87. številka.
Trstu, v sredo 30. oktobra 1889.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vnako srede in loboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za VR0 leto gl. 6.-; izven A vat. 9.— p'-za polu leta „ 3.—: , „ 4.50 , za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številk* ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka ▼ Tritn po R nov.,
v Gorici in v Ajdovičini po • i'1*-Nt narofibe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
Vsi dopisi se pošiljajo uredniAtv« v ulici Carintia št. 2H. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrmiko vuna «e ne Hpre-jemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po 8 nov. vrstica v petit« ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvala, osmrtnice itd.
se raruue po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so proste poStnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V »liino«! J« iKuCi
Vabilo na naročbo.
S 1. oktobrom začelo je IV. četrtletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej store.
Ccnu listu je:
za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. B.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
Prihodnja doba bode tim zanimivejša, kajti vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo. Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo še kak dolg pri upravništvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo.
Upravnišlvo „Edinosti".
Okoličani in volitve v mestni svet.
i.
V kratkem se pričnejo volitve v tržaški mestni iti s teui tudi v deželni zbor. Gotovo bi bilo dobro ako bi tudi v mestu prodrl kak naš kandidat ali umno spora-zumljenje s takozvanimi konservativci je nemogočo in za nas — nevarno. Pozornost moramo tedaj obračati v prvej vrstj na našo okolico. Ce vlada v okoličanih zdrav razum, če se ti zavedajo, da uprav oni postavljajo prave Tržačane, — zmagati mora vsih 6 okoličanskih, narodnih poslancev, koje bode predlagalo politično družtvo „Edinost". — Dosedaj se je uže mnogokrat pokazalo, da ne vlada povsem zdrav ruzum mod okoličanskimi volilci, mnogokrat so uže prodrli v okolici nam
PODLISTEK Slike s pota.
VIII.
Oni dan sem hodil po Grabljevci in zabil povedati, da je tam tudi skladišče va les. Ker v Grabi jevec privažajo les iz druzih gozdnatih krajev, vdarim jo tja. ! Ni še davno, kar »o iskali v jajcu dlako hoteč zvedeti, da je nekdo nekje pel „rusko himno1*. Ko čl »vek začno, mora tudi Btvar dognati, sicer ostane — vsaj pri svojih somišljenikih — v sramoti. Za to je dotični nekdo zinil, du je slišal nekje peti „rusko himno", pa sam ne ve kdaj in pa kje, — kar jo najbolji svedok — da jo tudi h;.m ne zna. No, ker so ga Je naganjali in naganjali, da bi povedal tudi to, kar ne ve, rekel je, da jo jo pelo družtvo „x" na Razdrtem v znani goatilni. Imenovano družtvo se na to oglasi, pokaže zobe in hoče protostovati zoper ob-dolženjo nelojalnosti. Naš poštenjakovič se vmakne ter prenese svojo trditev liki p . . . . krošnjo na družtvi ny z"t da sta jo skupno peli. Tukaj je zopet šumelo, vrelo, vršelo, da je bilo groza. „Himne* vender neso še dobili. Zdaj je pa našega
nasprotni kandidati ! Človeku, kojemu so dobro znane okoličanske razmere, ?<ii se jako čudno, da so okoličani taki ljudj.*. kateri parni javno pokažejo pri volitvah, da so vredni imena „ščavi" — s kojim jih pitajo njihovi največji nasprotniki ! Kaj je temu krivo ? Edino le to, da okoličani navadno prezirajo svoje voditelj« in veljake ter si mislijo, če so ž njimi skupaj odrastli, če so hodili skupaj v domačo ljudsko šolo, da neso dolžni enakim prvakom nijedne časti ter jim ne pripozna-vajo nobeno prednosti !
Nahaja se v okolici dokaj naših podjetnikov vrlih v svojem poslu in vrlih rodoljubov. DomnČt delnici pa kažejo premalo ali še celo nobene časti nasproti tem podjetnikom — svojim načolnikom in gospodarjem ; kur je svojega domačega, zanemarjajo, prezirajo okoličani. — Beseda pametna, primerna beseda naših okoličanskih veljakov jako malo upliva na take vrste ljudi. Pri volitvah morajo se okoli-čanski veljaki mnogo truditi, da poduče to nevedno ljudstvo, da n»u razjasnijo pomen volitev, da ga odvrnejo od nasprotnih plačanih agitatorjev.
V okolico pritepeni tujci pa so tem ljudem pravi mogotci. Tujci so genij okoličanov — tujec je spoštovan v okolici — bodisi uže najzadnji brivec ! Žalostno a resnično. Opazoval sem, da se pritepa uprav doknj brivcev — tujcev v okolico, da si tu vdobć potrebnega zaslužka od domačinov. In te brivce pozdravljajo — i in se jim pri tem klan jajo domači okoli-| čani nazivljajoč jih „šior" in „ienjor" pri vsakej drugej besedi ! Dakle tem ljudem je več sem pritepeni tujec — revni hri-j vec, koji so od njih preživlja nego domaČi I veljak, koji lahko ima ua tisoče premoženja! — „Spoznavajmo satni sebe" — te besede «iaj bi si vpečatili v čoln enaki ■ okoličani; t« besede naj bi skrbno pre-; vdarili — in so po njih ravnali! Slovenski okoličan bodisi šo tako olikan ali bogat, : stavljen je vedno „pod ničlo" pri svojih
rojakih, med tem ko se v vsih obzirih	V imenu financijclnega odbora poroča
«:b*da le na tujce in to p<iv«lii'uje! Ali	poslanec AVassermann sledeče:
okoličani dobivajo i „njim primerno po- |	1. Da se odohri račun deželnega šol-
v ra n i I.»u /a eniko svoj« mišljenje in ravna-	skega zaklada za leto 1888 z dohodkom
p je. Ti privandrani tujei, ko ji pri nas oho-	gld. 145.698 04 in enacimi troški.
goto, ali vsaj od nas žive postanejo prave	2. Dovoljuje se znesek gld. 1370*11,
„paše* okoličanov — in posebno, ko si	ki se je odveč, potrosil; predlog se sprejme
so v svesti, da so uže dobro ukorenjoni	in račun odobri.
v okolici. — Bnrkovljani se lohko iz tega	Na to poroča o proračunu za leto
mnogo nauče! V Barkovlie jo prišel pred	1889. poslanec dr. Amoroso ter predlaga
leti človek iz istrske Čičarije ter tam	gld. 181.081 kot trošek.
zavzel mesto strežaja v krčmi. Skratka :	Pri glavni razpravi oglasi se profesor
stregel je domačim ljudem, da se je pre-	Babuder, omenja šolskega zakona in žrtev,
živel; kmalu so pa tega človeka nazivali	ki nalaga deželi ter priporoča, da se pro-
dmnačini s „šior Pepe". Imenovani človek	račun trezno razpravlja. Dr. Laginja (go-
pričel je zatem točiti žganje slednjič ga	voreč prej hrvatski, na to italijanski) pred-
je magistrat imenoval tamošnjim županom	laga: „da se v pokritje šolskega zaklada v
(capovilla) zdaj so ved i ne le kot „šior"	l. 1890 upotrebi znesek, ki se jo prihra*
(go-pod) temveč kot pravi paša! O nje-	nil 1. 1888, ker ni bila potrjena postava
govetn „delovanju" no bodemo govorili v	za zboljšanje učiteljskih plač ter naj 80 tem članku ker se je o njem uže premno-gokrat v „Edinosti" omenjalo. Enac'h slu-
čajev je po okolici mnogo. Ob času volitev začnejo ti ljudje svoje lahonsko delovanj«. Tekajo ti od hiše do hiše, prigo-
tako popravi proračun."
