I I • j Četrtek, 23. junija 1966 1 ' g NI NA TEMO: NAGRAJEVANJE PO DELU — Ne morem in ne morem verjeti, da je vse to zaslužil z nadurami, razen, če mi dokažejo, da ima dan 365 ur! " Karikatura: ANDREJ NOVAK 2 RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE O zdrav- s^vfnbm zavarovanju___ DOGRADITI SISTEM IN POGLOBITI SAMOUPRAVO Osrednje vprašanje razširjene seje predsedstva RS ZSS minuli teden je bilo zdravstveno zavarovanje in njegovo financiranje. Gradivo, ki je bilo osnova za razpravo, je pripravila Komisija za zdravstveno zavarovanje in zdravstvo, ki jo je imenoval plenum RS ZSS. V razpravi so se tako člani predsedstva kot povabljeni gostje dotaknili domala vseh vprašanj, ki sodijo v kompleksno problematiko socialnega zavarovanja in še posebej zdravstvenega varstva. , Mnenja, ali je potreben nov ^stem zdravstvenega zavarovala ali bi kazalo obstoječi si-,6m dograditi in dopolniti, se »s° razhajala. Na seji predsed-‘?a so se prisotni odločno zabeli za to, da je treba izpopolni že zasnovani samoupravni 'stem zdravstvenega zavarova-y)a. ki temelji na načelih ob-. ezrie vzajemnosti, solidarnosti 2ss enotnosti. smatra. Predsedstvo RS da teh načel ni mogoče menjati, in snovati novega sistema na drugih principih. Prav tako pa tudi ni več možno odlašati z izpopolnitvijo že sprejetega sistema. Po ustavnih načelih se na področju socialnega zavarovanja postopoma krepi samoupravljanje. Hkrati pa odmirajo pristojnosti države ter se vse več pravic kontrolnega, ekonomskega in normativnega značaja prenaša na zavarovance in ♦ l ♦ j REZERVA S PRIDRŽKOM Pobuda za razmišljanje gre pravzaprav občinskemu sindikalnemu svetu v Celju, ki je tudi posredoval nekatere podatke. Problem sam pa ni le celjski, v bolj ali manj zaostreni podobi ga moremo zaslediti v sleherni občini. Za tole gre: Nezaposlenost na celjskem območju narašča, v nekaterih gospodarskih panogah je dosegla celo indeksa 216 in 185; celotno število državljanov, ki so v aprilu iskali zaposlitev pa je za 74°lo večje od števila tistih, ki so v lanskem aprilu iskali zaposlitev. Po drugi strani nov podatek: zaposlenost upada; razen v gradbeništvu in prometu, kjer se je povečala za 7,2 in za 5,8 °Io, je indeks zaposlenosti v gospodarstvu in negospodarstvu celjske komune 97,6, v industriji pa 97,7. To problem Pa .se . bo bržčas, zaostril_ zlasti v naslednjih nekaj mesecih: šolska vrata se namreč prav zdaj zapirajo iri O,amo osemletno šolanje bo v Celju letos zaključilo kakih 1100 mladih državljanov. In po nekaterih predvidevanjih bo slej ko prej nastal problem, kam s približno 700 mladinci In mladinkami, ki ne bodo mogli ne nadaljevati šolanja hiti dobiti mesta za priučitev ali zaposlitev. Upoštevaje absolutno število brezposelnih morda res 'se ni mogoče govoriti v Celju o nezaposlenosti kot socialnem problemu, tako kot tega ni mogoče ugotavljati Za slovenske razmere. Toda podatki vendarle opozarjaj o, da bo treba ta problem začeti razreševati tudi kot izred-n° pereč in občutljiv družbeni problem. Rešitev po navadi vidimo v izmenskem delu. Naj za deuo upodobimo spet s celjskimi podatki: v prvi izmeni ie zaposlenih v vseh dejavnostih 70,7 %, v drugi 15,9 in lretji izmeni 13,4°lo delavcev. Torej v resnici pomeni boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet — kot so to storili y vseh gospodarsko in industrijsko razvitejših državah — he samo možnosti za povečanje obsega proizvodnje, za zniževanje poslovnih in proizvodnih stroškov, temveč tudi Precejšnjo rezervo za zaposlovanje novih delavcev. Vendar pa je treba. to rezervo obravnavati z določe-nim pridržkom. Bržčas ne bomo mogli v vseh panogah in udi ne v vseh dejavnostih povečevati izmenskega dela. 'er tega ne delajo nikjer v svetu. Tako si bo treba odgovoriti najprej na vprašanje, katere panoge in katere cjavnosti nasploh imajo komparativne prednosti in s tern Možnosti za boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet in le zanje ekonomsko utemeljen prehod na čimbolj izpopolnjen sistem izmenskega dela. A tudi to je le en vidik. ’ugega pomeni" sedanji amortizacijski režim, ki prav alo pospešuje prizadevanja delovnih organizacij za pre °d na večizmensko delo. Tretji vidik pa pomeni na pri . eI devizni režim in s tem oskrba z reprodukcijskim ma- Icrialom. n- Jn želo verjetno bi lahko našteli že kak drug vidik. rlcrnanj odločilen za sprostitev notranjih rezerv na pod-zaposlovanja. To pa pomeni, da nadaljnjega razre-bn'a,l^a Problematike zaposlovanja in nezaposlenosti ne f. m° mogli v celoti prepustiti delovnim organizacijam in kni- Unarn' temveč da je učinkovitost zelo odvisna od. tega. nii° bomo v bližnji prihodnosti izoblikovali iv izpopol-1 naš gospodarski in ekonomski instrumentarij. BOJAN SAMARIN na njihove predstavniške organe. Zdravstveno zavarovanje, kot del socialnega zavarovanja, je zaupano v upravljanje samim zavarovancem. Taka ureditev je logična posledica uvedbe samoupravljanja v delovnih organizacijah. Proizvajalec ustvarja novo vrednost, od katere daje del za družbene potrebe, med drugim tudi za zdravstveno za varovanje. Samoupravljanje v zdravstvenem zavarovanju je samo podaljšana samouprava proizvajalca nad delom presežka proizvoda. Organizacijska oblika te samouprave je možna le v skupnosti zavarovancev, ki' v okviru temeljne zakonodaje določajo način in okvir uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva. S tem pa obenem tudi prevzemajo dolžnosti za pokrivanje obveznosti, Id nastajajo zaradi priznavanja pravic zavarovancem. Možnosti samoupravnega odločanja v skupnosti zavarovancev daje le takšna zakor nodaja, ki predpisuje zgolj okvir enotnega sistema pravic in organizacije, vse ostalo pa prepušča samoupravnim predpisom skupnosti. Za tako — temeljno — zakonodajo, po kateri bo možno razširiti in poglobiti samoupravo zavarovancev, so se zavzeli člani predsedstva. Dr žavnim organom naj bi ostal li nadzor nad zakonitostjo poslovanja zavodov in skupnosti. Poglobiti in razširiti samoupravo zavarovancev pa pomeni pritegniti tako delovne organizacije kot tudi posameznike k neposrednemu izvajanju zdravstvenega zavarovanja. Ce hočemo izpopolniti sistem tako, da bo deloval stimulitivno, potlej je treba neposredno zainteresirati delovne organizacije pri (Nadaljevanje na 5. strani) INDUSTRIJSKI OGNJEMET FOTO SLUŽBA Št. 24, leto XXII tri spoznanja PTUJSKIH SINDIKATOV O NADALJNJI MOŽNOSTI STANOVANJSKE GRADNJE:_____________ Nova stanovanja pod vprašajem odločitev IZ INFORMACIJE (objavljene v prejšnji številki Delavske enotnosti): na razširjenem plenumu so člani občinskega sindikalnega sveta in povabljenci obravnavali problematiko nadaljnje stanovanjske izgradnje v komuni. Zakaj? Ker pretijo nekajmesečne izkušnje — in seveda če bo šlo po teh tirih dalje tudi v naslednjih mesecih — povsem zavreti stanovanjsko izgradnjo. In menda ni potrebno še posebej zagotavljati, da je bila osnova vseh zaključkov ptujskih sindikatov, da se kaj takega ne sme primeriti. Naj tokrat to skopo informacijo nekoliko razširimo. Ne samo zato, da bi informirali člane sindikatov v putjski komuni o stališčih njihovega vodstva, temveč tudi zavoljo tega, ker bodo mnogi v pre nekateri drugi komuni stali na razpotju podobnih odločitev. A zdaj k stvari! (Nadaljevanje na 2. strani) STRAN 2: REZERVIRANI STOLPEC STRAN 3: POGOVOR NA HODNIKU STRAN 4: TUDI ZA RIBE DAJEMO DOLARJE STRAN 7: NJIHOVA HOJA V SOLO STRAN 8: NEVARNE IGRE... I V SAVI GRADIJO STANOVANJA PO PROGRAMU O STRAN 5: Z ODKRITO BESEDO ... O STRAN 6: ♦ » NA VPRAŠANJE ODGOVARJA TOV. DUŠAN HORJAK, DIREKTOR BIROJA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA TEK-STILNF INDUSTRIJE SRS____________' JUGOBANKA - GLAVNI KRIVEC NEUREJENE PRESKRBE S SUROVINAMI V predzadnji številki Delavske enotnosti smo objavili članek o zagati slovenske tekstilne industrije, kakor jo je prikazalo posvetovanje poslovnega združenja. Člani le-tega so zahtevali, naj biro intervenira na pristojnih mestih, da se uredi preskrba s surovinami in tako prepreči odpust približno 8.000 delavcev. Dosedanja prizadevanja biroja so deloma že uspela ... »S problematiko tekstilne industrije smo seznanili izvršni svet SRS in Republiško gospodarsko zbornico« je dejal tovariš Horjak. Oba razgovora na Jugobanki pa nista veliko zalegla. Slovenska filiala bo kreditirala pri Direkciji za državne surovine približno 2 milijona dolarjev za nakup bombaža in volne — s pogojem, da podjetja do konca letošnjega leta odplačajo kredit. Surovin nekaj časa ne bo primanjkovalo, ko poidejo, pa se bo problem spet zaostril, če Jugobanka ne bo medtem uredila deviznega poslovanja. »Ali podjetja res še niso do bila nič deviz od letošnjega izvoza?« »Res ne, čeprav so morali tuji kupci naročeno blago takoj plačdti.« »Menite, da vaše devize dodeljuje drugim podjetjem.« »Kaj počno z njimi, natanko ne vemo, znano pa nam je, na primer, da leži v Zahodni . Nem čiji in Švici od 15. aprila kakih 15 milijonov neizkoriščenih švicarskih frankov in zahodno nemških mark od izvoženega tekstila. Po izjavi vodilnega uslužbenca nekega koncerna so jim samo obresti od naših neizkoriščenih deviz vrgle 200.000 DM. Ta firma pa hrani komaj četrtino, neizkoriščenega kapitala. Inozemski poslovni partnerji se sprašujejo, od kdaj je Jugoslavija tako bogata, da jim brezobrestno posoja devize, medtem ko smo .jim bili poprej nenehno dolžni. V resnici pa gre le za preveliko počasnost Jugobanke. Vodstvo se izgovarja, da. ima premalo uslužbencev« TEKSTILNE TOVARNE BODO TOŽILE JUGOBANKO »Še zdaj,« je dejal tov. Horjak, »nobeno tekstilno podjetje ne ve, s kolikimi devizami razpolaga oziroma kakšen je njegov devizni priliv. Jugobanka, ki je tega kriva, pa zahteva, da »e podjetja takoj- 80 n/n sama oskrbujejo z uvoženimi surovinami. Ali ni to strahoten absurd?« »Zvedela sem, da namerava jo tekstilne tovarne tožiti Jugobanko?« »Edino pravilno. Jugobanka nenehno govori o poslovnosti, sama je pa skrajno neposlovna. Odobrila in vizi rala je za 800.000 dolarjev surovin, podjetja so jih že naročila, nakar je Jugobanka na lastno pest stornirala vsa naročila na račun avansa od 15. maja dalje, čeprav ie doslej nakazala tekstilnim podjetjem ko-(Nadaljevanje na 6. strani) 7 dni v sindihatih Karel Sagadin direktor kadrovskega sektorja, član sindikalne podružnice, Cinkarna Celje Kaj menite o Delavski enotnosti? Ne zamerite, kratko in direktno vprašanje. Tudi jaz bom kratek in odkrit. Delavska enotnost mi je vsec. Rad jo berem, predvsem mi je všeč, ker v njej korajžno iv kritično pišete. V drugih časopisih je vse premalo odkritega ooja mnenj. Mislim, da bi morala biti Delavska enotnost orodje vsakega političnega, predvsem pa sindikalnega delavca. No, včasih poskušate biti preveč senzacionalni, da. človek kar težko verjame, da je vse, kar pišete, tudi res. Vendar, kot rečeno všeč mi je vaš pogum. — Stvari, ki jih pišemo, so, žal, resnične in to tudi v primerih, kadar pišemo o nič kaj vzpodbudnih razmerah v nekaterih delovnih organizacijah. Seveda, vse z namenom da bi se ^stvari uredile. Kadar pa smo iz kakršnihkoli. vzrokov netočni, lahko zasledite v našem časopisu popravke. Sicer pa, razen v redkih primerih, novinar zapiše tisto, kar sliši. Slišimo pa vsi dobro, vprašanje pa je, kdo je tisti, ki nam daje informacije. — V vseh delovnih organizacijah stvari res niso idealno urejene. Morda tudi pri nas nekatere stvari niso najboljše. V dobro pa štejem Delavski enotnosti, da nam posreduje izkušnje, kajti na teh — pa četudi so napake — se lahko mnogo naučimo. Da bi nam teh izkušenj le še naprej čimveč posredovali! Marija Podobnik predsednica sindikalne podružnice osnovne šole Cerkno Občinske proračune po navadi krčijo na račun družbenih služb. Velja ta ugotovitev tudi za vašo občino? V nerazvitih občinah, so sredstva, ki so namenjena za šolstvo, ~že tako skopo odmerjena. Na zadnjem sestanku naše delovne skupnosti