in vodovod v hiši. Cena po dogovoru Franc Grilc, Brezje 10, Senovo. PRODAM tris+anovanjsko hišo v Zeljnah pri Kočevju. Eno stanovanje takoj vseljivo drugo po dogovoru. Interesenti naj se javijo pri Anici Kranjec, Zeljne 11. Ob prerani smrti dragega moža STANETA KULOVCA iz Straže 44 se iskreno zahvaljujem zdravnici dr. Primožičev!, vsem zdravnikom na internem oddelku in vsemu strežnemu osebju interne klinike v moški bolnici, ZB Straža, RK, pevcem, godbi in govornikom za poslovilne besede. Iskrena hvala sosedom, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, meni pa lajšali bolečine. Žalujoča žena Anica Ob boleči, nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA PICLJA upokojenca iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah se najtopleje zahvaljujemo sosedom za vso pomoč ob težkih trenutkih ter gasilskemu društvu Podturn ter drugim za spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivom KZ Žužemberk, NOVOLES — Straža, Hotel Slon — Ljubljana in Krajevni skupnosti Dolenjske Toplice, sorodnikom za podarjene vence in gospodu župniku Kavčiču za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, sinova_ Ivan in Slavko ter hčerki Marija in Angelca z družino. DELOVNE ORGANIZACIJE! Z vplačilom v kreditni sklad Dolenjske banke in hranilnice, brez zahteve po vračilu, dobite 200 % posojila za zidavo stanovanj! Poslužite se ugodnosti takega načina kreditiranja stanovanj! Rezi in Metod Beltram, Šmihel 51 pri Novem mestu prepovedujeva po najinem zemljišču pašo kokoši in druge perutnine, kakor tudi vsakršno motenje posesti. — Kdor ne bo prepovedi upošteval, ga bova sodno preganjala. Anton Ilecl iz Šentjerneja 46 preklicujem izjave o Jožetu Hribarju, .Antonu Jamniku, Viljemu Petelinu In Mariji Žabkar kot neresnične in se jim zahvaljujem, da odstopajo od tožbe. Preklicujem izjave, izrečene dne 8. septembra 196^ v Ribnici, o Anici Tanko iz Goriče vasi 84, ker niso resnične. Alojzija Šilc, Sajevec 33. Dobremu možu Francu Korelcu iz Goljeka pri Čatežu za 70-letnico in god želi mnogo zdravja in zadovoljstva žena Francka; enako Novakovi iz Gradca, šaleharjevi iz Blata in Gradišča pri Trebnjem. VABIMO NA GRAŠKI VELESEJEM! Poslovalnica Kompas v Novem mestu organizira za soboto, 4. oktobra, avtobusni izlet na velesejem v avstrijskem Gradcu Na ogled velesejma vabijo kolektive in posameznike. Cena izleta je 70 din za osebo. Vračunan je avtobusni prevoz, vstopnica za velesejem ter organizacija izleta. Angela Cvelbar iz Sel pri Šentjerneju in Ana Topolove iz Vrbovc preklicujeva izjave o Jožefi Golob iz Vrbovc kot neresnične in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe. Septembrsko vreme v pregovorih Tilen oblačen, me-glen< naznanja deževno jesen. — če je na mali šmaren lepo, rado ostane še dva meseca tak6. — če je Matevž vedren, bo še prijetna jesen. — če na Miholovo veter zaveje, mrzla bo zima, s snegom do veje. — če o Mihaelu sneg naletu-je, dolga se zima oblju-buje. LUNINE MENE: 25. 9. ® ob 21,21 3. 10. € ob 12,05 11. 10. • ob 10,39 RAZNO ZAMENJAM Jabolka za živinsko krmo. Marija Kink, Bučerca 11, Krško. STAREJŠI FANT s hišo in nekaj zemlje, dobrega značaja, želi poznanstva z dekletom. — En otrok ni ovira. Ponudbe pod »Boš srečna in svobodna«. DESETTISOCI vaših sotrpinov, ki 90 kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in Črevesju, so M pozdravili z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte DONAT v svoji trgovini! V Novem mestu ga dobite pri HMELJNIKU, STANDARDU — (MERCATORJU) in DOLENJKI. TUDI PRI NAKITU se spreminja moda — iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 — (poleg univerzo). Dne 13. septembra 196!) se je i7^ublla psica brak-Jazbečar, črna, stara 8 mesecev. SllSl na ime Dima. Prosim poštenega najditelja, da Jo proti lepi nagradi vrne na naslov; Pavle Z^gar, Koprivnik 35 pri Kočevju. Prav je, da zveste: Spet stari obseg! H PO DESETIH TEDNIH, ko smo imeli skrčen poletni