Odgovarja mu poročevalec rekoč, da je deželni zaklad dolžan pokriti troško šolskega zaklada; kar ostane, to je v korist deželnega zaklada ne pa šolskega.
varjnjo, prete plačujejo glasove in Bog Priporoča torej, da se aprejmo predlog ve kaj še. Ali tem ljudem so je treba odbora.
. žalibog manj truditi v tem poslu nego | Dr. Laginja prosi še za besedo ali okoličanakiin veljakom koji le mirno pri- iste mu predsednik noče dovoliti rekoč, govarjajo svojim ljudem naj volijo domače da v predlogih ima poročovalec zadnjo be-kandidate! Ker imajo ti okoličanski ne- sedo. Dr. Laginja ugovarja rekoč, da mu vedneži preveč zaupanja in spoštovanja do je dovoljeno po pravilniku dvakrat go-tujih pritepencev spoštujejo, poslušajo in voriti ter da mora zavrniti odgovor dr. ubogajo je ob času volitev. In uprav tem Amorosa,
kukavicam posreči se premnogokrat spo-1 Predsednik trdi nadalje, da mu tega Ijati ubozega okoličana na led, kar zadnji n« more dovoliti, ako v to ne pristane ves v svojej nevednosti rad stori in s tem sa- »bor. Zadnji sklene, da se vnovič odpre
mogu sebe _ tepe.	„X" razprava o tem prašanju in besedo ima
| dr. Laginja.
Dr. Laginja odgovarja poročevalcu, da se je v več letih prištedilo lepega denarja, s katerim se kupujejo papirji kreditnega 'zavoda na ali 3°/o- Zakaj se vsako leto votuje tako visoke prinose P Deželni Po pročitanem zapisniku prejšnje sejo zaklad ne obstajo za to, da se štedi in ka-izroče so razno vloge in prošnje dotičnim dar se dovoljujejo pojedine rubrike, vsakdo odborom.	mora biti osvedočen, da je znesek ki se
Deželni zbori.
Istrski.
(5. seja dne 22. t. m.)
neznanega znanca jelo vender skrbeti, kje in kdo je pol imenovano pesen. Ravnal se je po izreku : Kdor zadnji pride, naj bolj prav pride. In tako je prišlo na vrsto družtvo „z" samo samcato. Imenovani poštenjakovič je najprej trdil, da mu je nekdo pravil, d.i je družtvo „mislilo" himno peti; ker pa to v preiskavah nikakor ne za-doščuje, dostavil je iz lastne zaloge, da so jo slišali orožniki. Ker vso to ni bilo res in dotičnik ni mogel tudi ničesar dokazati, je! je z nova trditi, da jo je poslušal (himno) z okna svoje hišo. Ako bi pa bilo družtvo „x" himno pelo, trebalo bi dokazati, da se je to vršilo demonstrativno, kar bi bilo šele kažnjivo. V istini pa so ni vršilo ni jedno ni drugo. In glejte trditev naštga poštenjakoviea, tudi tukaj je na mestu. Trdil je, da jo šel mimo okna imenovane gostilne, slišal himno peti in ko so jo odpeli, videl je tudi, da je nekdo i
vzdignil klobuk in zaklioal:---. Torej
toliko varijant za samo jeden trenotek, 1 kojega pa še bilo ni. Mirno in trezno mi-: sleč Človek prisiljen je trditi, da mora naš ^ poštenjakovič biti podvržen luninemu' uplivu. To sem hotel povedati v dokaz, kako iščo nekoji dlako v jajcu.
Blagovoljnemu čitatelju pa predočim danes hribovsko vas z imenom Zajčji dol. To je kraj, kjer ima les svojo ceno. Zajčji dol je vasica popolnoma gozdnega značaja. Tu raste zraven plemenite hruške dišeča jelka, zraven cvetoče jablani smolnata smreka. Bukov ohjemljo eošpljo, češ-; nja smrdeljiko. Mej bujno to prijaznostjo narave in napredka blišče se bele hiše jedno in nič nadstropne, kar priča o skromnosti tukajšnjega bivalstva. Hiše so razvrščene ob veliki cesti, koja nekoliko oživlja zapuščeni kotiček slovenske zemlje. Čim prideš v vas, udari ali za pravo zapraši se ti v nos d tih po smoli, jelovini in gozdnem lesu. Ob vseh hi'ah vidiš skla-dovniceo hlodov, krljev, tramov, gred in druge lesene robe. Ljudstvo so bavi le z gozdom. In njih značaj diši nekako po opravilih.
Ivo sem dospel v Zajčji dol, bilo je v nedeljo popoludne po	rnici. Baš
pristni čas in kakor navlašč zame. Ni ga namreč priročnejšega časa mej našim ljudstvom kot je baš nedelja popoludne. Vsaka gruča ljudi ima svoj pomenek, vsak posameznik veselje na licu. So živahnejšo je v gostilni, kamor so pa vrnem pozneje.
Pregledovajo vas od konca do kraja ali kakor rekajo v Zajčjem dolu: od Skončarja do Zakotnika, opazil sem ob cesti nasproti Bi stoječi popolnoma jednaki hiši. Vse, vrata, okna, svisli, slemena, dimniki, vogli, vse jo popolnoma slično. V obeh je gostilna, v obeh prodajalna, pred obema Rta kupa in celo do polena jednaka kupa lesa in drv. Soseda si namreč v vsem in vedno jako nasprotujeta. Oba sta vasi prvaka in za vsakim, rekel bi stoji polovica vaščanov v vednem nasprotovanju v vednem boju kakor Izraelci in Filistejci. Kakor omenjenih sosedov ne sme jeden za las naprej ed druzega, tako Re kosajo tudi njihovi posnemovalci, le s to razliko, da borba ni tako huda, ker nema biti o čem. Ne bi bil verjel, a videl sem na svoje oči popolno podobnost hiš in čul iz obeli gostiln povsem jednako velik krič. Stopim v jedno. Duh tobaka in vina rine ini v nos, nekaj pivcev gotovo uže v drugi ali tretji etaži gibalo so se jo proti meni, polivajoč vino iz kupic, hoteč mi menda duti, da pijem. Drugi so me uže popraševali, čo vem, kdaj bodo zopet odkazovali les in drva v gozdu. Odgovoriti jim nesem vedel kaj zato sem se
dovoljuje za dotično »tvar res potreben ter 86 ga v to istinito potrosi ne pa prihrani v kakej hranilnici. Radi tega je on stavil svoj predlog.
Posl. Babuder javlja, da je zadevo previdel; odgovarja Laginji, da mi nemamo dež. šolskega zaklada, temveč da ga pokriva dež. zaklad. Stanje deželnega zaklada se je zboljšalo, kar kaže, da je sedanja uprava dobra. Radi vsega tega se protivi predlogu dr. Laginje.
Poslanec Gambini povdarja, da šolaki zaklad ne jemlje vsega zneska, ki se mu ga dovoli naenkrat ampak polagoma. Ako se kaj prištedi, pripada to dež. zakladu. Bolje bi bilo. ako bi se zadeva obravnavala pri razpravi o dež. proračunu.