pa nam je predstavnik idrijske občine povedal, .da bodo ta sredstva letos še bolj okrnili. Zagotavljajo mm torej manj denarja, kot ga je bilo lani. Ce bomo pri tem hoteli zadržati lanske osebne dohodke, bomo morali skrčiti izven-šolsko dejavnost na ničlo. Samo tako bomo lahko primanjkljaj izravnali. Pri nas na šoli pa delimo denar za osebne dohodke tako že sedaj z lekarniško tehtnico. Nagrade za otroško varstvo otrok, ki se vozijo iz oddaljenejših krajev z avtbbusi in po šoli nimajo takoj dobrih zvez, delimo iz naših žepov. Nihče pa otrok noče nadzirati brezplačno. Ne zdi se mi končno prav, da imajo učitelji v sosednji škofjeloški občini za nekaj tisočakov višje osebne dohodke. Res je, da je med obema občinama važna razvodnica, vendar bi ža enako delo morali le dobiti tudi enako plačilo. Tone Vesel predsednik IO sindikalne podružnice Kovinoplastika, Lož Zadnje čase so v vašem podjetju vse bolj pereči različni socialno varstveni problemi. Kakšno je stališče vašega sindikata in predvsem, kako ukrepate? Hitreje kot pa se razvija naše podjetje, naraščajo tovrstni problemi, ki jih posamezniki sami največkrat ne morejo rešiti, ker za to nimajo niti moralne niti materialne podpore. Zato smo na zadnji seji izvršnega odbora naše sindikalne podružnice imenovali poseben socialno-varstveni odbor. Ena njegovih varstvenih nalog je vplivati na nekatere člane kolektiva, da bi omejili prekomerno uživanje alkohola, kronične alkoholike pa spodbuditi, da bi se odločili za zdravljenje. Hkrati pa naj bi ta odbor pregledal socialni sestav kolektiva, napravil seznam socialno ogroženih in zanje po potrebi predlagal tudi materialno pomoč. Socialno varstveni odbor naj bi torej usmerjal svojo dejavnost predvsem na področje preventive in bo zato moral tesno sodelovati s kadrovsko socialno službo v podjetju. Tako bo treba poskrbeti za učinkovito zdravljenje tistih članov kolektiva, ki zaradi bolezni pogosto izostajajo z dela. Zvedeti moramo, zakaj tako pogosto obolevajo. Ta skrb začenja že s tem, da še bolj skrbimo za urejenost delovnih mest, predvsem za tista, ki so zdravju škodljiva; tista, na katerih delajo invalidi, borci NOV... Jože Lipovec kombinata Brest, Cerknica Kako ste letos v vašem kolektivu poskrbeli za oddih zaposlenih? Razen 8 milijonov dinarjev, kar podjetju ostaja kot nadomestilo za K-15, je delavski svet namenil še 12 milijonov dinarjev za oddih in rekreacijo. Da pa bi. letos odšlo na dopust več delavcev kot lani, smo se tudi letos odločili za regresiranje dopustov članom kolektiva in njihovim ožjim svojcem. Višina regresa pa se giblje med 1200 in 1700 dinarji dnevno — enalco za člane kolektiva in za svojce, razen otrok, ki dobijo le ■polovico regresa. Pri tem naj povem, da bo po 1700 dinarjev na dan dobil tisti naš delavec, ki zasluži na mesec manj kot 60.000 dinarjev, po 1200 dinarjev pa tisti, katerega osebni dohodek presega 90.000 dinarjev. V raznih počitniških domovih, kjer imamo pogodbeno rezervirana ležišča, je lani dopustovalo 180 delavcev in njihovih svojcev. Dosedanje prijave pa kažejo, da bo letos ta številka vsaj še enkrat večja. Razen regresiranja dopustov zanimanje nedvomno spodbuja še neka druga ugodnost. Dogovorili smo se namreč o tem, da lahko naši delavci, ki letujejo v »naših« počitniških domovih, poravnajo stroške dopusta v treh obrokih. predsednik IO sindikalne podružnice NOVA STANOVANJA POD VPRAŠAJEM ODLOČITEV Več sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki pa so še vedno zamrznjen kapital • V večini delovnih organ' zacij se poskušajo otresti stanovanjskega problema s posojili za individualno gradnjo • Edina kolesnic" t v prihodnost: demokratično združevanje sredstev in s tem koncentracija kapitala * (Nadaljevanje s 1. strani) Kakorkoli se radi znašamo nad stanovanjsko reformo, češ da smo se nekoliko preveč zagnali, da zato tudi ne kaže v celoti prisegati na vše razrešitve, ki jih je prinesla, je vendarle očitno, da je dosegla eno izmed svojih osrednjih hotenj. Temu hotenju pa bi se na kratko reklo takole: zagotoviti več sredstev za nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo, hkrati pa odločitve o naložbah teh sredstev čimbolj prepustiti neposrednim uporabnikom in s tem seveda tistim, ki jih tudi ustvarjajo. In ne da bi se zdaj spuščali v nadrobno navajanje virov, od katerih je odvisna nadaljnja stanovanjska izgradnja, velja povzeti ugotovitev ptujskih sindikatov, da komuna razpolaga z nekoliko večjimi finančnimi sredstvi za gradnjo stanovanj kot pa v poprejšnjih letih. Tako se je na primer samo V lanskem letu steklo v občinski stanovanjski sklad na račun 4 % prispevka od osebnih dohodkov približno 450 milijonov starih dinarjev, v letošnjem letu pa se bodo po predvidevanjih ta sredstva še povečala za novih 100 milijonov starih dinarjev. Vendar ima ta ugotovitev tudi svojo antitezo. Za razliko od lanskih sredstev v stanovanjskem skladu občine, ko so bila ta sretdstva še koncentrirana, pa so letos razdrobljena po odloku občinske skupščine na 40 % za subvencioniranje stanarin delavcem in na 00 %, ki ostanejo posameznim gospodarskim organizacijam kot namenska sredstva v skladih skupne porabe za gradnjo stanovanj. To pa je že prva delitev — seveda ni mogoče reči, da tudi ni potrebna — ki pa preti bistveno zmanjšati učinkovitost kapitala za nadaljnjo stanoi'anj-sko izgradnjo. Ta sredstva pa se še naprej drobijo. Tako analize izpričujejo, da razen Tovarne glinice in aluminija, kjer namenska sredstva v skladu skupne porabe presegajo 20 milijonov, povsod drugod razpolagajo kolektivi z razmeroma skromnimi sredstvi za gradnjo novih stanovanj, Tako imajo na primer samo še v dveh delovnih organizacijah ptujske komune na voljo 10 milijonov namenskih sredstev, povsod drugod pa so ta sredstva manjša od 5 milijonov starih dinarjev in marsikdaj celo sploh ne presegajo milijona. Razmišljati pa o tem, kako z milijonom rešiti stanovanjski problem nekega kolektiva, naj bo še tako majhen, bi bilo več kot ironično dejanje. Tako se zdaj v ptujskih sindikatih ukvarjajo z vprašanjem, kako ob sicer večjih sredstvih, ki pa so tako razdrobljena, da jih v marsikaterem primeru ne more bistveno okrepiti niti dopolnilni prispevek iz dohodka delovne organizacije, kako torej vsaj omiliti pritisk zaposlenih na nova stanovanja. In da je vprašanje zanje zares aktualno, tale podatek: v ptujski komuni je več kot 1200 nerešenih prošenj za nova stanovanja in se je samo v minulem letu povečalo število prosilcev za novih 278. Podrobnejši pregled prošenj pa še razkriva, da je med njimi kar 94 % zaposlenih delavcev. Teh 94% delavpev pa je po ugotovitvah ptujskih sindikatov tudi odstotek tistih proizvajalcev, ki so jih v delovnih organizacijah — seveda ob veliko ugodnejših pogojih stanovanjske gradnje — vedno znova prelagali na kasnejši čas, ko bodo najprej zadostili svojim potrebam — in seveda prvemu pogodu strokovnih kadrov. In če bi po tej poti nadaljevali, bi po mnenju ptujskih sindikatov tudi stanovanjsko reformo reševali na plečih tistih, z razmeroma nizkimi, osebnimi dohodki in ki jih je gospodarska reforma tudi doslej že najbolj prizadela. Natanko po tem koleseku gredo v prihodnost izkušnje večine delovnih organizacij. Tako direktor ene izmed delovnih organizacij v ptujski komuni^, piše v poročilu za Izvršni svet, da v njegovem podjetju že dolgo ni več stanovanjskega problema — hkrati pa člani tega kolektiva sestavljajo na Maršalov kabinet pritožbo zaradi težkih stanovanjskih prilik, v katerih živijo, pravzaprav životarijo. O tem govori slednjič tudi težnja, da se v večini delovnih organizacij poskušajo otresti svojega stanovanjskega problema z milijon-kom, največ dvema, posojila tistim najbolj pogumnim, marsikdaj tudi v taki stiski, da se spričo vode v grlu ©prijemljejo celo slamnate bilke. Problem je sicer za delovno organizacijo ad ačta, ugotavljajo ptujski sindikati, seznam prosilcev za stanovanja se sicer uradno zmanjša. Za tistega pa, ki je posojilo najel, se pravzaprav šele začne. Nekateri se res prikopljejo pod svojo streho, seveda s pomočjo dediščine, s svojim delom, v dveh ali treh letih. Za marsikoga pa velja milijon, milijon in , pol kredita, ki mu ga je odobril delavski svet, le iluzijo, ki pa se v marsikaterem primeru razblini že ob na temeljih položeni plošči. Kako na primer s 60 tisočaki mesečnih osebnih dohodkov — tudi ob posojilu delovne organizacije — dokončati gradnjo v letu, denimo v dveh — pomišljajo sindikati v ptujski kd-muni. In ne zaman ta pomislek: izkušnje dosedanjih let izpričujejo, da je individualna gradnja v vrečini primerov najbolj dolgotrajen proces razreševanja stanovanjskega problema. Pa ne le to: po navadi je tudi najdražja gradnja, sredstva pa ostajajo za dolgo dobo zamrznjena v nedokončanih temeljih. Ne kaže sicer zavračati individualne gradnje in sistema kreditiranja, ki se ga čedalje bolj oprijemljejo v delovnih organizacijah ptujske komune, pristavljajo sindikati V tej občini. Toda s pridržkom: ta gradnja mora postati čimprej organizirana gradnja, da bo zato tudi cenejša, predvsem, pa naj bi delovne organizacije zagotavljale kredite tistim, ki jim manjka samo še streha nad glavo in bodo zares prenehali biti »stanovanjski problem« v šestih mesecih, najdlje v letu dni. Pred polletnimi bilancami pa nova ugotovitev: kljub znatno večjim sredstvom za stanovanjsko gradnjo, le-ta še vedno leže kot mrtev kapital, razdrobljen po delovnih organizacijah. Niti na enem gradbišču v blokovski gradnji Še niso zastavili lopat. Pa bo tudi kar tako ostalo? Sindikati v ptujski komuni menijo, da je iz zagate nadaljnje stanovanjske izgradnje vendarle izhod. V tem namreč, da bi de- lovne organizacije ta svoja sfe^'| s stva združevala, seveda na osn°' vi enakopravnega dogovora, Ie I jih okrepile še z bančnim meh?. nizmom kreditiranja stanovati' ske gradnje. In da bi lahko f? šili v prvem obdobju čim',e7 prošenj, bi se morali odločiti t? Ci di za čim cenejšo gradnjo, rh°r' Ij da ne toliko na račun korist1*1 h stanovanjske površine, kot *! račun dosedanje, marsikdaj ®e luksuzne opreme. V tem priflj® ru pa bi se že letos ponudi’ možnost, da v Ptuju vendar zastavijo izgradnjo dveh blok®'1' _ A kot rečeno, ali bodo gr®^' h binci tudi zastavili svoje lop*1* h na teh dveh gradbiščih, je se^ it da odvisno od odločitev v v< lovnih kolektivih. : k In da je problem aktualni J celo močno aktualen tudi 1‘. ® druge komune, tole: letos je ’ & Sloveniji za 1000 stanovanj ms*1 1* v gradnji ali komaj 2? % v ti1' nulem letu začetih gradenj. BOJAN SAMARIN Iz urednikovi* pošle: • PTUJ: Iz Ptuja nam sporočajo, da je občinski sindikalni svet na zadnjem razširjenem plenumu razpravljal tudi o razširjenosti sindikalnega tiska med člani sindikata in proizvajalci. Plenum je tudi ugotovil, da je močno upadlo število naročnikov na Delavsko enotnost, in sicer od 1250 v letu 1964 na 566 letos. K temu pa zaključek občinskega Sindikalnega sveta: to pa je veren odraz neaktivnosti izvršnih odborov sindikalnih podružnic, da bi razširjali sindikalni tisk in s tem tudi stališča sindikatov, da bi bolj informirali članstvo o delu in prizadevanjih sindikatov. Spričo tega je tudi plenum občinskega sindikalnega gg sveta v Ptuju sprejel nekatere sklepe: • do julija naj skličejo seje vsi sindikalni odbori in jj. izvršni odbori sindikalnih podružnic, na katerih naj člani g razpravljajo o vsebini Delavske enotnosti, proučijo vzroke K za tako skromno razširjenost sindikalnega tiska med član-1 stvom in sprejmejo tudi ustrezne sklepe; na teh sejah naj g sindikalne podružnice tudi izvolijo poverjenike za Dell lavsko enotnost. • sindikalnim odborom in izvršnim odborom plenum jg priporoča, da naročijo za vse člane sindikalnih odborov. E izvršnih odborov in nadzornih odborov Delavsko enotnost | H za ves čas mandatne dobe. Naročnino naj bi sindikalne ’ M podružnice poravnale iz svojih