obseg domačega tednika, prehajamo danes spet na običajni dve pokrajinski izdaji in s tem na stalnih 24 oz. 28 strani. Potrudili se bomo, da bodo bralci dobili spet kar največ vesti, novic in dogodkov iz vseh domačih krajev. Pripravljamo novo razgibano slikanico, v pozni jeseni oz. pred zimo pa bomo bralce razveselili tudi z nekaterimi drugimi zanimivostmi. H POŠTA NAM JE ZVIŠALA pristojbino za pobiranje naročnine: namesto 0,20 din, ki smo jih doslej plačevali za vsako položnico, s katero je pismonoša pobral pri naročniku polletno naročnino, bo treba poslej odšteti po 0,50 din (razen tega, da plača vsak naročnik ob plačilu naročnine pismonoši še sam 0,50 din). Združeno podjetje za PTT promet v Ljubljani tridi, da zvišuje to pristojbino »zaradi povečanja obsega dela pri pobiranju časopisne naročnine« in zato, ker se ta cena od 1964 dalje Še ni povečala, življenjski stroški pa so se. Pri 30.000 naročnikih in dvakratnem pobiranju naročnine na leto nas bo stala zvišana pristojbina letno 1,800.000 Sdin. ■ NAROČNINO ZA DRUGO POLLETJE bomo začeli pobirati prihodnje dni in že zdaj prosimo vse naročnike, da pripravijo za svojega pismonošo po 16 novih dinarjev. Ker imajo pismonoše ogromno različnega dela, tudi zdaj prosimo: nikar ne zavlačujte s plačilom naročnine, ker imamo s tem samo veliko nepotrebnega dela in nove stroške! LEPO POZDRAVLJENI od vaše UPRAVE DOLENJSKEGA LISTA w, Trčenje motorja in traktorja »Joj moja roka! Joj moja noga! Joj mama moja! Pomagajte!« je 17. septembra okoli 13.30 v hudih bolečinah tožil motorist Stane Plot iz Mahovnika pri Kočevju, ko je i>o trčenju s (faktorjem obležal na cesti z zlomljeno roko ln nogo. Do trčenja je prišlo na Ljubljanski cesti v Kočevju pred AGROSERVISOM, ko je motorist prehiteval traktor, ki je zavijal na levo. Traktor je vozil Ivan Obenstar iz Kočevja. Pri nesreči je bilo popolnoma uničeno tudi motorno kolo. Medvedjek: odzadaj se je zaletel Džara, Ljutvija iz Peči se je 15. septembra peljal z osebnim avtomobilom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Medvedjeku je dohitel osebni avtomobil Franza Polheima iz Graza, ki se je peljal za dvema avtomobiloma. Ljutvija se je odzadaj modno zaletel v Avstrijčevo vozilo in povzročil za 12.000 din škode. Draga: bankina ni vzdržala Mehmed Hadžipašič z Jesenic je vozil 16. septembra mimo Drage tovornjak. Ko ga je prehiteval zadarski avtobus, se je umaknil na bankino, na njej pa se je tovornjaku udrlo. Vozilo se je zato prevrnilo po nasipu, škodo so ocenili na 10.000 din. Dobrova: na mostu zbil pešca 83-letni Prane Martinčič iz Drame pri Šentjerneju je šel 16. septembra zjutraj po mostu čez Krko v Dobrovi. Tam ga je s kom-Dijetn zadel in zbil v ograjo Ivan Dur java iz šentjernejske ISKRE. Voznik je Martinčiča takoj odpeljal v bolnišnioo, kjer pa je le ta še isti dan umrl Otočec: z ene ceste na drugo Branislav Pejčič iz Pirota je hitel 17. septembra zvečer z osebnim avtomobilom mimo Otočca, ko se je naspro' po levi strani pripeljal z osebnim avtomobilom Ljubljančan Jože Medle. Pejčič se je umaknil na rob ceste, vendar voznika nesreči nista mogla uiti. Po trčenju je Ljubljančanov avtomobil odbilo na strmino, nakar je obstal prevrnjen na drugi cesti, škodo so ocenili na 9.000 din. Mačkovec: hotel prehiteti kolono Dušan Apič iz Gložana pri Bačkem Petrovcu se je peljal 19. septembra z osebnim avtomobilom proti Zagrebu. Pri Mačkovcu je hotel prehiteti kolono, ko se je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Nemec Johann Stritz. Vozili sta se zaleteli, pri čemer je nastalo za okoli 8.000 din ško. de. Mokrice: ušel trčenju, nesreči pa ne Josip Malnar iz Catora je 20. septembra zvečer vozil osebni avtomobil proti Ljubljani. Ko je avtomobilist pred njim zavrl, je Malnar zavil na levo, da bi ušel trčenju, vendar Je izgubi, oblast nad krmilom. Zapeljal se je po 10 m visokem nasipu in se prevrnil. Sopotnik Rajko Brovet je bil pri nesreči ranjen, škodo