Poročevalec se strinja z predgovor* niki. Dr. Laginja umakne svoj predlog ter si pridržuje o tem govoriti o proračunu, j Predlog Šolskega odseka se na to sprejme.1
V	imenu istega odseka predlaga dr.! Amoroso, da se odobri proračun pokojninskega zaloga za učitelje ljudskih fiol za 1. 1890 h kateremu naj bi dežela prispela z zneskom gld. 3730. Predlog se sprejme.1
V	imenu politično-gospodarskega odseka predlaga dr. Vergottini načrt zakona po katerem a) taksa za vsacega psa v j mestih in trgih bode znašala v največjem iznosu 6 gld. najmanj 2 gld. in b) na kmetih, kjer so psi potrebni za stražo,' bode se plačevalo za vsacega psa največ ' 1 gld. in ne manj kot 50 kr. Zakon se sprejme.	I
V	imenu šolskega odseka poroča dr. Scampiochio pozivljajočzbor, da sprejme ' načrt zakona s kojim se premeni §. 37 deželnega zakona od 3. novembra 1874, št. 30 o uredbi pravnih odnošajev mej učiteljskim osobjem na javnih ljudskih šolah. Tudi ta zakon se odobri in seja Be sklene ob 12a/4 pop.
*
* *
Kranjski.
(IV. seja, dne 18. oktobra 1. 1889.)
(Dalje in konec.)
Povodom praznovanja 40 letne vlade Nj. Veli čast va cesarja Frana Josipa I. ustanovila je gospa Josipina Hočever za udove, sirote, šolarje Radovljiško mestne srenje in občine Radovljiško-ustanovo z zakladno glavnico 23.000 gld., dalje ustanovo za uzdrževanje učiteljske hiše v Radovljici z 2000 gld.
Deželni odbor je sklenil ti ustanovi brezplačno upravljati.
Sklep ta se odobri.
Poslanec Šuklje poroča v imenu finančnega odseka o prošnji županstva na Bledu, glede podpore za popravo mostu čez Savico in za ceste iz Vodežič v Zugorieo in nasve-tuje, da se deželnemu odboru naroči v ta namen dati podpore 1000 gld.
jim pa, menda jako zameril. Iz njih pogovorov sem spoznal, da gre razven o gospodarskih, eminentno njih se tikajoČih, zgodovina, zemljepis, politika in narodna ekonomija, vse na glavo. Vseh teh in tacih „kozolcev" ne bom omenjal, zadoščuje naj le ta-le :
„Naša vas je bila kednj bogata. Sekali smo, kolikor in kar smo hoteli, tako je pravil oče in ranji Markec". Tako je začel golobrad, srednje dobe človek. Videlo se je, da hoče nase potegniti vso po-j zornost, zato nadaljuje. „Gospodi smo dajali desetino, pa smo bili vsega prosti. Vo- j jake so sicer lovili, a kaj tisto, saj je tak o skoro vsakdo ušel. Pravil je pokojni j Markec dostikrat, Bog se mu siniluj za duše — tu je pripovedovalec privzdignil klobuk, kako so prišli tudi po njega. Baš tedaj je bila vojska menda s Turkom, ki je hotel imeti ves svet, da bo jeden sam Bog (tu je spet privzdignil pokrivalo) in jeden sam kralj. Markec se je tedaj uprav čevlje obuval na hlevu ter se odpravljal zajuterkovat. Kar nekdo zaupije : „Markec žolnirji" ! Tedaj pa Markec Bkoči, kakor da bi mu pri petah zasmodil, a vse je bilo uže zastavljeno. Žolnirji so ga uže imeli prijeti; on pa smuk v seno, po Benu
Baron Schwegel želi, da bi organi deželnega stavbinskega urada to cesto prej progledali in da nuj se 1000 gld, d£ zgolj le za most čez Savico.
Seh\veglov dosta vek se soglano vsprejme.
Dr. Vošnjak poroča v imenu finančnega odseka o ipodporah občinam za šolske zgradbe in nasvetuje da se dovole.
Prošnja občine Cerkvenike za podporo se ne uslisi, ker je občina za gradbo šole dobila že 800 gld.
Poslance Kavčič naglasa revščino prebivalcev Cerkniških, ki imajo dohodka, od Cerkniškega jezera le tedaj kaj, če je suho leto, kar pa letos ni bilo. Doklade občinske so' nad 50%, zato predlaga, naj se občini Cirk- j niški dovoli 100 gld.	j
Dr. Vošnjak priporoča, naj se vsprejme | gospoda Kavčiča nasvet, ki se pa pri glaso-i vanju odkloni.	^
Dr. Vošnjak opomni, da občine, ki malo davkov plačujejo, nakladajo velike doklade se in tako zadolžujejo za pozne čase. Zato nasvetuje, da se deželnemu odboru naroči, da občine opozori, naj ne pričenjajo stavb šol čez svoje denarne sile in prosi krajnsko hranilnico, naj bi zopet dajala podpore za zgradbo novih šolskih poslopij, kakor pred leti. i
Poslanec Hribar ima dostaviti nekoliko' opazek k finančnega odseka drugemu nasvetu, ki se tiče povabila na kranjsko hranilnico, naj bi ona zopet dala onih 6000 gold. prineska za zgradbe novih Sol. Ker je kranjska hranilnica javen zavod, zaradi tega se sme njeno poslovanje tudi javno kritikovati. (Dr. Schaffer klice: „Das ist nicht richtig, die kraini-sche Sparkasse ist ein Privatinstitut; ja wir-klich ganz privat!). Kranjska hranilnica ima gotovo v prvi vrsti dolžnost, podpirati kulturne namene slovenskega naroda, kajti v njo so se in se še stekajo v prvi vrsti prihranki slovenskega ljudstva in to v ogromni večini. Da bi kranjska hranilnica podpirala kulturne namene slovenskega naroda, trebalo bi najprvo, da podpira slovensko šolstvo. A tega ne stori, ona podpira le šolstvo, katero se ne naslanja na večino slovenskega naroda na Kranjskem, podpira le manjšino in tako daje nemški šulfe-rajnski šoli v Ljubljani uže tri leta izredno veliko podporo v zadnjem letu 1888 celo 8093 gld. 80 kr. kakor je razvidno iz računskih izkazov kranjske hranilnice, dasi nemške šul-ferajnske šole prav nič treba ni, ker nemška šola, katero je mesto po vladnem nalogu usta-nouilo, potrebam takozvanih Ljubljanskih Nemcev popolnoma zadostuje. O delovanju nemškega Šulferajna neče poslanec Hribar govoriti, njegovo delovanje je itak obče znano. A vprašati treba, kako je mogla kranjska hranilnica, sklicevanje se na kneza Lichtensteina šolski predlog, odrekati vsako podporo za slovensko šolstvo? Da se je ta predlog tudi vsprejel, narodna Šola bi ostala le šola slo-
venskega naroda in to podpirati ima dolžnost vzdržuje predloge finančnega odseka, ki se pri kranjska hranilnica iz premoženja reservnega glasovanji tudi vsprejme. zaklada, katerega je znosil njej v oskrbo v prvi I Proti prošnji na hranilnico kranjsko gla-vrsti slovenski in to kmetski narod. No pa,'sujeta poslanca dr. Tavčar in Gorup. gospodje hranilnični, naj bodo sedaj zadovoljni I Franu Majdiču, diplomo vanemu živino -z moralnim uspehom, saj je knez Liechten-; zdravniku, se dovoli za 1. 1890, podpore 200 stein odstopil in malo je upanja, da bi zma-1 gld.