sredstev. H ® delovnim organizacijam pa občinski sindikalni jg svet priporoča, da / za člane delavskih svetov, upravnih p odborov in svetov delovnih enot prav tako naročijo De- j 1 lavsko enotnost, da bi jo v mandatnem Obdobju prejemali jj brezplačno in na dom. Razen teh in še nekaterih drugih sklepov, ki naj bi g' v prihodnje pripomogli k večji razširjenosti sindikalnega jj jj tiska, pa je plenum Občihskega sindikalnega sveta v 3 jj Ptuju sklenil ustanoviti tudi poverjeništvo Delavske enot- j | nosti pri občinskem sindikalnem svetu. Njegova naloga j g bo v tem, da bo skliceval razgovore in posvetovanja s 1 poverjeniki Delavske enotnosti v sindikalnih podružnicah, gj organiziral razgovore z bralci, pridobival in usposabljal jj dopisnike za Delavsko enotnost. Za Vodjo poverjeništva j jj pri ObSS Ptuj je plenum imenoval Franca Goloba, novi- j jj narja Radia Ptuj, in člana Komisije za kulturo in tisk § jg pri ObSS, nadalje urednika tovarniških listov TGA Ki- { | dričeVo in Kmetijskega kombinata, urednika medobčin-g skega lista Bratstvo in prijateljstvo ter stalne dopisnike E Delavske enotnosti. illlllllllltlllHIIIllllllllllllllllllllllllllIlSlIll* PO OBISKU PREDSTAVNIKOV KOROŠKIH SINDIKATOV IN KOROŠKE DEŽELNE DELAVSKE ZBORNICE V SLOVENIJI 1 Poročali smo že, da so se v Sloveniji mudili zastopniki deželnega vodstva sindikatov dGB za Koroško in Koroške deželne delavske zbornice. Med obiskom, ki je pomenil samo nadaljevanje in poglabljanje pred 15 leti začetega sodelovanja, so se predstavniki koroških sindikatov, republiškega sveta ZSJ za Slovenijo in Koroške deželne zbornice v prijateljskem in iskrenem vzdušju pogovorili o skupnih problemih in izmenjali izkušnje iz dela sndikatov obed sosednjih dežel. V razgovoru s tovarišem Brankom Babičem, predsednikom komisije za mednarodne stike pri RS ZSJ pa smo izvedeli tudi več zanimivosti s tega srečanja. »Ali ,jc mogoče tokratnemu srečanju pripisati kaj več kot zgolj protokolaren pomen?« »Včasih je bilo res tako, da smo si med seboj izmenjavali delegacije in bolj ali manj formalno izmenjavali izkušnje; skratka, da ta srečanja niso obrodila kdove kaj praktičnih sadov. Z razvojem dobrih sosedskih odnosov med našo državo in Avstrijo, na drugi strani pa z vedno več zadevami, ki jih je bilo potrebno skupno reševati, da bi jih tudi razrešili v obojestransko zadovoljstvo, pa je tudi sodelovanje sindikatov sosednjih dežel dobilo konkretno vsebino. Eden najvažnejših vzrokov, da na tak način sodelujemo z avstrijskimi sindikati, je zaposlovanje naših delavcev v Avstriji. Mi jim priporočamo, da se za čas svojega bivanja v tej državi vkjlučijo v tamkajšnje sindikate in jim hkrati povemo, da se ob potrebi ali stiski lahko nanje tudi obrnejo. Ob tem pa smo priča še . drugim procesom, ki nas samo razveseljujejo. Ugotavljamo, da se spreminja odnos deželnega vodstva sindikatov OGB za Koro- ško do manjšinskih vprašanj; da tej problematiki raje prisluhnejo, da poskušajo tudi praktično pomagati pri urejevanju Vprašanj, ki so življenjskega pomena za Koroške Slovence. Tako se tudi koroški sindikati zavzemajo za še tesnejše kulturno sodelovanje med obema deželama. Za letošnjo jesen je na primer spet predvidena izmenjava več kulturnih skupin in organizacija raznih skupnih akademij ter prireditev posebej za astrijske in naše delavce v tej državi.« »Katere pa so bile tiste zadeve, ki so najbolj zanimale goste iz avstrijske Koroške?« ' »Najprej so prosili za avtentično informacijo o tem, kaj skušamo in hočemo doseči z gospodarsko reformo. Ko smo jim ta sklop problemov ilustrirali s konkretnimi primeri iz delovnih organizacij, so izrazili priznanje vitalnosti in samozavesti našega delavskega razreda ter zavestni odločitvi, da tudi uresničimo tisto, kar želimo doseči z reformo. Menili so tudi, da k tem zadevam pristopamo bolj demokra- tično, kakor pa podobne me rešujejo v svoji državi-čem reči to. da njihovi po8L na naša prizadevanja ne vs®^, jejo zgolj strpnosti in razum® .5 nja, ampak tudi dobršno P1^/ samokritičnosti in resnično z® „ manje za našo stvarnost. T®|1 je bil pomenek o teh zad® nedvomno koristen tudi za strijske sindikalne delavce- || Koroški gostje pa so obiSjUt tudi Litostroj in Agrokomb*1^ Ljubljana. V Litostroju so s® , podrobnosti zanimali za P0^ mezne probleme s prodročj® m .............. " """""" %< moupravljanja. Predvsem Pa > je zanimala avtonomnost sa* ^ upravnih organov v odnos*-1 .. politiko občinske skupščine, ^ tem vloga direktorja v sis!jjt; samoupravljanja ter način d® V ve ekonomskega učinka- .j/ Agrokombinatu pa so se mali za organizacijo proizvo® ^ ga procesa in še posebej za blematiko proizvodnih str0-^-... ux,..vs, .eh stroškov do lZ A' ne cene. Bili so namreč Pfehf3 čani. da država \ subvencK g(i' izvoz«, je zaključil tovariš v Jj ko Babič. t t 1 * ( i i i I i i 7 dni v sindihatih Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • TRBOVLJE: Da bi poživili prizadevanja 'oddih in rekreacijo zaposle. ,v delovnih organizacijah, !* Latinski sindikalni svet v J^Vljah organiziral tudi v tQšnjem letu športne igre Za ‘^dihalne podružnice v ko-. Unh Zdaj, ko so igre kon-taae> so znani tudi rezultati: J^elovalo je 17 sindikalnih P^ružnic s 95 ekipami in z več ali v šestih disciplinah, in si-j.1 v nogometu, odbojki, keg-|Janju, namiznem tenisu, šahu streljanju. In v občinskem *9dikalneto svetu so po oce-‘(•h tega zadnjega občinskega ^Alkalnega prvenstva ugoto-n \ da zanimanje za sindikal-he športne igre iz leta v leto ^stašča, da bi se jih prav za-tega kazalo tudi v priorje posluževati kot ene iz* »Bilu kalnih oblik oddiha in jj kreacije proizvajalcev. Do-jj®* za to je namreč dejstvo, |A so nekatere manjše sindi-m lne podružnice, kot na pri-er ELIT in cementarna, pri-k’^6 na športne igre celo po “ ekip. [(Jn, še nekaj o rezultatih le-'shjega sindikalnega prven-jt a v Trbovljah: prvo mesto >. s tem prehodni pokal Ob-^askega sindikalnega sveta f bovl j e je osvojila sindikalna j6 družinica Strojnih toivarn, ki [ v* svojimi ekipami zbrala 16 Drugo mesto je zasedla Iti ^alna podružnica Cemen-jerne, ki je zbrala 12 točk. tret-c Presto sindikalna podružni-j RTH z 11 zbranimi točkami, 500 delavci, ki so tekmo- ^ pa sindikalna podružnici. J5LIT z 9 osvojenimi toč-n n OBISK PRI INŽ. FRANCU TRATNIKU, PREDSEDNIKU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA MOZIRJE: Pogovor na hodniku Inženir Franc Tratnik je na občinskem sindikalnem svetu Mozirje volonter. Šele z letošnjim letom je prevzel zadolžitev predsednika. Kljub vsemu uspešno opravlja zaupano mu nalogo. Vsaj tako pravijo tisti, ki ga poznajo. »Za letošnje leto je pripravil Občinski sindikalni svet Mozirje obširen program. Kako ga uresničujete?« »Program dela, ki ga je sprejel plenum občinskega sindikalnega sveta, pomeni le nekakšno vodilo za naše dele. Sili nas v kontinuirano spremljanje problemov In nam pomaga pri reševanju konkretnih nalog. Sindikalnim podružnicam pa pomeni orientacijo pri vsebinskem programiranju dela. Mislim, da v praksi ne zaostajamo veliko za svojimi načrti. .« »Na katera področja sega vaše delo?« »Naš program zajema naslednja področja: gospodarstvo, družbene službe in samoupravljanje, družbeni standard in rekreacijo ter organizacijsko politično rast organizacije. V tem času pa je v ospredju naših prizadevanj dopolnjevanje in usklajevanje samoupravnih aktov delovnih organizacij. Prepričan pa sem, da je uspešnost nadaljnjega razvoja samoupravljanja v veliki meri odvisna od tega, kakšen bo odnos delovnih organizacij do informiranja neposrednih proizvajalcev. Bistveno bo namreč treba Izboljšati informiranje prav na relaciji člani kolektiva — samoupravni organi in strokovne službe — samoupravni organi. Le stalno in kvalitetno informiranje nam je lahko porok za bolj uspešno samoupravljanje. Seveda moramo vzporedno z reševanjem vprašanja informiranosti Zagotoviti tudi to, da bo naša orga- nizacija nenehni mobilizator vseh. teženj po izobraževanju članov samoupravnih organov.« »Ste v okviru občinskega sindikalnega sveta storili kaj konkretnega na področju izobraževanja?« »Prav te dni bomo pričeli s tridnevnim seminarjem za vodilni kader sindikalnih organizacij. Na programu so problemi gospodarske reforme, nagrajevanje po delu, medsebojni odnosi in vloga družbenih organizacij v delovnem kolektivu in še posebej delo sindikata. Predavanja bomo organizirali s pomočjo delavske univerze iz Celja. Interes za seminar je precejšen.« »Kakšno stališče zavzemate v sindikatih do rekreacije zaposlenih v vaši občini?« »Spričo vse bolj zahtevnih tehnoloških procesov proizvodnji in čedalje večje intenzivnosti dela na delovnem mestu, tudi za sindikate narašča pomembnost organizacije oddiha proizvajalcev. Rekreacija mora najti svoje mesto V delovnih organizacijah, saj so kolektivi zainteresirani, da so njihovi proizvajalci spočiti in pripravljeni za delovne napore. Zato bomo tudi v sindikatih s pomočjo občinske zveze za telesno kulturo organizirali srečanja med predstavniki posameznih sindikalnih podružnic, poldnevne in nedeljske izlete, kulturne večere.« »S čim ste najbolj nezadovoljni pri vašem delu?« »Zavedajn se, da bi lahko napravili precej več, če ne bi imel toliko dela v podjetju, kjer sem zaposlen. Tako se pravzaprav ukvarjam s sindikalnim delom le ob svojem prostem času. Moti me tudi dejstvo, da občinski sindikalni svet Mozirje še danes nima svojega prostora. Tajnik gostuje pri administratorki socialistične zveze, tako da se morava po navadi pogovoriti kar na hodniku« A. U. Zapisek z zbora delovne skupnosti ljubljanske »metalke« PRAVOČASNO OPOZORILO Za 900-čIanski kolektiv ljubljanske Metalke je postala že navada, da se občasno — najmanj pa enkrat ali dvakrat v letu — sestanejo vsi zaposleni na zboru delovne skupnosti in da ti sestanki služijo temeljni analizi gospodarjenja ter delovnim dogovorom za naslednje obdobje. Tako je bilo tudi minuli teden, ko je bila Festivalna dvorana v Ljubljani komaj dovolj prostorna, da je sprejela člane Metalke, ki so se tokrat pogovorili 0 gospodarjenju v minulem letu ter prvih mesecih letošnjega leta. m yel.ia poudariti, da imajo v kotalki dobro organizirane stroji Yne službe, ki tekoče sprem-problematiko in zato lahko ^ c°.i tudi opozorijo na morebitni Bevarnosti, ki bi lahko ogro-0 ® Poslovne uspehe te delovne Sanizacije, ki za letos planira a kot 100 milijard S dinarjev X>a yeta. Tako so člani kolektiva ^ ko izvedeli, da vedno huj-trž konkurenca ter na splošno Po*?6 razmere v času po reformi fy[-;akšujejo njihove uspehe. a drugim se zmanjšuje razli- ka v ceni, naraščajo poslovni stroški, delitev dohodka pa se je tudi poslabšala v škodo skladov. Ob sedanji delitvi (51 % za osebne dohodke, ostanek za sklade, lani je bilo nasprotno razmerje) razmere še zdaleč niso pereče, saj končno uresničujejo in presegajo predvidena planska predvidevanja. Vendar pa gre zato, kakor je v uvodni besedi poudaril direktor podjetja Stane Bregant, da sedanji čas ni primeren za igračkanje, da mora kolektiv Metalke napeti vse sile in pre- prečiti, da bi se razmere še poslabšale. V zvezi s tem je direktor podjetja nanizal vrsto podatkov o notranjih rezervah kolektiva, ki jih bo mogoče izkoristiti le tedaj, če se bodo nekateri njegovi člani, še posebej tisti na vodilnih delovnih mestih, otresli lagodnosti in dela »z le-, vo roko«, skratka spoznali, da je čas konjunkture minil in da je treba misliti, kako ob težjih pogojih gospodarjenja vendarle obdržati vsaj dosedanji obseg poslovanja, predvsem pa ustvariti zadostna lastna obratna sredstva. Značilno pa je, da na zadnjem zboru delovne skupnosti nihče od prizadetih, vodilnih uslužbencev ni prosil za besedo. Kritiko so torej sprejeli molče, kakor že velikokrat doslej in po vsaki teh »pridig« je ostalo bolj ali manj po starem — tako so nam namreč v nevezanem razgovoru kasneje povedali nekateri člani