so ocenili na 6.000 din. m mi Skopice: po prehitevanju na njivo Ljubljančan Alojz Kolman se je 19. septembra pelja* z osebnim avtomobilom proti Zagrebu. Pri Skopicah je prehiteval koprski avtobus, ker pa je naproti drvel avtomobil, je zav in se umaknil na desno. Tedatf pa ga je že zaneslo s ceste na njivo, kjer je obstal. Voznikova žena je bila ranjena, škodo pa so ocenili na 7.000 din. Neprimerna hitrost 14. septembra popoldne se je pripetila prometna nesreča v Račji vasi. Voznik osebnega avtomobila Andrija Veselinovič iz Cerkelj je vozil proti Krški vasi. Zaradi noprimeme hitrosti je pri prehitevanju zavozil s ceste na njivo in se prevrnil. Na vozilu je nastalo za okrog 6.500 dinarjev škode. Nesreča pri Bukošku Jože Stanič iz Zupelevca se je 15. septembra zvečer peljal proU Bizeljskemu. V bližini vasi Bu-košek se je srečal z nekim avtomobilom, ki ni imel zasenčenih dolgih luči, in zbil Dragico Bo-žankovič iz Lekenika, ki je šla peš po desni strani proti Bizeljskemu. Ponesrečenko so odpeljali v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu je za okrog 300 dinarjev škode. Huda nesreča mopedistov 16. septembra popoldne sta se na cesti v Gaberju zaletela mopedista Branko Kolenc iz Birne vasi pri Krmelju in Alojz Kuselj iz Osredka pri Šentjanžu. Pri nesreči sta se hudo poškodovala. Nezavestna so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je Branko Kolenc zaradi hudih poškodb umrl. Neprimerna hitrost na mokri cesti 18. septembra popoldne je na odcepu ceste I. reda na Čatežu iz 'smeri Zagreba pripeljal z osebnim avtomobilom Ciril Kolesnik iz Sentlenarta z neprimerno hitrostjo. Na mokri cesti je zavrl, pri tem pa ga je zaneslo, da se je obrnil v smer, iz katere je privozil, in vzvratno zapeljal na njivo. Pri vzratni vožnji je zadel ob cestni smernik in na avtomobilu povzročil za okrog 500 dinarjev Škode. Kolesarko je zadel 19. septembra popoldne je na Kolodvorski cesti v Krškem kolesarka Marija Črnoga zavijala v levo na dvorišče hotela. Za njo je pripeljal motorist Rihard Zemljič iz Krškega in jo zadel, da je padla po cestišču in se laže poškodovala. Razdalja je bila prekratka 20. septembra popoldne je prišlo do prometne nesreče na Cesti 21. maja v Brežicah. V smeri Bizeljskega je vozil osebni avtomobil Mirko Majdek Iz Samobora. Zaradi situacije v prometu je moral zmanjšati hitrost. Tedaj pa je zaradi prekratke razdalje trčil v njegov avtomobil Ivan Miler iz Zupelevca. Na osebnih avtomobilih Je za okrog 2.000 dinarjev gkode. Nesreča v Boštanju Voznik osebnega avtomobila Janez Kolar iz Radeč jo 21. septembra dopoldne vozil proti Sevnici. Pri Boštanju je opazil na svoji desni strani žensko z otrokom, ki Je v trenutku srečavanja s tovornim avtomobilom nenadoma stopil na cesto, da ga je zadel. Ponesrečenemu 5-letnemu Branku Debeljaku iz Boštanja so nudili zdravniško pomoč v ZD Sevnica, kjer so ugotovili, da ima lažje poškodbe. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske Konleren ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metli, ka, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Prebnjo UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSrtfk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer Slavko Dokl, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado- van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Teh nični urednik: Marjan MoSkon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 st&rlt) din) — Letna naročnina: 32 Nciin (9200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1800 Sdin); plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 82.50 novih dlnarjov (6.250 Sdin) oz 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 ameriških dolarjev - Teko« račun pri podr SDK v Novem mestu: 52144-8 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Postni predal: 33 — Telefon: (0G8)-21-227 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo - Tiska CP »Delo« v Ljubljani