gala načela, katera je on označil v svojem) Poslanec Vi š ni k ar poroča v imenu ti-predlogu. Demonstrovali so torej hranilnični (nančnega odseka o deželno-kulturnega zaklada gospodje, sedaj pa naj gledajo, da bodo, ko proračunu za 1. 1890. in o računskem sklepu dele podpore, tudi luč in senco v pravem raz- za 1. 1888. Proračun kaže potrebščine 4520 merju za kranjske šole razdelili, da ne bodo gld. (mej isto: 2400 gld.) Zaklada preraču-obsipali maloštevilnega Kočevja s preobilnimi njena na 4520 gld. mej istini globe za gozdne darovi, mesta katero ima svojo la-tno hranil- prestopke in poljske poškodbe: 2000 gld; za nico, v kranjski hranilnici jako malo ali pa lovske liste 2500 gld. Računski sklep za 1. nič in da bodo skrbeli za omiko slovenskega 1888. kaže stroškov 4530 gld., pokritja pa naroda, za katero doslej zares skoro ničesar je bilo le 3960 gld. 66>/» kr., priinaklaja storili neso. V obče pa podpira govornik pre- torej 569 gld. 33«/» kr., ki se ima pokriti dlog finančnega odseka, da se hranilnica kranjska iz deželnega zaklada.
zopet povabi, donašati za šolske stavbe. ( Proračun, računski sklep in razkaz skupne
Dr. Schaffer pravi, da je bil iznena- imovino se odobre, den o tej kritiki delovanja kranjske hranil- Poročevalec meni, da ko bi se strogo niče in hoče le popraviti trditev, da bi bila postopalo in bi vsak, kdor hodi na lov, si kranjska hranilnica javen zavod, ona je čisto moral kupiti lovski listek, bi se pod to ru-privatna. (Klici: Ni res! Smeh.) V obče pa briko dosti več dohodkov doseglo. Tudi pritrdi dr. Schaffer, da kranjska hranilnica v poroča resolucijo, naj gleda deželna vlada na obilneji meri podpira Blovensko 4šolstvo, nego to, da se najstrožje izvršuje deželna postava nemško. (Smeh).	z dne 17. junija 1870 glede uničevanja be-
Poslanec dr. Ivan Tavčar izjavlja, da lin«, hroščev in gosenic, tudi zakon za varstvo se nikakor in nikdar ne bode postavil na sta- ptičev, postava za zatiranje predenice in dru-lišfe finančnega odseka, da bi beračil pri zega plevela.
kranjski hranilnici za onih 6000 gld. pod- Poslanec Hribar podpira to resolucijo' pore za zgradbo novih šolskih poslopij. Uže to in misli, da bi se moglo mnogo skleniti naj ni bilo umestno, da ne rabi ostrejšega izraza, bi se šolska mladina povsod nagrajala za uni-da se je takorekoč dežela prisilila, ako dA Rvanje belinov, kar se je dobro obneslo lansko kranjska hranilnica za nove šolske zgradbe leto- pač žalostno je bilo letos na Kranjskem, 6000 gld., da jih mora dati tudi dežela. In ko 80 bila sadna drevesa v maji tako suha, ko je prišla le prva prilika, Lichtensteinov kakor P° zimi- Tu bi morale politične go-šolski predlog, škartirala je kranjska hranilnica, »poske .storiti svojo dolžnost, opozarjati žu za njena denarna sredstva res beraški do- panstva na postave in se obračati s posebnim nese k za zgradbo novih šolskih poslopij, kar Pismi do Častite duhovščine, da poučuje kme-zaslužuje najostrejSe kritike. Kranjska hranil- tovalce. Kjer bi pa to ne imelo uspeha, tam niča ni počakala se li bode kneza Liechten- morale bi politične gosposke postopati z vso steina šolski predlog tudi vsprejel, da si je strogostjo, a seveda zato nemajo časa, za vedela, da je brezupen in da bi ga nobena pa- druge malostne stvari, jih je dosti več briga, metna državno-zborska večina vsprejeti in	Je letos par občin imenovalo biskupa
mogla! Ali kranjske hranilnice administracija, Strossmayeija Častnim občanom, kar škripalo uganja le nemško politiko, in v to jej služi je P° pisarnah okrajnah glavarstev samih ravno zavod kranjske hranilnice, ki je nemški protokolov, ki so se spisavali o tej zadevi, političen zavod „pur excelence"! Govornik da so ol)fiine sv°j delokrog prekoračile, a dr. Tavčar se izreče, da je proti dostojanstvu za izvrševanje koristnih postav se okrajna gla-deželnega zbora kranjskega da bi pri kranjski varstva ne brigajo. Torej priporoča vladi stro-hranilnici moledval za svoto 6000 gld., mar- W postopati.
več je treba omenjeno korporacijo učiti reš- Deželni predsednik baron \V in kler pravi pekta proti deželnemu zastopu kranjskemu in da neso politična oblastva, ampak občine krajnsko hranilnico privaditi na maniro, ka- krive> da se postave ne izvršujejo, torej okrajna tero je vrhovnemu zastopu dolžna. Govornik glavarstva neso zaslužila nikake graje. Kar se z odločnim glasom izjavlja, da je povedal Pa tiče častnih diplomov škofa Strossmayerja brez ozira na desno ali levo stran deželnega storila so politična oblastva le svojo dolžnost, zbora, kako se ima kranjska hranilnica obna-| Poslanes Hribar odvrne, da če vlada ve šati proti deželnemu zastopu kranjskemu s storiti v jedni zadevi svojo dolžnost, naj istn svojimi 6000 gld., pa če tudi jih neče dati za stori tudi v drugi vašnejgi.
gori do svisli prav pod slamnato streho, drugi za njim. Markec no bodi len, prodore streho ter zdrsne po nji na tla, pa frk v gozd. Zdaj ga pa po^te lovit! Stari časi, stari časi, da bi le se hoteli nazaj". Tako jo mož končal in vse je strmelo ter občudovalo njegovo modrost. Pozneje nem zvedel, da so v nasprotni gostilni imeli tudi slične pogovore. Potem pa ho se zopet vrgli na čoke, trame, deske in lea sploh. Potem vstanem iu grem k sosedu, da ne bi delal sramote vaškemu običaju, ker ne pripadam nobeni stranki. Slišal sem, da so hoteli tudi gospoda župnika potegniti k neki stranki, a modri mož je neki odgovoril, da ne more. Pri tem je tudi ostalo. Svrha vsemu sicer ni kot prepir, vas je pa dan za dnem vender le bolj jednaka. Vsaki dve hiši se namreč natecati, da bi ne rekli : ta je lepša kot pa ta ! Zato stavim vas Zajčji dol v izgled vsem drugim dolom in dolinam ; le tako naprej, mej seboj se propiriimjo za vsako malo reč, tudi za nič, ču ni drugače, drugi se nam pa smejejo in nam tržejo od ust to, kar bi imelo nam tekniti, torej le tako naprej in zmaga bo gotovo nača, če ne prej pa tedaj, ko se več ne bomo imeli za kaj prepirati.	Vaš	C.
šolske gradnje.
Poslanec Luckmann pravi, da je njegova najgorkeja želja, da bi kranjska hranilnica ne izvedela, kako se danes o njej govori. Politično družtvo krajnska hranilnica ni, a trn v očeh njenim nasprotnikom je le, da deluje in podpira nemško vzgojevanje in nemško omiko, to pa le v interesu kranjskega prebi-
Resolncija se vsprejme in seja sklene.