kolektiva. Kakor torej lahko pozdravimo prepričanje samoupravnih organov, da je treba požar preprečiti vnaprej, je vendarle vprašanje, kaj storiti, da bi se spremenilo razpoloženje nekaterih vodilnih delavcev in z njimi vred tudi dela kolektiva, da bi se skratka bolj zavedali svojih sa-moupravljalskih pravic in dolžnosti. Dober gospodar namreč vedno misli vnaprej, pri Metalki pa so nekateri očitno prepričani, da sedanje razmere tega sploh ne zahtevajo. Kako bodo razvozlali ta gordijski vozel, je seveda zadeva kolektiva samega, ki pa bi se vendar moral zamisliti ob tem, da nekateri vodilni posamezniki ne podpirajo prizadevanj samoupravnih organov in generalnega direktorja podjetja, ki so trdno prepričani, da v Metaiski so sile in sredstva, s katerimi je mogoče prebroditi tudi vse večje težave, kakor pa so sedanje. ' -mG Več pozornosti družbenemu standardu Ko je minuli teden CO sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije obravnaval na plenarnem zasedanju osnutek plana družbenega razvoja Jugoslavije do leta 1970, je med številnimi pripombami k temu osnutku posebno pozornost posvetil tudi nadaljnji rasti družbenega standarda. Izhodišče za to razpravo pa je služil podatek iz osnutka plana, da bodo do leta 1970 razpolagale delovne organizacije že s 70 % sredstev, namenjenih za razširjeno reprodukcijo. Člani plenuma pa so opozorili, da proizvajalci že zdaj zastavljajo vprašanje, kdo lahko zagotovi, da se bo ohranil predvideni obseg investicij, ko pa so že zdaj. niti dobro leto po reformi, očitne težnje po nadaljnjem ekstenzivnem investiranju. Po drugi strani pa so spet čedalje bolj očitne težnje občili, socialnega zavarovanja itd. po povečanem obremenjevanju skladov delovnih organizacij. Prav tako bo revalorizacija osnovnih sredstev bistveno zmanjšala sklade delovnih kolektivov. Vse to in še nekatere druge predvidene spremembe pa pretijo bistveno zavreti porast družbenega standarda, saj bodo sredstva delovnih organizacij za investicije v to področje precej okrnjena. Zato so člani plenuma menili, da bi bilo potrebno ponovno pretresti investicijske programe ter temeljito preanalizirati njihovo ekonomsko in družbeno upravičenost. Za potrebne -zaprta vrata Po podatkih, s katerimi razpolagajo sindikati v Hrvatski, je bilo 1. marca v tej republiki za 2 l7o manj zaposlenih kot pred letom dni, Po perspektivnem planu pa naj bi se v letošnjem letu povečalo število zaposlenih za 2,5 %. To zmanjševanje števila zaposlenih pa je imelo za posledico, da se je povečalo število tistih, ki zaposlitev iščejo, ne več kot 70.000 ali kar za 10%. Presenetljiva pa je struktura delavcev, ki iščejo zaposlitev. Tako je bilo v aprilu med njimi več kot 16 % kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev ter 6,5 % kadrov z visoko, višjo in srednja strokovno izobrazbo. Ob tem pa hrvatski sindikati ugotavljajo povsem nasprotne težnje pri zaposlovanju: med 12.779 delavci, ki so se v aprilu zaposlili preko službe za zaposlovanje, je bilo 9041 nekvalificiranih delavcev, kar pa pomeni, da je-odstotek nezaposlenih, ki se zaposlujejo, precej večji od odstotka kvalificiranih in visoko kvalificiranih ter strokovnih kadrov. Investicije za družbeni standard S r. b i j a Delavska sveta rudnika in topilnice bakra v Boru sta pred nedavnim razporejala sredstva, ki so jih ustvarili na skladu skupne porabe. Pretežni del — več kot 10 milijonov novih dinarjev — so na predlog sindikatov namenili nadaljnji stanovanjski gradnji. Za gradnjo protituberkuloznega centra v okviru občine pa so namenili 2,14 milijona novih dinarjev,' za ureditev ulic so prispevali 800.000, za dograditev hladilnice 2,14 milijona in za izgradnjo vodovoda 1,5 milijona novih dinarjev. Za pomoč osnovnim šolam v komuni so namenili 60.000, 250.000 novih dinarjev pa za izgradnja otroškega vrtca v Boru. S tako razporeditvijo sredstev iz sklada skupne porabe naj bi namreč zagotoinli predvsem porast družbenega standarda zaposlenih v rudniku in tudi za vse občane borske komune. n o n a i n „ , . H e »c e g o V i n< Nerazpoloženje v sindikatih Člani sindikata v zeniški Železarni so že dlje nezadovoljni s svojo zdravstveno službo. Vzrok za to je zdravstvena ambulanta, ki se nikakor ne more »postaviti na noge«, čeprav je v njej zaposlenih 120 članov. Dejstvo je, da so skozi ordinacije te zdravstvene ambulante predefilirale desetine in desetine zdravnikov, med njimi tudi veliko število tistih, ki jim jc kolektiv s svojimi štipendijami omogočil študij. Zahteve mladih zdravnikov, da dobe stanovanja in da odidejo na specializacijo, so bile praviloma vselej ugodene. Toda ko so zdravniki stanovanja dobili in ko so opravili specializacijo, so po vrsti, drug za drugim odhajali drugam. Zavoljo takih razmer je resno ogrožena zdravstvena'zaščita 13.000-članskega kolektiva zeniške Železarne, zaradi česar tudi nerazpoloženje med članstvom sindikata. Toda sindikati v Železarni so nezadovoljni tudi s svojimi samoupravnimi organi, ki tega problema doslej sploh še niso postavili na dnevni red svojih sej. ali sem po poteku 30 dni poskusnega dela v rednem °rga„.ern razmerju pri delovni organizaciji in aii lahko delovna '°8e ocenjuje moje delo, ki ne sodi v redne delovne na- a delovnem mestu, kjer sem opravljala poskusno delo. B. J. — LJUBLJANA ^ čleakusno delo urejuje temeljni zakon o delovnih razmerjih jMjih 20- Po tem določilu temeljnega zakona o delovnih raz-3elavc Podstavlja poskusno, delo poseben delovni pogoj za delo na določenem delovnem mestu. Toda za razliko od [tt rok n a zakona o delovnih razmerjih, ki je določal, da poskusna cj0l,e more biti daljši od 30 dni, novi zakon izrecno ne do-PUščeno * h6 pos,tusnega roka, temveč je delovni organizaciji precepi nV ' S sv°itmi akti oziroma do sprejema teh aktov s P°sku<5r.l,ivi^ieSa organa upravljanja določa dolžino najdaljšega Del 6§a roka- jedilo i^ec v Poskusnem delu lahko opravlja le tista dela, M se ^6tovne v rednih delovnih pogojih opravljajo na posameznem -a rio, jnestu in sicer v takšnem obsegu, kolikor je potrebno, Maksimalno dol- , -, ua — ,,c.uu uau.,.a organizacija določiti jkusnega "? Vsako delovno mesto določi kot maksimalni rok po-^ve dellv" le tisto potrebno delo, da se lahko objektivno ugo* ceve delovne sposobnosti za delo, ki ga bo opravljal poxkC P°kaže svoje delovne sposobnosti, d-i „Usne8a roka mora zato delovna on na tem delovnem mestu. Delovna organizacija pa lahko delavčevo delovno sposobnost ugotovi že v zelo kratkem času, včasih tudi s samo avdicijo ali z izvršitvijo posameznih delovnih nalog, zato je poskusno delo, ki bi trajalo daljši čas, npr. nekaj mesecev, v nasprotju s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, ker je namen poskusnega roka ugotoviti le delavčevo delovno sposobnost, ne pa tudi njegove druge sposobnosti. Poskusno delo, način in oblika ugotavljanja delavčevih delovnih sposobnosti določa delovna skupnost delovne organizacije tako, da upošteva posebnosti dela v posameznih dejavnostih, delovna skupnost pa mora določiti tudi organe, ki so dolžni spremljati in oceniti za poskusno delo določenih nalog. Poskusno delo delavca mora zato delovna skupnost spremljati po posebni strokovni komisiji, ki oceni 'delo takega delavca. V kolikor je pismena cena dela, katerega je delavec, ki je na poizkušnji, opravil, negativna, preneha delavcu delo V delovni organizaciji z dnem vročitve te ocene. Prenehanje dela delavcu, ki poizkusno dela, je tako vezano na pismeno oceno te komisije, ki ugotovi, ali je delavec zadovoljil zahteve delovnega mesta, kjer je poizkusno delal, ali ne. V kolikor je delavec delal preko roka. ki je določen po splošnih aktih delovne organizacije kot najdaljši rok, je treba razumeti, da je delavec uspešno prestal poizkusno delo, zato vročitev pismene negativne ocene njegovega dela po poteku poizkusnega roka ne bi mogla imeti pravnih posledic, določenih po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih za poskusno delo. V kolikor je v splošnih aktih vaše delovne organizacije določen kot najdaljši poskusni rok za delovno mesto, kjer ste delali poizkusno, manj kot 35 dni, je vročitev sklepa o prenehanju dela nezakonita že samo iz tega 'razloga, ker vam lahko delovna organizacija pismeno oceno o uspešnosti izpolnjevanja delovnih nalog vroči le v teku poskusnega roka. Zoper sklep o prenehanju dela morate v roku 15 dni vložiti ugovor na organ upravljanja delovne organizacije, označen v pravnem poduku v tem sklepu, v kolikor pa ta ni naznačen, lahko vložite ugovor na delovno organizacijo, katera naj vaš ugovor sama predloži organu upravljanja, ki je pristojen odločati o ugovoru zoper oceno poskusnega dela. Ker po členu 20 odst. 5 te- meljnega zakona o delovnih razmerjih poskusno delo preneha z dnevom vročitve pismene ocene o poskusnem delu, vam delo v delovni organizaciji; preneha z dnem vročitve ocene, ne glede na vloženi ugovor zoper pismeno oceno poskusnega dela, ker predstavlja to določilo temeljnega zakona o delovnih razmerjih izjemo od čl. 118 odst. 5 tega zakona, ki določa, da ugovor zadrži izvršitev odločbe. V primeru negativne odločbe o vašem ugovoru zoper prenehanje dela zaradi vročitve neugodne ocene o uspehu vašega poskusnega dela, lahko sprožite v 30 dneh po vročitvi odločbe delovne organizacije tožbo o vašem ugovoru pred pristojnim sodiščem. Poizkusno delo lahko obsega le redne delovne naloge, ki se v rednih delovnih pogojih opravljajo na posameznem delovnem mestu, zato je nezakonito prenehanje dela z vročitvijo pismene ocene o uspehu delavčevega poskusnega dela že. če delovna or-• ganizacija ugotavlja uspeh izvršenih delovnih nalog, ki presegajo redne'delovne naloge na tem delovnem mestu ali ki opravljane delovne naloge ocenijo v /težjih delovnih pogojih kot se normalno pravljajo na tem delovnem mestu. Povsem razumljivo ie, da strokovna komisija, ki ugotavlja uspešnost poskusnega dela, zato ne more ocenjevati vašega dela na delovnem mestu, kjer niste opravljali poizkusnega dela. A. POLJANŠEK Iz mtše družbe PRED SEJO PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS V času reforme gradimo v Sloveniji znatno manj stanovanj, kot smo jih predvideli v družbenem načrtu. Zato se je predsedstvo Republiškega sve ta ZSS odločilo, da bo o vzrokih za zastoj stanovanjske gradnje razpravljalo na posebni seji, ki bo v Ljubljani 29. junija ter bo analizirala pomanjkljivosti stanovanjske reforme in stanovanjskega gospodarstva. Gradnja stanovanj Podatki o razvoju stanovanjske gradnje in njenem zastoju v zadnjem letu so v resnici zaskrbljujoči. V obdobju od leta 1957 do 1965 smo zgradili v Sloveniji povprečno letno 7371 stanovanj, lani pa 5213 ali 1428 manj kot v prejšnjem letu. V letošnjih prvih treh mesecih smo dogradili sicer 966 stanovanj, to je 17 % več kot v istem obdobju lanskega leta, toda v gradnji je 10 °/o manj stanovanj, kot jih je bilo lani. Razen tega smo letos do aprila začeli graditi v družbenem sektorju le 463 novih stanovanj, lani v istem času pa 1681, kar pomeni, da se je število začetih gradenj stanovanj zmanjšalo od lani skoraj za 72 °/o. S temi številkami je zastoj stanovanjske gradnje več kol dokazan. Takšnemu zastoju pa botruje najbrž v na j več j > meri porast cen za stanovanja. Se v letu 1960 je bila povprečna cena za kvadratni meter stanovanja brez prispevka za urejanje zemljišč približno 67.000 dinarjev, leta 1963 89.000, v času reforme pa je narasla že na 124.000 dinar jev. Zakaj je stanovanjska gradnja tako močno zaostala za potrebami po stanovanjih? Kje so vzroki za njen zastoj ? Po mnenju Lojzeta Capudra, predsednika RO sindikata gradbenih, delavcev,, ki je pri pravil gradivo za sejo predsedstva o tej problematiki, je treba osnovni vzrok za stagnacijo stanovanjske izgradnje iskati "v slabostih kreditnega sistema a ji. bolje rečeno, v nesposobnosti in premajhni pripravljenosti gospodarskih organizacij in drugih, da bi decentralizirana sredstva za gradnjo stanovanj skoncentrirali pri. bankah. Navadno dolžimo krivde za slabosti kreditnega sistema le banke kar pa ne drži. Banice so res eden najpomembnejših dejavnikov v sistemu financiranja stanovanjske gradnje, vendar ne edini. Upoštevati bi morali da je finančna sposobnosi bank za financiranje stanovanjske gradnje omejena . s tem, ker morajo plačevati dolgove oziroma obveznosti uki njenih stanovanjskih skladov Vendar s tem ni rečeno, dr so banke storile vse. kar bi lahko in kar bi morale storiti kot investitorji stanovanjske gradnje. S tem, če so razpisale ostre pogoje kreditiranja, še zdaleč niso izkoristile vseh možnosti za pospeševanje rasti - stanovanjskega gospodarstva. Večini bank bi lahko očitali premajhno poslovno sposobnost in prizadevnost, da bi z različnimi spodbudnimi oblikami kreditiranja pridobile več sredstev od posameznikov in delovnih organizacij za gradnjo stanovanj ter organizirale razne oblike varčevanja. V. B. {Mm v : :.-W» MAKETA KOMPLEKSA PETINŠTIRIDESETIH STANOVANJSKIH ENOT, KI JIH BODO V DVEH FAZAH ZGRADILI DELAVCI KRANJSKE »SAVE« NA OREHKU, KI JE V NEPOSREDNI BLIŽINI TOVARNE POSLANO NA PP 313/VI LJUBLJANA — POSLANO NA PP 313/IV LJUBLJANA — POSLANO PREDPISI SO ENO, PRAKSA PA DRUGO . Naša članica Reza SAJKO, s priznano dvojno dobo za aktivno in organizirano delo v času NOV od 1. junija 1941 do 15. maja 1945, zaposlena že 28 let pri trgovskem podjetju Zarja — Maribor, se je obrnila na naše združenje v zvezi z nezakonitim in nehumanim ravnanjem s strani direktorja podjetja Alojza ANTONČIČA. 23. novembra 1965 je tov. Reza Sajko sprejela odpoved na delovno razmerje, na kar je v zakonitem roku vložila ugovor in opozorila organe samoupravljanja na čl. 104 TZDR. Drugostopenjski organ — to je DS podjetja — je vztrajal pri odločitvi UO kot prvostopenjskega organa. Takšna odločitev je bila sprejeta zato, ker je direktor podjetja (kar je razvidno iz zapisnika DS z dne 10. januarja 1966) dal napačna pojasnila ter s tem spravil člane DS v zmoto glede čl. 104 TZDR, češ da ta člen ne ščiti tov. Sajkove. Po tem vprašanju je bila v podjetju pri tov. direktorju naša delegacija in je skušala vplivati na spremembo, odločitve prvostopne odločbe. Vsa prizadevanja so bila zaman zaradi indiferentnosti direktorja, kar potrjuje tudi to, da naše pismeno priporočilo ni bilo prečitano na seji DS. h Izvršni odbor sindikalne podružnice podjetja Zarja je po svojem predsedniku vplival in priporočal DS naj razveljavi odločbo UO, vendar tudi ta predlog in priporočilo nista bila sprejeta oziroma upoštevana. Po sprejeti končni odločbi DS smo svetovali tov. Sajkovi, naj uveljavi svoje pravice iz čl. 120 TZDR pri sodišču. Občinsko sodišče Maribor je razsodilo, da je odločba o odpovedi nezakonita in da tožnici delo pri podjetju Zarja ne preneha. Trgovsko podjetje Zarja je vložilo pritožbo na okrožno sodišče, vendar je tudi okrožno sodišče potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, kar pomeni, da je v celoti ugodilo tov. Sajkovi. Podjetje bi io v skladu s členom 121 TZDR moralo sprejeti nazaj na delo. vendar jo je direk-ter podjetia odslovil, češ: »Se bom pritožil na višjo stopnjo«. Na katero? Po vsem tem sodeč smo prišli do zaključka, da organi samoupravljanja v tem podjetju ne odločajo kolektivno, temveč vpliva na odločitve avtoriteta posameznikov. Vprašujemo se, ali je direktor podjetja tov. Antončič sploh seznanil organe samoupravljanja z izidom sodbe? Če ne — zakaj ne? Občinsko združenje ZB NOY Maribor Tabor se zgraža nad takšnim ravnanjem in predlaga organom samoupravljanja, kakor tudi političnim organizacijam podjetja, da v bodoče preprečijo samovoljna in nehumana ravnanja posameznikov. Občinski odbor ZB NOV Maribor Tabor OD PRIPRAVLJENOSTI -V DELOVNIH ORGANIZACIJAH JE NAJVEČ ODVISNO USPEŠNO RAZREŠEVANJE STANOVANJSKIH PROBLEMOV______________ V »Savi« gradijo stanovanja po programu Že pred leti so začeli v kranjski »Savi« načrtno skrbeti za stanovanja svojih delavcev. Nimajo sicer še rešenih vseh stanovanjskih problemov, pa vendar program izgradnje daje upanje, da bodo v nekaj letih prišli do stanovanj vsi, ki jih sedaj bodisi še nimajo, bodisi potrebujejo ali si želijo večjih in bolj udobnih. Vseh oblik stanovanjske izgradnje se poslužujejo: od tega, da kupujejo že zgrajena stanovanja v blokih, do tega, da s sredstvi iz sklada skupne porabe pomagajo s krediti individualnim graditeljem. Tako načelo je obveljavljeno v podjetju: lastna udeležba pri gradnji in kredit podjetja. Od lastne udeležbe pri gradnji so izvzeti le tisti, ki zaradi socialnih razmer ne morejo prispevati sredstev. Tem daje stanovanja podjetje, po prioritetni listi, ki jo na osnovi temeljite presoje sestavi posebna komisija, v kateri so tudi zastopniki sindikata in socialni delavec. Sedaj gradi 60 delavcev iz »Save« individualne hišice s krediti iz sredstev sklada skupne porabe. Pomagali so predvsem tistim, ki so bili potrebni stanovanj in so spravili gradnjo do tre j e faze. Ti so dobili za dograditev hišic vsak okrog 750.000 starih dinarjev kredita brez obresti za dobo petih let. Se ene oblike stanovanjske izgradnje so se letos lotili v »Savi«. Ustanovili so svojo stanovanjsko zadrugo. Začeli so graditi hišice na urbanistično urejenem kompleksu na Orehku. Zemljišče bodo komunalno sami uredili, gradili pa bodo dveh fazah. Tisti, ki so izpoln1: pogoje za gradnjo v prvi faZ] že delajo s »polno paro«. Ra™ naj o, da bo vrednost enega st8' novanjskega objekta (predvio6 ni so 4 tipi) okrog 13 milijon0 starih dinarjev. 30 % te vredn0 sti mora vsak graditelj prisp0 vati z materialom, delom ali denarju. Ostalo bodo dobili s km ditom podjetja za 25 let in 1 , obrestno mero. Ko bo komplelt[ ličnih hišic z udobnimi stan0 vanji dograjen bodo imeli ^ svojo otroško varstveno ustaD0 vo. Pogoji za gradnjo v omeni6?" zadrugi so: staž v podjetju, c delavec res potrebuje večje st8, novanje in če bo ob dogradit': sprostil stanovanje podjetja, £ ga bodo potlej dali tistim, * zaradi socialnih razmer ne rejo prispevati za gradnjo. 1 še ta pogoj, da bo začetno gi'a°: njo čimprej dokončal. Pa še vsak, ki se je vključil v zadr6 go. mora prispevati 100 prost0] voljnih ur za pripravo gradnh Letos bodo v Savi P0*? sredstev, ki jim ostanejo od 4,/ primaknili' za kredite svoj10! delavcem iz sklada skupne rabe še okrog 30 milijonov s*8 rih dinarjev. Okrog 20 miliri nov za graditelje hišic, okrog * milijonov pa za nakup sta8 vanj v blokih. Če bo za tak 1,8 kup, pri katerem da interes6*1 30 % svojih sredstev, 70 % H dobi kredita od podjetja, kaj « nimanja. Dokler je sklad sk**jj, ne porabe namenjen za sta8 dard, ni nobenega razloga, da 8 njega ne bi dajali tudi za stafl0 vanja, pravijo v »Savi«. , N- * ODGOVOR NA ČLANEK »KONJIČEK, KI NI SAMO KONJIČEK« Pravilno vrednotenje in priznanje tehničnih izboljšav v Avtomatiki-Pržafl Predsednik odgovorne komisije za tehnične izboljšave v Iskri, tovarni Avtomatike Pržan inž. Franc Kastelic, nam je poslal odgovor na članek »Konjiček, ki ni samo konjiček«. Odgovor objavljamo v nekoliko skrajšani obliki, toda ne krajši, kot je bil članek: UGANKA Modna hiša sledi v polet- samo po 336 melrov. Iz Kamnih oblekah modnim krikom nika so blago poslali tržiškim iz Pariza. Op' art vzorci, ele- konfekcionarjem in konfekcio-gantni moderni kroji. V cenah narkam, nakar so izgotovljene pa ne posnema tujcev. Spre- obleke odpotovale v ljubljan-jemljive so za kupce s pov- sko Modno hišo. prečnimi zaslužki. Osem do deset tisoč starih dinarjev stane ženska obleka. Prav v tem pa je1 uganka^ d neprivlačen serijski 205 oblek Dolga procedura, kajne? Obleko pa dobite po isti ceni, kakor v drugi trgovini staro- Modna hiša je za odkupila 5 op art vzorcev v Vzorčnem ateljeju Tekstilne- izdelek. Modna hiša ne prodaja z ga inštituta MTT, posebfej je zgubo, prepričani smo lahko, dala stkati tudi blago v Ma- da oni drugi tudi ne. Uganka riborski tekstilni tovarni in torej ni uganka, zlasti zato ne, tiskati v kamniškem tekstil- ker so trgovske marže vendar nem inštitutu. Vsakega vzorca predpisane...?! V Delavski enotnosti št. 16/17 z dne 28. 4. 1966 je objavljen članek novinarja tov. Milana Živkoviča pod naslovom »Konjiček, ki ni samo konjiček«, v katerem se avtor članka med drugim dotika tudi kočljivega problema predlogov in priznanj tehničnih izboljšav v tovarni Avtomatika-Pržan. Obravnava oziroma navaja nekaj misli na temo predlogov tehničnih izboljšav tov. Antona Ježa, ki je v naši tovarni zaposlen kot mojster površinske zaščite. Iz članka tov. Živkoviča izhaja, da je tov. Jež avtor vrste tehničnih izboljšav, za katere pa v tovarni ne dobi nikakršnega priznanja. Skušal bom v nadaljevanju svojega članka podati pravo sliko na temo predlogov in priznanja tehničnih izboljšav v naši tovarni. Kot v vseh tovarnah, imamo tudi v tovarni Avtomatika-Pržan komisijo za racionalizacije in tehnične izboljšave in po vsej verjetnosti je v članku tov. živkoviča pod »inženirji Iskre« mišljena ta komisija. Komisija z mandatom od aprila 1965. leta do aprila 1966, je imela v svojih vrstah tako mojstra orodjarne, kot tehnika in inženirja iz tehničnega sektorja. Priznanje predlogov oziroma ocenjevanje komisije bo najbolj vemo razvidno iz predloga komisije za tehnične izboljšave UO tovarne, v katerem je govora o izboljšavah tovariša Ježa in ta predlog delno citiram: »Jedkanje enot s tiskanim vezjem v odpadni kemikaliji: predlog je sprejela komisija za tehnične izboljšave v reševanje dne 12. X. 1965. Do danes kljub pismenim opozorilom nismo dobili zadovoljivih tehničnih podatkov odpadne kemikalije. Nazadnje je po njih spraševala komisija v svojem dopisu tov. Ježu dne 18. 3. 1966. Predloga torej ne moremo niti oceniti niti smatrati kot tehnično izboljšavo ne glede na sklicevanje »avtor- ja«, da se po njem pač že dela in da mu nagrada pripada. Tov. Jež predlaga v zvezi z jedkanjem tudi neko svojo spremembo iz avgusta 1964 (o tej je govora v članku tov. Živkoviča), ki jo je reševala in negativno rešila že prejšnja komisija za tehnične izboljšave. Pripominjamo, da gre pri tej spremembi za uporabo nekega poznanega postopka, ki ga obravnava v knjigi »Gedruckte Schaltungen« avtor Seidl. Postopek pomeni v trenutnem stanju tehnike celo korak nazaj in ga uporabljamo ob pomanjkanju investicijskih sredstev le kot zasilno rešitev. Kot skupen prihranek pri predlogu »jedkanje enot TV« navaja tov. Jež prihranka za 5,129.000 starih dinarjev in bi mu po pravilniku o teh izboljšavah pripadlo 243.000 starih dinarjev nagrade. Komisija za tehnične izboljšave meni, da tov. Ježu ta nagrada ne pripada iz že navedenih razlogov. Razen tega predloga pa je komisija reševala še naslednje: Razmaščevanja s kuhanjem v alkalni razmastilni kopeli — izključitev trikloretilena iz galvanizacije; spremembo zaščitnega laka na enotah TV; kadmiranje bakrene folije namesto srebren ja; zamenjavo »Dezoxa« z »doma« narejenim elektrolitom in izboljšanje zaščite posrebrenih površin. Kot navaja tov. Jež bi ob upoštevanju vseh omenjenih predlogov prihranili tovarni letno približno 13,600.000 starih dinarjev. Za ta prihranek bi morali avtorja po pravilniku o tehničnih izboljšavah nagraditi z zneskom 462.000 starih dinarjev, torej skupno s prvim predlogom z zneskom 705.870 starih dinarjev. Komisija za tehnične izboljšave meni. da mu ta nagrade ne pripada, ker predlogi niso originalne tehnične izboljšave, ampak izključno aplikacija že znanih tehnoloških postopkov in se kot taki po pravilniku Iskre ne tretirajo kot tehnične izboljšave. Komisija za tehnične izboljšave predlaga UO tovarne, da se tov. Ježa za vse navedene predloge nagradi z 10 odstotki na vrednost nagrade, ki bi mu pripadla v primeru, če bi bile to originalne tehnične izboljšave. Torej: 70.587 starih dinarjev naj prejme tov. Jež za opravljanje dela, ki prerašča okvir mojstra v oddelku površinska zaščita.