Politični pregled.
Notranja dežele.
V češkem deželnem zboru predlagal je
valstva in dežele, kateri je nemški jezik po- mladočeški potlanec Tekly naj bi se en treben, pa v interesu Austrije, ki potrebuje dol državnih davkov, katere plačuje Češko jednoličnega nemškega jezika.	I porabil tudi za deželne potrebe ne samo
Poročevalec dr. Vošnjak ni mislil, da! za državne, kajti baš Čciko jo ona dežela, se bode unela o nasvetovani resoluciji finanč- ki plačujo največ davkov ter d«je državi nega odseka tako burna debata. Nasvet po-. največja sredstva v pokritje njenih potreb, vabiti kranjsko hranilnico zopet k prinosom (Nadalje predlaga poslanec Tekly, naj drža šolske zgradbe stavil se je le, ker deželni j žava zemljiške davke znižu, mesto da je zaklad ne zmaguje večjih prineskov v ta na-. čedalje bolj viša. Kmet je uže tako oblo-men. Ako ne dovoli hranilnica kranjska pod.! žen z davki, da ne more več shajati in pore, no potem si bode dežela in občine same |ako mu kmalu ne olajšajo davčno breme morale pomagati, a misli govornik, da si bode' mora ta najvažnejši stan propasti. V Av-hranilnica kranjska s takim postopanjem sama! atriji eo državni davki najvišji. Pri nas največ škodovala. Trditev, da bi bila hranil-.pride na glavo po 17 gld. davka, dočim niča kranjska privaten zavod, pa nikakor ni j p"de na Nemškem po 7 gld. in v Rusiji osnovana. Hranilnice kot javni zavod imajo ■ samo po 6 gld. na vsacega. Govornik tako velikanske privilegije, kakersnih noben predlaga naj se izvede znižanje davkov privatni denerni zavod v Avstriji. Privatna j kratkim potom, da ne bode treba novih je kranjska hranilnica res, pa le v tem ožim, cenitev, ki so neizmerno drage. Pobiranje da se udje družtva nadomestujejo zgolj iz davkov naj bi bo izroćile občinam, kakor svojih (nemških) krogov, kar je vsekako jedno- J se godi to na Moravskem. Stavljen je bil stransko stališče in kar krajnski hranilnici v tudi predlog, naj deželni odbor prouči, kako teku časa gotovo ne bode koristilo. Sploh pa bi so vpeljali na Češkem one železniške
tarife, ki so sedaj na Ogerskem v veljavi, ter stavi potem zakonski predlog deželnemu zboru. To bi bilo velike koristi za obrfc, trgovino in poljedelstvo. Predlagano je bilo nadalje, naj se nemške proizvode bolj obdači, ker nemška obrt silno škoduje češkej obrti. Dr. Julij Gregr je v jako lepem govoru utemeljeval mladoče-ško adreso, v katerej se zahteva vspostava češkega državnega prava. Koncem Gre-grovega govora vstane Rieger ter predlaga nastopno: Ako se prav glede oblike in vsebine, kakor tudi glede tega, ali je v sedanji dobi primerno predložiti adreso ne zlagamo s predlagatelji, smatramo vender stvar kot jako važno in našemu narodu milo, ter želimo, da naj bodo podvržena temeljitemu razpravljanju ▼ posebnem ; odboru. Predlog je bil navdušeno in enoglasno sprejet. V odbor je voljenih 15 poslancev: pet iz veleposestva, pet iz mestnih in pet iz kmetskih [občin. Kako Btaročeški listi sodijo o Gregrovem govoru o drugi priliki.
V	moravskem deželnem zboru vrše Nemci brezobzirno svoje gospodarstvo. Sklenili so vzeti deset miljonov na posodo v deželne svrhe. Amortizacija tega dolga bode stala deželo nad 20 milijonov. Čehi so stavili protipredlog, naj bi si dežela iz* posodila samo šest milijonov, kar bi jej za sedanje potrebe zadostovalo ter bi pri amortizaciji prihranili nad osem milijonov goldinarjev. Nemški predlog je obveljal.
V	gališkim deželnem zboru se je vnela živa razprava mej poljskimi liberalci in plemenitaško konservativno stranko. Liberalci so konservativcem očitali, da pri volitvah jako krivično in nasilno postopajo ter da je vlada v tem podpira. VeČina deželnega zbora je potrdila izvolitev nekega plemenitaŠa, ki je zmagal samo s par glasovi. Konservativci so volilce mamili a pijačo in denarjem in samo na ta način so si priborili neznatno večino. Vlada je konservativce podpirala, kajti na pritožbo liberalne stranke je poslal namestnik v dotični kraj dvornega svetnika Losa, katerega poročila je vladi in večini evangelij, proti kateremu ne pomaga ni ugovor in pritožba. Pač res bi bil čas, da se uvede posebno sodišče za volilne zadeve.
V	tirolskem deželnem zboru stavili so vsi italijanski poslanci predlog, naj bo dežela razdeli na dvoje t. j. naj se Trentin* sko odtrže od Tirolskega ter naj se mu dovoli samostalen deželni zbor. Predlog je uže bil v prvem čitanju na dnevuem redu. Zanimivo bode, kako bodo nemški liberalci postopali v tem slučaju, nemški klcrikalci mu bodo nasprotovali.
V	odboru za predlog Barčičev o zje-dinjenji Dalmacije s kraljevino Hrvatsko in Slavonijo, zavrgla jo večina predlog, češ da Še ni pravi Čas za to, in da sedanja madjarska državna ideja ne dopušča tega. Ti Madjaroni so res presrčni ljudje, kakor kaže se kar vesele, ako morejo služiti Veliki Madjariji.
V	ogerskem državnem zboru je stavil poslanec Iranyi predlog, naj se posadi honvedskega ministra Fejervaryja na obtožno klop. Predlog so podpisali skoro vsi opozicjonalci. Svojega predloga ni po-Blanec še utemeljeval. Kakor smo užo poročali neso Madjari zadovoljni s tem, da je naslov vzajemne vojske premenjen in da bodo zanaprej vsi tajni svetniki in dvorni dostojanstveniki nosili nnslov c. in k r. Madjari, in to tudi oficjozni Madjari zahtevajo, naj si kralj osnuje poseben oger-ski kraljevi dvor s posebnimi dvornimi dostojanstveniki itd. Radovedni smo, kaj bodo še zahtevali ti gospodje. V Buda-pešti jo izšla brošurica, katero je bržkone spisal državni poslanec Bekšic. V tej bro-šu ri dokazuje imenovani gospod, da jo liberalna stranka pod vodstvom Tisze neobhodno potrebna za obstanek in razvoj Madjarake. Pisatelj pobija mnenje, da Mad-jarom ne preti nevarnost germanizacije ter podaj o statistične podatke o razdelitvi ve-
leposestva. Pravi tudi, da morajo Madjari na vso moč pobijati federalistične ideje, ki se tako mogočno širijo v Avstriji, kajti te so jim silno nevarne. Poteguje se za odpravo fideikomisov, katera imajo sedaj na Ogerskem nad štiri milijone johov zemlje. Zahteva socijalno reformo in pospeševanje velikih obrtnih mest, v katerih bi vladali Nemci in Madjari.
Vnanje dežele.