« Razen omenjenih predlogov je komisija reševala tudi predlog za izboljšanje spajkanja ko-sitrene žice na uporih. Tudi ta predlog je komisija ocenila in prišla do zaključka, da to ni tehnična izboljšava, vendar je UO tovarne predlagala, da se avtorja predloga nagradi zaradi koristnosti predloga za tovarno z denarno nagrado 30.000 starih dinarjev. Vse rešitve komisije je UC tovarne obravnaval na svoji 2. redni seji dne 17. maja 1966 pod vodstvom predsednika tov. Janeza Miheliča in s tem v zvezi sprejel sklep: »Upravni odbor je tov. Ježa, mojstra galvanike, za predlagane Izboljšave pri jedkanju, aezo-xu. razmaščevanju, lakiranju in zaščiti posrebrenih površin nagradil z enkratnim zneskom v višini 100.587 starih dinarjev, toda s pogojem, da tehnična služba — priprava dela, pred izplačilom te nagrade pismeno obvesti upravni odbor, da so vse navedene izboljšave točno vnesene v tehnološke postopke-do-kumentacijo, sicer se mu omenjena nagrada ne prizna.« Približno po opisanem zaporedju je tekla pot predlogov tehničnih izboljšav tov. Antona Ježa in tako kot sem poskusil opisati. rešujemo v tovarni koristne predloge in predloge tehničnih izboljšav; torej se v tovarni realno obravnavajo in ocenjujejo, ne pa tako, kot je prikazano v članku »Konjiček, ki ni samo konjiček«, ki je neposreden povod tega članka. FRANC ing. KASTELIC IN ŠE: odgovor novinarja Odgovor tovariša inženirja Franca Kastelica na moj članek »Konjiček, ki ni samo konjiček« samo potrjuje tisto, o čemer nam govori zgodovina, da je namreč delo izumiteljev, nova- torjev in racionalizatorjev A no potekalo ob nezaupanju in ustvarjali; da tudi danda1.^ dovoljeno samo to, da s svoj11], dine, v kateri so ti ljudje . nda*1.1 ni nič drugače. Zato naj m1. 'mV I besedami povem, kako sem zumel odgovor na moj članek', Mojster galvanike v Iskri ,,, tovarna Avtomatika Pržan to -,i riš Anton Jež je bil nagrajen, j to, ker je s svojimi racionakj cijami opravljal delo, ki Pre» šča okvir mojstra v oddelku P, vršinske zaščite. Pri tem je I rahljal v literaturi in drugih podjetij znane rešuj Nisem strokovnjak in zatoJ morem presojati ali te res1 J ob trenutnem stanju razv J tehnike zares pomenijo k0,1« nazaj in ali zares predstavuj začasno rešitev, ki naj bi ,,, zgolj posledica pomanjkanja , vesticijskih sredstev, kakor ie^i imenu odgovorne komisije .J tehnične izboljšave napisal ^ ženir Kastelic. Ne glede na J to, je nesporno, da so bili J8 je nalizacijski predlogi tovariša j ža dobrodošli in da jih t tudi uporablja, ker pomeni).0 H cionalizacijo glede na sed® stopnjo tehnologije v tej tov,,, ni. Ce pa je tovariš Jež °P8‘ ljal delo, ki prerašča obseg gove službene ' alf. dolžnosti 10 $, hkrati tovarna ima strokov’«:^: ke, ki teoretično in prak]1 poznajo rešitve, kakršne je Polagal mojster Jež, potem b1^} ženir j a Kastelica vprašal & $ tole: Ali ste morda v vas> livarni razpravljali tudi o (clI,jjji) gava službena dolžnost je. J,gl1 da bi razmišljali o kakršne je predlagal nekdo ‘ < gi zgolj zato, ker ga je bo«1 ft oči, da njegovi sodelavci ^jjt opravljajo vselej in vseh s' jjpl1 dolžnosti? In še: ali je v Iskri, morda prav komisri/V tehnične izboljšave — PR t\ gal. da bi organizirali služb y dajanje koristnih predlogo''a, bi predlagatelje tudi usmerij-ii' jim pomagale pripraviti *j ^ mentacijo, da bi argument J1 lahko zagovarjali svoje z. in predloge ter uveljavljal* K/ vico do odškodnine? SP,,fSl' znanih fraz o koristnosti to^i nih prizadevanj ob tem 1 ponavljal. , {y Upam, da sem bil dovoli zumljiv! MILAN ŽIVKO vit is našp tlrnžiM' ■IISIIIIIIIIIIIEIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIII Pogovori z upravljavci # Pogovori z upravljavci llllllllllllllillllllllllll 9 NOVA GORICA Z ODKRITO BESEDO »Lepa beseda pravo mestr | najde, resnico pa je treba po- | vedati v dobrih ali slabih čaji sih!« je na začetku najinega jj razgovora poudaril tovariš | Jože Pivk, predsednik delav | skega sveta Lesno industrij- J skega kombinata Vrhnika, si- | cer pa Sef EE žaga pri borov- B niški poslovni enoti tega podli jetja. Pogovarjala sva se o samo-| upravnih odnosih v njihovi | delovni organizaciji. »Pripovedujejo, da pri vas | ne uporabijo niti dinarja, ne B da bi s tem soglašal kolektiv B tiste ekonomske enote, ki je B ta sredstva ustvaril. Ali to J drži?« »Cisto dobesedno le ni tako. | Elrži pa, da brez soglasja ko- | lektivov ekonomskih enot | nihče, niti delavski svet pod- B jetja, ne more odločati o in- B vesticijah in na splošno o upo- | rabi vseh sredstev naših skla- | dov. Podjetje imamo organizi- B rano tako, da je uprava servis, B obe poslovni enoti v Borovni- B ci in na Verdu pa sta razde- | Ijeni na ekonomske enote, ki | imajo ločene obračune. Tako | vsaka enota natančno pozna | rezultate gospodarjenja po | stanju ob koncu prejšnjega | meseca, tako ali tako pa lahko gospodari samo s sredstvi, ki jih ustvarja. Sredstva za sklade pri tem vnaprej planiramo« »V praksi se najbrž dogaja, da si ekonomske enote med seboj pomagajo?« »Ravno to :em hotel povedati. Ugotovimo na primer, da je v eni naših ekonomskih enot potrebna neka investicija. Prizadeta enota sama nima dovolj sredstev, da bi na primer kupila neki stroj, s katerim bi odpravila ozko grlo, ima pa jih poslovna enota. Če prizadeta ekonomska enota zna prepričljivo utemeljiti svoj predlog, res ni vzroka, da ji sredstev ne bi posodila tista enota, ki ima denar, pa ga trenutno sama ne potrebuje. Ljudje vedo, da ne hi bilo smotrno, če bi vsakdo ljubosumno čuval svoj kupček, če pa bi nekdo drug med tem časom ta denar lahko koristno obrnil, kar je v končni posledici za vse koristno. In drugič: ljudje lahko o zadevah odločajo in nimajo občutka, da nekdo mimo njihove voha gospodari s sredstvi, ki so jih sami ustvarili« »Pod kakšnimi pogoji pa si enote med seboj posojajo sredstva?« »Za zdaj je tako, da enota enoti ne zaračunava nobenih obresti za izposojena sredstva, da pa morebitni krediti v celoti bremenijo samo tisto enoto, na katere predlog je podjetje kredit tudi najelo. Če se zgodi, da mora ena izmed obeh poslovnih enot prositi za posojilo drugo poslovno enoto, to uredimo na ravni samoupravnih organov, ki spet povprašajo prizadete ekonomske enote, ki naj bi posodile svoj denar ekonomski enoti, ki ni v sestavu njihove poslovne enote. Tudi v tem vri-meru ne zaračunavamo nobenih obresti. Važno pa je to, da vseeno obstaja pogoj, da namreč o uporabi ustvarjenih sredstev, načinu in rokih mučila teh sredstev odločajo tisti, ki so sredstva ustvarili. Na ta način odgovornost za malone vsako odločitev, ki je povezana z uporabo finančnih sredstev, sprejme ves kolektiv, Drugače povedano: v praksi je prišlo do ostre selekcije investicijskih zahtev Ker nihče nima dovolj denarja, da bi sam tudi finančno speljal svojo zamisel, mora prositi za pomoč ostale. Ti pa mu poma- gajo, če so prepričani, da raz položljivih sredstev morda ne bi bilo mogoče naložiti še kako drugače, da bi se še bolje obrestovala.« »Če se za hip povrneva nazaj: omenili ste, da . sredstva za sklade planirate vnaprej Ostanek, namenjen za osebne dohodke, je lahko nepričako vano velik, na primer, zave.jo nepredvidene konjunkture na trgu. Kako pa tedaj?« ''■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii l!l!!l!lll]l!!!lllllll!!ll!lllll!!llllllllllllll!ll!!l!ll!l!!ll!lll!llllllll!lllilll!!!!!lllll!!!fllll!!ffi!lll!!||llllll|lllll!!lll!lllll!ni 11111*111 »Konjunkturni dobiček, koi temu pravimo, bi ob takih primerih pripadel skladom. Za nasprotje temu bi samouprav ni organi — od sveta prizadete EE do delavskega sveta podjetja — morali raziskali vzroke, zakaj neka EE ali pa poslovna enota kot celota m ustvarila planiranih skladov, kar bi se lahko pripetilo tudi brez krivde kolektiva. No. to se na srečo še ni zgodilo Do godi pa se, da kdaj pa kdaj kakšna enota komaj doseže plan in s tem samo 100-odstot-no vrednost točk, ki so merilo za razdeljevanje osebnih do hodkov. Normalno pa so delovni uspehi takšni, da lahke za osebne dohodke damo do 20 °/o več sredstev, kakor pa je določeno v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Tako smo v prvih štirih mesecih letos imeli povprečne osebne dohodke 60.000 starih dinarjev, kar pa smo dosegli ob skrajšanem delovnem času. 9,e drugo leto namreč delamo le še po 42 ur na teden. Takrat, ko smo se odločili za skrajšani delavnik, pa so bili povprečni zaslužki komaj 35.000 starih dinarjev . Zdaj dosegamo storilnost, c kateri si včasih še saniati nismo Saj veste, kako je: denar razen drugega spodbudi tud: voljo in elan. Če o vsem tem lahko tudi sam odločaš, potem je tolika bolje,« je zaključil tovariš Jože Pivk. -mG IIIIII!!!IIIIII!IIIIIII!11IIIIIIIII!IIIIIIIII!!IIIIIIII!!III!I!I!!IIIIII!1IIIIII!!II!I1IIII!IIIIII!III!!I1II!II1II Dograditi sistem in poglobiti samoupravo Organizirano izvajanje programa zdravstvene dejavnosti lahka zagotovijo le zdravstveni delavci (Nadaljevanje s 1. strani) *°čanju pravic in obveznosti iz Nravstvenega zavarovanja, so ženili na seji predsedstva. Se ®ravi: delovne organizacije naj v. Prihodnje postanejo tudi no-sdci samouprave zdravstvenega ?a'varovanja v pravem smislu. p° mnenju članov predsedstva k treba sistem dopolniti tako, bodo delovne organizacije «°stale tudi izvajalec enega, dela ®ravic iz zdravstvenega” Slvafb-ar*ja, ki sicer spada v pristoj-®°st zavoda za socialno zavaro-ar*je, to je plačevanje nadome-,1*1 osebnega dohodka za prvih 0 oziroma 7 dni nezmožnosti ,a delo. Sredstva za to oblikuje delovna organizacija iz pridevka za zdravstveno zavarovale, ki ji ga prepusti skup-,/lr*a skuposti socialnega zavajanja. Če ta del ne zadostuje, 0 včlani delovne organizacije jžni zagotoviti manjkajoča ,redstva iz čistih osebnih do-, odkov, če pa ustvarijo preše-A* ga lahko uporabijo za . jjšanje' varstva pri delu svo-j.*1 delavcev. Ker pa so odstop-vena sredstva izračunana v po-Prečju izostankov z dela dodane panoge, skupine ali pod-jpine dejavnosti, je bilo do-kat Yseto.i tako, da je bilo ne-aterim delovnim organizacijam ^stopljenih več sredstev, kot h h pričakovale, drugim delo^*1?1 organizacijam pa je bi-sr Potopljenih zavestno manj , edstev. Tak sistem se je pole Za? kot neučinkovit, ker de-jtoh organizacij 'v ničemer m aterialno stimuliral za boljše jPodarjenje. Pri tistih delov-p n organizacijah, ki so bile pod 3 ''Prečjem izostankov, je dose-ttr*li sistem povzročal nezain- teresiranost za izostajanje z dela, pri drugih pa je povzroča1 stalne zahteve po povečanju odstopljenega dela zaradi strahu, da bi razlike morali pokriti iz osebnega dohodka. Člani predsedstva so menili, da bo treba sistem zdravstvenega zavarovanja dopolniti tako, da bodo delovne organizacije krile nadomestila za »bolniške dni« (do 30 oziroma do 7 dni) iž svojih in ne iz odstopljenih sredstev. Temu primerno pa se bo potlej morala zmanjšati tudi splošna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje v korist delovnim organizacijam. Kar zadeva predloge za participacijo zavarovancev pri stroških zdravstvenega varstva so člani predsedstva menili, da e to zelo kočljivo vprašanje, ki ga ne bi kazalo urejati brez dovolj tehtnih analiz. Neposreden prispevek zavarovancev bi morali uvesti na način, ki bi stimulativno vključeval skrb za lastno zdravje in ki bi podpiral aktivni odnos do zdravstvene službe v celoti. Tem načelom primerno naj bi bile podrejene diferencirane oblike participacije. V nobenem primeru pa participacija ne mjore biti sredstvo za. zmanjševanje obsega zdravstvenega varstva tam, kjer je tako varstvo potrebno in nujno. Nesmiselno je pričakovati, da bo participacija zavarovancev sama po sebi tisti čudežni ključ, ki bo zmanjšal izdatke za zdravstveno varstvo. Če bi io uvedli na osnovi enostranskih pokazateljev, ki dokazujejo nje-števali materialne možnosti večine zaposlenih ter mesto in vlogo