Ruski listi obračajo svojo pozornost na uspehe madjarske politike. V premeni' naslova vzajemne vojske vidijo ruski listi daljni korak v seperatističnih težnjah mad- j jarskega šovinizma; z druge strani pa mi-slijo, da to ni v korist „ligi miru". „No- J voje Vremja* mislijo, da bode to Slo-vano še bolj spodbujalo, da bodo skrbeli1 za se. „Kakor je znano4, piše omenjeni list „začelo je uže v Dalmaciji in Hrvat*' skem gibanje, ki je prvi poskus upreti se madjarizaciji; nadjati bo je, da čim bolj se bodo kazale težnje madjarskih separa-1 tistov, tem odločnejše bo bode razvijalo omenjeno gibanje z federalističnim gibanjem vred, na čelu katerega stoje Mla-dočehi".
K o b u r g je bil nekoliko časa v Mo* nakovem in tudi na Dunaju. Ako se o pravem času ne povrne, odprl bode minister Stambulov sobranje. Uspeh Kobur* gove poti je še nepoznat. Težko pa, da se mu je posrečilo isposlovati posojilo. J
Nemška vlada bode letos zahtevala, silne svote za vojsko. Izredni troški bodo veliki, ker kani vojno ministerstvo osno-! vati več novih topničarskih polkov. Od 1882. do 1888. leta potrosila je Nemčija nad 2000 miljonov mark za vojsko. Redni troški za vojsko znašaje sedaj na leto nad 600 milijonov mark izredni so pa malo, manjši. V nedeljo se je poročila nemška princesa Sofija, sestra nemškega cesarja z grškim prestolonaslednikom. V Atenah je zbrana skoro vsa hohencollerska cesarska rodbina. Nemški cesar poda se potem iz Aten v Carigrad, spremljal ga bode grof Bismark.	I
Nova francozka zbornica šteje sedaj ko so tudi v kolonijah izvoljeni poslanci: 365 republikancev, 172 monarhi-Btov in 38 Boulangistov. Skoro polovica poslancev je novih. Prvi boj bode za izvolitev predsednika zbornice, kajti vsaka republikanska stranka stavi svojega kandidata. Vlada kani omejiti tiskovno svobodo. To namero hudo obsojajo monar-histični listi, kar je najbolj čudno. Tudi radikalci očitajo vladi, da je segla po naj*, slabši naredbi propale monarhije ter hoče j ukovati v spone časopisje, katero je re-1 publika osvobodila. Omeniti moramo, da; na Francozkem ne plačujejo listi koleka, i da nemajo kavcije in da je nikdo ne cenzurira torej tudi ne konfiskuje, naj pišejo kar hočejo. Tudi ni treba prijaviti obla-stvom, ako kdo hoče izdajati list. Ako hoče torej vlada to neomejeno svobodo nekoliko prikratiti, to izvestno ne bode škodilo državi.
straši to, da morajo v tem slučaju na magistratu iskati pravice. Lahko si mislite, kako magistratski gospodje sprejmejo takega »lovenskega očeta, ki pride tožit njih ljubljenčka in glavnega zastopnika njih ideje. Gospodje so silno grobi in z grobostjo odpravijo vbozega človeka ter ga spravijo ob ves pogum, da bi še nadalje zahteval pravice. Prava desna roka tega voditelja naše šole je nova učiteljica na naši šoli. Ona poučuje tudi ročna dela. Deklice ne razumejo nič italijanski, samo jedna nekoliko govori. A gospodična ni zato obupala. „Do konca leta bodo govorile vse italijanski, jaz bom za to skrbela." Tako se je pobahala ta gospodična in v tem smislu je uže pričela svoje delovanje. Hoče nam pomagati, osrečiti nas z italijanščino. Mi teh blagrov ne maramo. Kolikor je nam italijanščine treba, bodemo sejej že sami priučili, zato naj učiteljica na slovenskem oddelku nikar ne skrbi. Briga naj se za to Btvar, da bode otroke dobro poučevala, politiko pa naj pusti doma. Sploh pa bi prosili naše poslance, naj stavijo v deželnem zboru interpelacijo glede postopanja nekaterih učiteljev na okoličan-skih šolah. Ali Brno uže res tako malo-vredni, da nam sme slavni magistrat dajati samo take učiteljske moči, katerim je ita-lijanstvo in samo italijanstvo na misli P O tem morajo naši zastopniki v mestnem zboru spregovoriti resno besedo!
DOPISI.
Iz Rojana 28. oktobra, jlzv. dopis.] Večkrat smo uže tožili v Vašem cenjenem listu, kako se dela tukaj za uničenje slovenske šole. Magistrat, oziroma njegovi organi so brezozirni v izbiranju sredstev, ki jim pomagajo v dosego njih pogubnega namena. Z grožnjami in prošnjami maličijo slovenske stariše, da upisujejo svojo otroke v italijanske razrede mesto v slovenske. A tudi v šoli ima gospod vodja „slavno-zuani" Bonin izvrstno politiko, ki mu pripomore do cilja. On zna na otroke tako „silno uplivati", da se temu uplivu često-krat radi umuknejo ter prestopijo na laški oddelek. Žalibog, da ni pri nas najti nobenega moža, ki bi se znal krepko VBta-viti takemu „vplivu". Naše ljudi najbolj
Domače vesti.
Prihodnja številka našega lista izide radi praznikov mesto prihodnjo soboto — v petek dne 1. novembra.
Predsedništvo političnega družtva ,Edinostu bode imelo odborovo sejo v nedeljo dne 3. pr. m. ob 10 uri predpoludne v prostorih delaUkega podpornega družtva (Via Molin Piccolo št. 1.) h katerej vabi vse odbornike, da se je vdeleže.
Plemeniti dar. Cenjeni rodoljub veleposestnik gospod Fran Kalister blagovolil je pokloniti „Dijaškej kuhinji" 50 gold. Za plemeniti dar se mu izreka najtoplejša zahvala.
Priznanje in zahvala. Dvorni tajnik švedskega kralja poslal je zahvalno pismo našemu rojaku g. dr. K. Glaserju, ki je poslal svoj spis „Altnordisch" švedskemu kralju Oskarju II. kot častnemu predsedniku OBmega mednarodnega shoda orijen-taliatov.
Volilni shod na Občinah. V nedeljo na sbodu volilnih mož ni bil še določen kandidat za V. okraj, ampak se je sprejel predlog, da se odbor političnega družtva dogovori z uplivnimi možmi tega okraja o osebi kandidata, katerega potem proglasi.
Popravek. Ker smo zadnjič po pameti javili v našem listu, da bode v nedeljo 26. t. m. volilni shod in proglašenje kandidata za V. in VI. volilni okraj, na Občinah, popravljamo to pomoto, s tem, da je bilo pri odborovi seji družtva „Edinost" sklenjeno, da se le za V. okraj skliče volilni shod na Občine in da za VI. okraj se pripusti lokalnemu volilnemu odboru odločitev dneva, za kar se je uže predsedništvo omenjenega odbora odloČilo, namreč sklicati sejo v nedeljo 3. t. m. ob 3 urah popoludne v gostilni gosp. Ivana (iodine na Prošeku.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovala: G. K. 33 in L. M. 33. nvč.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za otroški vrt v Ilojanu, se je nabralo v krčmi „Pri družtvu" v Barkovljah v nedeljo 27. t. m. 2 gld. 10 kr. — Iz pusice dotične podružnice v uže imenovani krčmi pa 1 gld. 14 kr.