zdravstvene službe v našem sistemu, bi zavrgli ustavna na -čela vzajemnosti, solidarnosti in enotnosti, ter škodovali tako delovnim ljudem kot zdravstveni službi. Največ razprave na seji predsedstva je bilo o zdravstveni službi in njenem financiranju. Člani predsedstva so ponovno ugotovili, da sta zdravstveno zavarovanje in zdravstvena služba splošno družbenega pomena in da zato na tem področju ni mogoče uveljavljati principov tržnih zakonitosti. Prav zaradi tega se bo morala družbena skupnost preko samouprave od- ločiti za nivo zadovoljevanja potreb. Osnova za takšno odločanje — za zdravstveno politiko — morajo biti tako potrebe kot možnosti zadovoljevanja teh potreb. Kakšno in kolikšno zdravstveno varstvo #e potrebno ter kako se bo izvajalo, mora biti določeno v programih dejavnosti. Iz teh programov pa naj) bodo potlej izvedeni progra-ir.i razvoja, zdravstvene mreže, : kapacitet itd. Organizirano izvajanje pro ■ 'jgfama zdravstvene' dejavnosti lahko zagotovijo le zdravstven’ delavci sami,' so menili člani predsedstva. Zato je tembolj pomembno, da je strokovna osnova izvajanja zdravstvene politike zdravstvena služba. Da pa bodo zdravstvene delovne organizacije lahko postale samostojni strokovni izvajalci določenih nalog, bodo morale liti horizontalno in vertikalno povezane s preciziranimi in predpisanimi strokovnimi pristojnostmi. Prav iz teh razlogov predsedstvo iiS sindikatov podpira funkcionalno integracijo v zdravstvu, ki jo je možno izvesti le na strokovno vsestransko proučenih temeljih. N. L. Delo in hrana sta povezana Občinski sindikalni svet v Novi Gorici je prejšnji teden pripravil za delovne organizacije v občini zanimivo predavanje o prehrani na delovnem mestu. O pomenu družbene prehrane v industrijskih podjetjih je predaval predstavnik tvrdke »Čušin« iz Italije. Ta družba je v Italiji znana, da ima v večjih industrijskih središčih številne delavske restavracije in menze. V mnogih podjetjih goriške občine postaja zahteva za boljšo prehrano upravičena. Ta zahteva ne velja samo za čas, ko delavci delajo, ampak tudi, ko zapustijo tovarne. V nekaterih delovnih organizacijah skrbijo za tople obroke, v drugih pa se zadovoljujejo s hladnimi malicami, vendar je na splošno skrbi za redno in poceni prehrano zaposlenih premalo. Dejstvo je namreč tudi, da tega problema povsod ne rešujejo enako prizadevno. Pogosto je skrb za prehrano delavcev naložena osebju, ki hrano pripravlja, nima pa za to potrebne strokovnosti in znanja. Tako je hrana enolična, ponekod pretežka in neprimerna ter kvarno vpliva na delovno sposobnost. Pri nas se s proučevanjem vpliva hrane na produktivnost ne ukvarjamo zadosti. V sosedni Italiji pa hrani posvečajo več skrbi. V Novi Gorici tudi ni obrata družbene prehrane, kjer bi se lahko občani poceni hranili. Ker imajo nekatera podjetja na razpolago denar, so v občini zelo prizadevni, da bi sčasoma zgradili potrebno kuhinjo in prostore za restavracijo.V kratkem tudi nameravajo graditi delavsko restavracijo v Anhovenm. Ker je italijanska tvrdka Čušin znana kot dobro organizirano podjetje te vrste v Italiji, so v Novi Gorici menili, da jim bodo njihove izkušnje pomagale pri organiziranju družbene prehrane. Italijanski strokovnjaki . so jim tudi pripravljeni svetovati pri projektiranju prostorov. Zaradi tega si bodo projektanti iz Nove Gorice kmalu ogledali več menz italijanskega podjetja. Z. T. DELAVEC V ŠEMPETRU TRDI, DA SO PROTI NJEMU SPROŽILI GONJO KRIVICO JE TEŽKO PRENAŠATI Lojze Štrukelj je veteran v tovarni Iskra v Šempetru. Prišel je s skupino vodilnih delavcev iz Kranja, ko je tovarna začela obratovati. Dolga leta je dela) kot vodja oddelka tehnične kontrole. Zaradi napornega dela in težkih osebnih razmer je zbolel. Sam pravi, da so takrat v tovarni delali »kitajske skoke«. Zasenčila so se mu pljuča in 18 dni je bil v bolniškem staležu. Ko je okreval, je najprej vodil oddelek tehnične kontrole. V začetku leta 1965 pa je iz zdravstvenih razlogov odšel v prodajno servisno organizacijo celotne Iskre, na delovno mesto prevzemnega kontrolorja s sedežem v Šempetru. Pooblastili so ga, da odloča o tem, ali so izdelki tovarne v Šempetru dovolj kvalitetni za skladiščenje. Z njegovim delom so bili zadovoljni v upravi, manj pa tisti, ki so bili odgovorni za kvaliteto izdelkov in jim jih je moral vračati. temo REFORMA so rekli : #Amn tiri: JANKO SMOLE, v »Tomosu« 16. junija: === dotYv Prizadevanjih, da bi speljali gospodarsko reformp, |g| p0 ‘Va kooperacija v državi in s tujimi partnerji poseben |m kap-1*- V ekonomskem pogledu pomeni reforma intenzifi- == gospodarstva, se pravi, večjo produktivnost dela, |=| hast'JSe Proizvodne stroške, boljšo usposobljenost za uspešen gg ž6ttl°P na zunanjih trgih. Te cilje lahko predvsem dose- m k on v? z Večjo zunanjo in notranjo kot tudi drugo gospodarsko m Peracijo.« === skemLEK-SANDER GRLIČKOV na Zveznem in Gospodar- =1 **>°ru Zvezne skupščine, 16. junija: 1= stabiln tiste ideje, po katerih naj bi vnaprej zagotovili ||§ z lib noat in potrebne devizne rezerve ter šele nato začeli ||g staviU- izacijo zunanjetrgovinske menjave, v bistvu pred- ;ess t>ov6{p Tikanje resničnih prizadevanj za stabilizacijo in m biater?izvoza. Takšne ideje ne prispevajo k urejanju == ainih odnosov v gospodarstvu.« == »U^v na istem zasedanju Zvezne skupščine: -Hi sistem Ve iaviti le treba takšen zunanjetrgovinski in devizni ||| °dnos’„V središču katerega bo delovna organizacija in njen Posiov Postovno banko, ki pa mora biti seveda tudi resnično ==g s a‘ r'iegovlPrfmerTlbo Paritete dinarja smo oznanili tudi politiko === |isterns|i.stabilizacije in afirmacije. Zato morajo biti tudi vse ==3 bsrn, -nner2t rešitve takšne, da z njimi ne bomo negirali te == t*teva n Splošna liberalizacija uvoza je nujnost, ki jo za- ||| bjern Er,,31^* gospodarski razvoj in težnja za intenzivira- == bVo^ _ P^darskih odnosov s tujino. Hkrati z liberalizacijo Pa bo treba opuščati tudi obvezno prodajo deviz.« sšš Letos je tovarna v Šempetru postala samostojno podjetje v okviru združenega podjetja Iskra. S to reorganizacijo je bilo ukinjeno njegovo delovno mesto. Ker je živel še naprej v Šempetru, se je zavzemal, da bi se vrnil nazaj v tovarno. V tovarno so ga po sklepu upravnega odbora sprejeli, niso pa uredili njegove zaposlitve in delovnega mesta. Nekaj časa je še opravljal delo kontrolorja za izvoz, vendar je bil pri tem delu izkoriščen samo 10—20% razpoložljivega delovnega časa. Pri dohodkih pa s tem ni bil prikrajšan. V tovarni so trdili, da njegovega problema ne morejo rešiti, ker nimajo delovnega mesta, prejšnje njegovo mesto je bilo zasedeno. Svetovali so mu, da počaka, da bodo stvar uredili, ko bodo reorganizirali odelek tehnične kontrole. V ta namen so razpisali prosto delovno mesto vodje kontrole polizdelkov. Za to delovno mesto sta se potegovala Lojze Štrukelj in tehnik Severin Martinčič. Nobeden od kandidatov ni imel pogojev. Štrukelj je imel pomanjkljivo strokovno izobrazbo, Martinčič pa premalo prakse. Tako sta se znašla na razpisni tehtnici nekdanji in sedanji vodja, oba s približno enakimi utežmi. Razpis, postopek, glasovanje in odločitev je skromno rečeno čudna. Najprej se je z zadevo zaposlila razpisna komisija. Ker se na seji komisija ni mogla sporazumeti, koga naj postavijo na delovno mesto, so odločitev prepustili upravnemu odboru. Izid glasovanja v razpisni komisiji je bil dva proti dva in en vzdržan glas. • Upravni odbor je na seji prejšnji petek stvar razsodil in na položaj vodje kontrole polizdelkov imenoval tehnika Severina Martinčiča. Razmerje glasov je bilo 7:1 v njegovo korist. Svoj sklep je upravni odbor utemeljil, da je dal prednost strokovni izobrazbi, kar naj bi postalo pravilo v tovarni. Vendar strokovnosti obeh kandidatov ni preverjal.. Oprl se je samo na formalna dokazila. • Značilno je, da sta oba kandidata opravljala delo v kontrolnem oddelku, eden daljšo, drugi pa krajšo dobo. Njuno delo bi lahko ocenili, prav tako pa tudi strokovnost. ® Upravni odbor pa je tudi v celoti zaVrnil priporočilo tovarniškega odbora Zveze borcev, oziroma komisije za pravilno zaposlovanje borcev. Štrukelj je bil namreč borec NOB. 71. člen statuta podjetja zavezuje organe samoupravljanja, da ob enakih pogojih v razpisu, dobijo prednost borci. Razen tega ni upošteval predloga, ki ga je dal član upravnega odbora, da bi o strokovnosti obeh kandidatov odločal strokovni kolegij. Nimam namena, da bi priporočal samoupravnim, organom v tovarni, kako naj sklepajo in za koga naj glasujejo. Vendar pa se mi zdi, da postopek ni bil popolnoma čist. Glasovanje je bilo od začetka do konca neprincipi-alno. Glasovali so v treh različnih organih. Tako se je zgodilo, da so isti ljudje v strokovnem kolegiju, v komisiji in na upravnem odboru glasovali vsakokrat drugače. To pa ni glasovanje, ampak . farsa. Če je glasovanje izraz volje, potem ne moremo enkrat glasovati za črno, drugič pa za belo. Tako je inž. Albert Štrukelj na seji strokovnega kolegija trdil, da je njegov soimenjak Lojze Štrukelj edini v tovarni sposoben za vodjo kontrole polizdelkov, na upravnem odboru pa je glasoval proti njemu. Še bolj čudno pa je, da je predstavnik Zveze borcev, ki je podpisal Štruklju priporočilo, naj mu v duhu statuta dajo prednost, glasoval na upravnem odboru proti priporočilu. To kaže, da imajo ljudje dva obraza in da je njihova volja, podvržena vplivanju ali pa je sploh nimajo. Takšno ravnanje pa zasluži grajo. Pomanjkanja poštenosti z skupnih deviznih virov, ampak samo en dolar na jugoslovanskega državljana.« Prejšnjo soboto je društvo tekstilnih tehnikov obravnavalo vpliv neurejene preskrbe na produktivnost in med drugim ugotovilo, da nas angleški tekstilci dvakrat prekašajo, ker razpolagajo s pravilnim asortimentom surovin, ki jih dobivajo pravočasno in v ustreznih količinah. Med pogovorom o tem je tovariš Horjak dejal: »Res je, strokovnjaki se podijo za surovinami, namesto, da bi, se ukvarjali s tehnološkim procesom in z ekonomizacijo proizvodnje. Na ta problem zaman opozarjamo, namesto pomoči pa dobivamo očitke, da smo premalo produktivni. Slišal sem, da bo Direkcija za državne surovine tako pomagala podjetjem, ki nimajo deviz, da jim bo za dinarje prodala približno 9.000 ton egiptovskega bombaža. Poteza bi bila hvale vredna, če ne bi imel ta bombaž asfalta na sebi, ki se ga da samo ročno odstraniti s kemično raztopino. Delo je tako zamudno, da se ga tovarnam, ki potrebujejo kvaliteten bombaž, ne kaže lotiti. Tak, kakršen je, pride v poštev samo za tehnične tkanine, ne pa za posteljno perilo, obleke itd., zlasti če naj bi izdelke izvozili. Razen tega pa je še za 30 %> dražji kot tisti, ki ga plačujemo z devizami.« »Torej bo obležal v državnih skladiščih?« »Seveda, kljub oomanjkanju surovin. Saj že precej časa leži tam, ker ga nihče ne mara. Ponesrečen uvoz...« TUDI TEKSTILCI NISO CISTO NEDOLŽNI Ko sva med pomenkom. »obrala« vse vnanje krivce težav v tekstilni industriji in bi morala pomesti še subjektivne slabosti, je postal tov. Horjak redkobesednejši. »O naših slabostih,« je rekel, »ne bi rad govoril, saj veste, da sem plačani funkcionar poslovnega združenja. Ni jih pa malo.« »Katera je najhujša?« »Nepreračunljivi egoizem. Vsak kolektiv skuša pograbiti čimveč zase, zato konfekciorar -ji ne morejo konkurirati na svetovnem trgu z izdelki iz domačih tkanin. Posledica tega: blago uvažajo iz držav, ki ga nudijo ceneje, naše tkalnice pa ga nepredelanega izvažajo z zgubo. Inozemski tekstilci so bolj modri. Predilnice in tkalnice si pridržijo toliko, da lahko tudi konfekcionarji živijp in z uspehom izvažajo. Če kapitalistični svet osvaja takšno delitev dohodka, ga ni do tega pripravil sentimentalni altruizem, ampak gospodarski račun, ki ga na žalost naša tekstilna industrija doslej ni upoštevala. Nujno se bo v prihodnje dogovoriti o ključu za delitev dohodka v tekstilni industriji, ki bo za vse sprejemljiv in po katerem bomo prodajali na tuje čimveč konfekcije iz domačega blaga-V kratkem bomo organizirali sestanek o cenah naših tkalnic « »Kaj pa predvidevate za večjo specializacijo tovarn? Proiz vodna razdrobljenost podražuje tkanine.« »Dokler surovinska oskrba ni urejena, so tovarne prisilje- ne pogosto menjavati izdelke in se čimbolj prilagajati trenutnim potrebam tržišč po razpoložljivih surovinah, Tega vprašanja ne moremo sami rešiti; bomo pa skupno s hrvaškim poslovnim združenjem tekstilne industrije in z inozemskimi strokovnjaki analizirali domači trg m inozemska tržišča ter zmogljivosti naših tovarn. Ko se uredi preskrba s surovinami, bo mogoče podjetja solidno specializirati, ne da bi pri tem preveč tvegali« »To je dolgotrajnejša akcija Kaj pa sedaj? Tovarne morajo izvoziti 80 °U izdelkov, da dobijo planirane količine surovin ...« »Dobili smo veliko ponudbo za izvoz na konvertibilno nod-ročje, po mojem mnenju je sprejemljiva-, odločile pa bodo tekstilne tovarne.« »Delavcem se torej m bati za kruh?« _»Za zdaj še ne. Za naprej je težko karkoli reči, kajti slovenska tekstilna industrija doslej ni imela jasnega razvojnega koncepta. Zato jo spremenjeni devizni režim tudi bolj prizadeva. kakor tekstilce v sosednji republiki, ki so si z gradrno konfekcijskih tovarn olajšali prodor na svetovno tržišče brez večjih izg"b.., MARIOLA KOBAL ribe uvažati s konvertibilno valuto. To bi bil edinstven primer v Mediteranu, ki pa je biološko mnogo revnejši od Jadrana.« Po kakšni logiki se mora naše gospodarstvo odreči glavni gospodarski panogi prav v pasivnih obmorskih krajih, ko pa se na primer Italiji izplača vzeti v zakup nekatera področja v naših teritorialnih vodah, za katera nam plačujejo samo za ribolovno odškodnino več kot 100 milijonov lir letno, da ne govorimo o tem, kaj vse vlaga v raziskovanje, razvoj, kadre in osnovna sredstva? Če smo namreč ukinili ribiško šolo v Piranu, če ne zagotovimo finančnih osnov za stalno raziskovalno delo in če ne investiramo v razvoj in izgradnjo nove opreme, pomeni to popolnoma isto, kot da smo se morskemu ribištvu odrekli. »Izhod iz današnjih razmer vidim le v investicijah,« pravi inž. Bogomir Cotič. »Pomnožiti bomo morali število plovnih objektov, izdelati nove in večje hladilnice, okrepiti raziskovalno delo in lcočno preiti na sodobnejši način lova. Torej, več ladij in travel-sltem, to je sistem lebdečih mrež! Delamaris že gradi novo hladilnico. Treba pa bo misliti še na druge, saj včasih, ko je lov najboljši in so hladilnice polne, zaradi tega ne moremo na morje. Posebno bolečo točko predstavlja tudi raziskovalno delo...« Nekatere gospodarske panoge lahko rešijo svoje probleme z nakupi licenc. Ribištvo tega nikakor ne more, ker jih nihče nima, ko so pa najpomembnejši »jadranski problemi« neraziskani. Res, da črpanje hrane iz morja ne zahteva setve, je pa zato tembolj odvisno, od muhavosti narave, kot temu pravijo nepoučeni. Ta muhavost pa je dejansko le vrsta komplicirano povezanih naravnih zakonitosti. Od teh zavisi razporeditev rib v različnih letnih časih, količina prostih viškov ribjih naselij ter spreminjajoče se navade rib, kar vse mora biti natančno proučeno, če naj ribištvo ve, kako in kje mora loviti. Tedaj tudi lahko govorimo o sodobnem ribištvu, ki je v nasprotju z našim izrazito rentabilna gospodarska dejavnost brez bistvenega rizika. Napredne države vlagajo v raziskovanje morja precejšnja sredsva. Američani porabijo letno za oceanografska in ribiška raziskovanja 600 milijonov dolarjev ali približno 5 tisoč dinarjev na prebivalca, pri nas pa !e 14 dinarjev na prebivalca. Koristnost raziskovanja morja je tudi gospodarsko zelo vsestranska, najbolj hitro in otipljivo pa se pokaže v morskem ribištvu. Tako znaša letni ulov rib v ZDA 19 kilogramov na Američana, pri nas pa 2 kilograma na Slovenca. Pri tem pa moramo upoštevati, da bo na temeljih več desetletnih raziskovanj morski ribolov ZDA v nadaljnjih petih letih dvojno narastel. »Perspektive niso ne vem kako vzpodbudne«, pravi inž, Cotič. »Na vsak način pa bi si lahko veliko pomagali z denarjem, ki ga dobimo od Italijanov za lov v naših vodah.« To je res. Res pa je tudi, da ti milijon: že vseskozi leže v banki, ker sr naši ribiči ne morejo in ne morejo zediniti, po kakšnem ključu razdeliti denar. , A. ULAGA Komaj se je končala P0^ mična vihra o gradnji eW trame v Šoštanju, se je zaw zatikati pri financiranju. Zvezna investicijska ban/ je pripravljena prispevali ‘ odstotkov sredstev za grad/ te elektrarne, pogoji, ki / postavlja, pa so za investitč’', je zelo kislo jabolko: ji Kreditni rok: 15 let — drugih evropskih državah 20 do 25 in celo več let za P1' dobne gradnje — obrest mera 6,5 °lo, koriščenje kred«! šele v 1968. letu, elektrarna r\ mora biti dograjena 1969. ta- Če ne bo, zahteva ZvezA investicijska banka na vsa“ neproizvedeno kilovatno električnega toka osem dina \ Bo David premagal Goljata ? jev penala, kar bi ob predlj deni kapaciteti bodoče štanjske elektrarne — mili’/, do 200 milijonov KWh — ", neslo letno devet m U jard 600 milijonov $!i, rih dinarjev penala ali do b1 tretjino več, kot bi šal celotni kreditni prispe/ te banke za šoštanjsko e/ trarno. Toda to še ni vse. Zve/ investicijska banka zalit/ da investitorji takoj v 'K narjih plačajo opremo, ki bodo potrebovali in dobili / takrat, ko bo objekt dogT0/ medtem ko bo banka Z' odplačevati inozemski kr(' za to opremo šele. ko bo čela elektrarna obratovati-čas bi s šoštanjskimi div0 kan seveda, manipulirala, f, bi hotela in zraven zuvačafi, la šoštanjski elektrarni Z-U, obresti za svoje »posred01 nje«. ^ Šoštanjski investitorji /j-drugim menijo, da bi pr/"j ka skrb beograjskih bank’r-.j, za njihovo poslovnost zrn/, šala poslovnost bodoča j štanjske elektrarne in n!l’j odjemalcev električnega /j zlasti če bi se gradnja za/ s la v 1970. leto ali še dlje 'n^fi ceno bremenili visoki banifj penali... Gradnja pa -af Ul lahko zavleče, kajti bankir/ji sami niso s penali zavezah' ji bodo pravočasno nakazuj denar! Zagotovilo te vrsta bi bilo še kako potrebno- r pri nas gradnja elektro^j getskih objektov kasni 'Jtf vprečno za leto dni večir10 zavoljo finančnih težav! Slepa ulica, v kateri / j našli inšt.nnislrl investiraj znašli šoštanjski invesbjj pa ima izhod, le Z vezna in sticijska banka ga morda 'bdi, ali noče videti! Če & j •estitorji sami najeli ki kredit za opremo, hi ^iil "m plačali 5 */o obresti. z' j a bančno manipulacij0 j 'Hhranili. Razen tega bi 'irski kredit, v drugih M najeli takrat, ko bi ivozili, ne dve leti. popre‘ . ef Ta izhod bi bil torej rijt tomsko idealen za elektrarne in za bodoče P° it nike električne enerpi/ p blaga. Ampak... V kisl° ^ bolko bi zagrlznila Zvez/ l vesticijska banka, ker b/ poiskal inženirje, da so mu sodili njihova skripta ali za-sk6. rpa vz^rajnost mu je ponaša13. da se je kljub pomanj • yfin;iu skript za četrti letnik po . Pisni metodi kot prvi doko-fan zaključnega izpita. Ste-je dober študent, le slovenja mu dela malo preglavic. V$$OKE stroške šolanja Plačujejo podjetja POGUMA IN VOLJE ZA »DVOJNI ŠTUDIJ« Posebno pozornost na spisku »dopisnikov«, vpisanih na tej šoli, zasluži ANTON KOBOLT. Zaposlen je pri Dravskih elektrarnah v Mariboru, študira pa istočasno kar obe stroki, strojno in elektro. Septembra bo opravljal zaključni izpit iz elektro stroke, kasneje iz strojne. Komboltove ocene, pravi tovarišica Jelenkova, so zelo dobre, pet, štiri in le kdaj pa kdaj nižja ocena. Je zelo nadarjen študent, ki ga pri »dvojnem« študiju ne ovira niti to, da je družinski oče. »Dopisniki« prihajajo na šolo vsako drugo soboto popoldne, za kar žrtvujejo seveda svoj prosti čas.. Vsaj 14 dni vsako leto pa morajo preživeti na šoli pod nadzorstvom profesorjev. To jim podjetja omogočajo, a kar zadeva prosti čas zaposlenih študentov, ta je več ali manj v celoti namenjen študiju. TIHO TEKMOVANJE BRATOV TOPOLOVEC Četrti letnik strojne končujeta letos tudi brata TOPOLOVEC iz Kungote, zaposlena oba kot konstruktorja v »Strojni« v Ptuju. Oba prejemata od podjetja štipendijo za kritje stroškov šolanja. In oba pridno štu- dirata. Za Jožeta, starejšega, je morda težje, ker ima družino, Avgust je mlajši. Pa je starejši mlajšega vseeno prehitel. Toda Avgust se ni vdal. Jeseni se bosta oba istočasno prijavila k zaključnemu izpitu. DRUŽINSKI OCE MATIJA CIGAN JE PRAVI ODLIČNJAK •Zelo dobra študenta z odličnimi ocenami, pravi tov. Jelenkova, , sta tudi delavca IGNAC STALCER in MILAN KRIŽANEC, oba iz Steklarne v Straži. Marljiv in uspešen študent je tudi FRANC KRIŽANEC, direktor ALKROM iz Ruš. Pravi odličnjak pa je MATIJA CIGAN iz NAFTE v Lendavi. Sam ima že otroke v srednji šoli. In čeprav ima okrnjen sluh, kar mu onemogoča, da bi sodeloval na seminarjih v šoli, so njegovi učni uspehi najboljši, odličnjak je celo iz matematike. Na vprašanje, ali je kakšna razlika med učnimi uspehi in delovno vnemo rednih študentov in »dopisnikov«, pravi tov. Jelenkova, da je tako med prvimi kot drugimi razpon od najboljših do slabših. Toda pri »dopisnikih« je mnogo večja pri- zadevnost, kot odrasli in zaposleni ljudje že vedo, da študirajo zase, a ne za starše ali profesorja. Zelo se zanimajo za študij, če jim kaj ne gre od rok ali v glavo, pridejo povedat, prosijo za pomoč. Neresnih študentov pa v četrtem letniku ni. Ti odpadejo že v I. letniku, ko vidijo, da so se ušteli in da ra lahek način ne morejo do spričevala. LETOŠNJE POČITNICE SE BODO »PRIPOTILI« DO VIŠJEGA NADSTROPJA UČENOSTI To poletje, pa naj bo še tako vroče, za nekatere zaposlene ne bo počitnic, pa čeprav bi jih po zakonu morali imeti. STANKO ZUPANČIČ iz Tovarne poljedelskih strojev v Muti, DANILO DAJCMAN iz Tovarne avtomobilov v Mariboru, FRANC ŽAGAR iz Maribora, ANTON KOKOLJ iz Tovarne aluminija in glinice Kidričevo, EDVARD TRATNIK iz Preva-lja, EDVARD OGRIZEK iz Tovarne dušika Ruše in še nekateri drugi se bodo-letošnje počitnice »pripetili« do višjega nadstropja učenosti — do zaključnega izpita na Mariborski tehniški srednji šoli. G. SLABA ŠALA "m nr uzej revolucije v Celju je letos pripravil razstavo Y/| zbranega gradiva o talcih. Razstavo si j6 ogledalo ™ precej Celjanov in mnogo ljudi, ki jih je pot peljala skozi Celje. Razstava je stala 80.000 N. din. Da bi si razstavo lahko ogledalo čimveč prebivalcev iz okoliških občin, je muzej ponudil »preselitev« razstave tudi Velenju, kar bi velenjsko občino veljalo 900 N, din (prevoz in ponovna postavitev razstave!). Velenjčani, ki so sami poskrbeli za prevoz razstave v Velenje, so — verjeli ali ne — poslali muzeju račun za 1.400 N. din. 6i ^ako kot on, pa se tudi dru-n* izredno vztrajnostjo in <3iillVastj° prebijajo skozi štu-jih' D°:Pisna delavska univerza šol; oskrbuje s skriptami, na va; Pa opravljajo seminarske vi • laboratorijske vaje in sega ? .Vse izpite. Stroški njiho\ e-hid' ania niso majhni, čeprav ®tan u^ence večerne šole TSŠ ]\j0 e šolanje mesečno 100 N din. leti., Za »dopisnike« četrtega kar llta znašajo stroški šolanja raz Precej nad 1000 N din. Toda s6 2! FRANCU GUMZEJU, ki izt>it ■ priPravlja na zaključni iz ji1? strojne stroke (delavcu V^sk' ’ Plačujejo vsem mari- TSŠ Za šolanja podjetja, ki so ha. v šolanje tudi zainteresira-Zib0r vi Yarn' avtomobilov Ma- stro5vrn "dopisnikom ■>- *e šolanja podjetja, le p0]plaeuie delovna skupnost l«and. , stroškov, ostalo polovico - sam> kar naj h1 ga za 1 se bolj stimul i’- Pridite ^ Staro goro t? ®?la viaem ob Ščavnici bekai 2 Šolskega leta proslavi-'l v Prn«Hreditvarai’ ki 50 hkrati kr?.lM ob » 1 X° 200-letnice šole. 26. sPotn‘i..UV vabi občane na ofl-Kristbii5^ plošče učiteljici in Sulerjevi na podrui-bjwritev čni„1stdei gori, kjer bo tudi l>n SolaJfke Ustave in kulturni Vi l Vidcev- Zvečer ob 19. url pa Sli^bstoii« Ponovitev Igre »Jezuso-‘ClrO U<:L,|1°(,elUev nagrad naj-01 ^ ln »beseda star- za*lju