Slovenski otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda se opre, ako ne pride vmes kaka druga zapreka, dne 19. pr. meseca namreč : na imendan presv. cesarice. Ogledali smo si poslopje ter izraziti se moramo tudi mi o njem prav ugodno kajti primernej-
ših prostorov si odbor ni mogel vdobiti. Odbor vsestranski deluje in nakupuje vse potrebno, da se po končanem popravljanju vrt slovesno in nemudoma odpre. Želeti bi bilo, da bi se tudi Rojančani nekoliko bolj pobrigali za ta velekoristen zavod, ki bode gotovo veliko koristil nežni mladini in tamošnjemu prebivalstvu sploh.
Deželni zbor istrski. V »edmej seji dne 26. t. m. predlaga dr. Laginja resolucijo glede zemljiške odveze, koja se sprejme ter odda finančnemu odseku. Poslanec dr. Volarič interpeluje vlado glede volitev v lošinjskem okraju. Deželni predsednik interpelacije noče sprejeti ker je podnešena izključljivo v hrvatskem jeziku brez italijanskega prevoda. l)r. Vo'ario in Laginja zahtevata, da deželni podpredsednik raztolmači vsebino interpelacije in protestira proti postopanju dr. Campitel-lija. Interpelacija poslanca Mandiča glede gimnazije v Pazinu se zavrača iz enacega razloga. Sklepni račun zemljiške odveze za 1. 1888 s prihodkom gold. 158.004 in troški gold. 155.439 kakor tudi račun dež. zaklada z dohodki gold. 476.727 in troški 430.767 se odobrijo. Verificira Be izvolitev poslancev "NVassermana in Doblanovicha. Prihodnja sija bode 5. novembra.
Batrahiomahia. Dogodki v poreškej deželni zbornice jako neugodno upljivajo na živčevje lahonske gospode v Istri in v Trstu. Dopisnik iz Istre v „Mattino" od 26. t. m. kaj bridko toži žalostno pre-membo v zbornici sv. Frančiška, kjer je od nekdaj donela lepozvoneča italijanščina ter zvrača krivdo novega prizora, da je dež. podpredsednik dober Slovan, da je v dež. odboru en slovanski član, da se postopi slovanska manjšina govoriti v zbornici v tujem, neumljivcm jim jeziku itd. — vso krivdo teh „žalostnih" dogodkov zvrača istrski Lahonček na neke „patriot-ti che seguono una falsa e rovinosa po-litica per il paose i quali rimasero calmi e tramjuilli dinanzi al diseorso bilingue dol rappresentante governativo" patrijote, ki mirno požirajo nestrpnost in prenapetost slovanske manjšine itd. — Torej vsi italijanski poslanci v Istri, ki se kažejo čeloma iniolerantne proti nam Slovanom, te poslance in starega skrajno strankarskega deželnega predsednika, krivi lahonska gospoda, da ne vedo postopati proti Slovanom. Mattinovemu dopisniku bilo bi menda najljubše ako bi 9e v deželnej zbornici v Poreču slovanski poslanci smeli „brevi manu" postreljati ali povesiti na strop. Lahonski strastnež želi, da bi v zbornici zopet na dnevni red prišli nekdanji izgredi, ki jih je prirejela poulična druhal združena na galeriji. Neka žival se res najrajše valja po blatu. —
Prvi Občni zbor novo ustanovljenega pevskega diužtva „Zarja" v Rojauu bode se vršil v nedeljo dne 3. nov. ob 4. uri pop. v gostiui g. M. Bole-ta v Rojanu po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tejnika; 3. Poročilo blagajnika ;"4. Vpisovanje novih udov; 5. Posamezni nasveti in 6. Volitev noTega odbora. Ker je osnovanje enacih družtev v narodnem obziru tu v bližini Trsta velike važnosti, upamo, da se tega prvega občnega zbora udeleži obilno domačih in mestnih gospodov ter da v obilnem številu k družtvu pristopijo.
Pevsko družtvo »Zarja" v Rojauu.
Pravila tega novega, uže petega enacega družtva v obližju Trsta, potrdilo je tukajšnje c. kr. nameutništvo z odlokom št. 15835 od 19. t. m. Družtvo tedaj obstaje sedaj postavno. Mnogo se bilo boriti, da so to novo družtvo ustanovi; dotični odbor moral je premagati marisikako oviro in bojazen. Preveč jo užo naš okoličan udan nasprotnim nazorom in prevlada ga neka nespametna boječnoat pred našimi zagrizenimi nasprotniki — Lahi. Marisikdo je koj začetkom obupoval in ugovarjal, ker je bil hujskan po nekaterih nespametnih omah-Ijivcih. V Tratu živimo na Avstrijskej in svojoj zemlji; slavna naša vlada zatrjuje
tudi nam. kakor vsftn drugim narodom ki je Sel v mesto k zdravniku, nad katerim enake pravice; 40.000 nas je v okolici in so posebno slavno pokazali svoje lahonsko mestu in naša prava spoznavajo državni junaštvo. Komaj se jim je izvil iz rok ter
zakoni. Je-li se moramo mi udati nespametnim željam nekaterih strahopetnežev in odpadnikov; ali hoćemo tu delati z mestnim magistratom za polaščenje slovenske okolice ? Nikakor ne. Pravice katere so nam pripoznane od iste vlade moramo ;gojiti ter upotrebiti. V naobrazbo, oliko in kre-penje narodne zavesti in prosvete pripomore največ petje. 1'bran pevski zbor z krasnim napevom v milem meternim jeziku oblaži srce in navduši še tako trdega človeka ter ga spodbode za pravično in postavno stvar, da spoštuje in ve ceniti svoj mili slovenski jezik in svoje starodavne običaje in šege. Ako so naši pradedje vedeli nam ohraniti dragocen zaklad — slovensko govorico nespremenjeno, kojo smo mi po njih podedovali: ni-li naša sinovska naloga in dolžnost, da gojimo to cvetico ter ostanemo verni svojemu slovenskemu narodu? Da, neznačajnež, nevredna kukavica je oni, kateri zameta svoj jezik in običaje, katere je podedoval od svojih starišev in pradedov; nespameten in neumen je oni, kdor deluje v strahu pred lahonskim magistratom v potujčevanje svojega rodu. Magistrat in lahonska „gospoda" ne9ta vsemogočna; nad njima čuva vlada. Časi se spreminjajo in tudi samo-vlastemu gospodarstvu Lahonov v mestnej hiši odklenka. Mi se ne smemo zbati tujcev temveč, v svesti si, da tu živimo na domačih tleh, ljubimo vse kar je domače; oprirnimo se in gojimo slovenski jezik in krasno slovansko petje! Kdor se še pomišljai posnema naj srojega prijatelja in znanca ter naj se vpiše v novo ustanovljeno pevsko družtvo „Zarja" bodisi kot delujoč ali kot podporni ud! Ako bodemo delovali po besedah pesnikovih.
Ne samo kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan! Dosežemo silnih uspehov, ki bodo vsem nam v duševno korist in čast.
Mi z največjem veseljem pozdravljamo novo „Zarjo", kojej Bog podeli dolgo in uspešno živenje.
Knjižnici pevskega družtva „Adrija" v Barkovljah so darovnli ti-le gospodje: Dr. Turna 5. Gč.na Ana Martelanc 20. 81. Matica Slovenska 12. Drag, Martelanc 4. Jakob Pertot 3. Franjo Godnig 4. Ferd. Starec 2..in P. Mlač 1. knjigo. Srčna hvala!
Javna dražba. Dne 5. novembra bode ob 10. uri dopoludne v II. nadstropju namestnike palače v Trstu javna dražba novega eolskega poslopja za žensko učite« Ijišče v Gorici. Klicna cena je 73.108 gl.
pobegnil v Tončičevo hišo. Koje gospodar Andrej Tončič slisal ta krik, priletel je z vilami proti hudobnežem, — ki se takoj vrnejo nazaj v mesto. Slovenskemu možu so popolnoma poteptali in pokončali nov klobuk. — Svoje mišljenje so pa pokazali s klici ,Viva 1' Itnlia".
Dva moža sta naznanila policiji celo to zadevo, ki je lahonske ličke dela pod ključ. Izgovarjali in zagovarjali se bodo, — da so bili pijani. Tak izgovor ne bi smel nič veljati. Kar trezen misli, pijan pove, po znanej prilovici: V vinu je resnica.
Evo prinosa k zgodovini lahonske kulture na Primorskem!
Lahonstvo V gorici. Mestno starešinstvo v Gorici je imenovalo mestnim inženirjem s 15 proti 5 glasovi nekega Martinuzzija italijanskega podanika čeprav je za to mesto se oglasilo mnogo avstrijskih prosilcev. Vladin zastopnik je izjavil, da si pridrži proti temu sklepu svoje korake. Prav je. Goriški La-honi so v nesramnem nepotizmu in iredentizmu popolnoma enaki način tržaškim Progressovcem. Kjer gre za pomoč tujcem, italijanskim privandrovcem — imajo ti denarja preveč. V Gorici imajo še to dobro, da si vladin zastopnik pridržuje učiniti posebne korake. Pri nas se pa pošilja denar o podporo avstrijskih vojaških beguncev v Kimu in celo za monument verskega prekneuha Giordana Bruna a vlada mimo gleda, niti besedice ne črhne na to očito oberdunkovanje v javnih sejah mestnega sveta. Nam se zdi, da si vlada tu pridržuje korake ko bode prekasno 1
Podporno družtvo za slovenske visoko-iolce na Dunaji ima svoj prvi občni zbor 9. novembra t. 1. v Knavsovi restavraciji „zum Lothringer" I. Kohlmarkt št. 24 v dvorani pri tleh.
Št. Jakobska posojilnica na Koroškem ima na menice izposojenih 101.508 gld., na dolžna pisma 53.675 gold., pri drugih zavodih naloženih 3200 gold. Uloge druž-nikov z obrestmi iznašajo 67.611 gold., hranilne uloge 81,856 gold., reservni zaklad 8271 gold.
Vidi se iz tega, da hranilnice po drugih slov. pokrajinah lepo napredujejo — mi v bogatem Trstu pa nemamo najmanjšega denarnega zavoda!
Novi okrajni zastop Celjski prišel je povodom pregledovanja računskega sklepa za leto 1888. in proračuna za 1889. velikim goljufijam na sled, katere so se zvršile na
89 kr. Slovenski podjetniki, evo vam lepe ^do okrajni blagajni še v prejšnji dobi
prilike.
Mestno starešinstvo ima nocoj javno sejo. Na dnevnem redu je mej družim predlog odseka za trge, da se ustanovi v zgornjej okolici živinski semenj. Mestni Lahoni bodo ustanovitvi enacega semnja gotovo privolili, da s tem pokažejo koliko jim je na srcu blagor naših okoličanov ter da bodo imeli razlog za uspešno agi-tovanje pri predstojećih volitvah. Brez dvojbe se bode za nov sejm odločno po-tezal banski gospod, ter ne s tem prikupi svojim nezavednim volilcem. O seji bodemo poročali prihodnjič.
Ženska poddružnica sv. Cirila in Metoda V Gorici priredi v nedeljo dne 10. novembra v dvorani „Goriške čitalnice" veliko besedo z gledališko predstavo, deklamacijo, sviranjem na glasovir, na gosli, na citre itd. — Posnemanja vredno.
ko so še v okrajnem zastopu vladali Celjski „Nemci". Komisijon okrajnega odbora, kateri je vsled tega te reči preiskova', našel toliko in tako „sumljivega" gradiva, da se je cela zadeva takoj odstopila ka-zenskej sodniji.	„SI. N.tt
Ostrupljenje. Neka 1 "letna deklica je menda jako nesrečno ljubila; ljubimec jej je bil menda nezvest, glava pa polna romanov in druzih neverjetnih dogodkov, radi česar je v svoje j žalosti spila kupico strupa hoteč umreti. Dr. Mandič jej je prihitel na poinoč ter nesrečnico rešil. — Samomor. Nek brivec šel je minoli teden na katoliško pokopališče k sv. Ani ter tamkaj na grobovih izpil čašo strupa. Ko je prišla zdravniška pomoč, bilo je uže prekasno. Dan na dan čuje se v Trstu o žalostnih samomorih radi pomanjkanja. Zgoraj imenovani zapušča pet nepreskrb-
Ooda rossa, preko katerega ni dosedaj še nikdo prišel. Bila sta zvezana z vrvjo ter plezala na rob; ali zdrsne se jeden plezalec in potegnivši z vrvjo za seboj še svojega druga oba telebneta v prepad ter ostaneta koj mrtva.
Ponarejeni novi goldinarji za-dedili so se na Dunaju v velikem številu. Isti ho se precej nespretno ponarejeni ; tisk v sredini je zaplavljen in nejasen ; ako se je dobro pregleda, lahko je je spoznati za ponarejene. Dunajska policija je prišla na sled ovečjej družbi ponarejalcev denarja.
Vojskini troški na Nemškem. Nemški državni zbor se bode posvetoval o novem državnem posojilu od 266-7 milijonov mark. Od tega zneska se bode potrosilo 183 milijonov v vojakine namene. Pri tej; priliki je važno omeniti, koliko je stala' nemška vojska od 1. 1886 do 1. 1889. V tej dobi je požrla nemška vojska ogromno svoto 2256 milijonov mark. V p«tih letah i je tedaj Nemška izdala skoraj jedno milijardo mark za oboroževalno namene. Na-^ vadno ima vsaka predloga v nemškej zbornici odjeka v nasej avstrijskej zbor- j niči. Evropski jež nema še zadosti igel, j da bi zbadal ubozega davkoplačevalca. |
Poslano. *)	j
Podpisana priporoča najemnikom mal-tarine v Lokvi, da postavijo na mesto denašnjega služabnika, druzega sposobnegf, človeka, ker sedanji ne odgovarja zahtevam.
V Lokvi, dne 27 oktobra 1889.
Marija Lukovec.
*) Za stvari pod tem nnslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva.
Duuajska borsa
29 oktobra Enotni dri. dolg v bankovcih — — jjld. £5
„	v nrobru — — —
Zlata renta— — — — — — — — 5°/0 avstrijska renta — — — — — Delnice narodne banke — — — — Kreditne delnice — — —■ — — —
London 10 lir storim--— — —
Francoski nnpoleondori — — — — C. kr. cekini — — — — — — — Nemško marke — — — —■ — — —
ILUSTROVAN NARODNI KOLEDAR
za leto 1830.
Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar.
Dobiva se v „Narodni Tiskarni" in v bnkvar-nali J. Giontini-jevi in M. Gerber-jevi v Ljubljani. Naroča ne j>a lubko v varili bitkvarnah. V Trstu dobiva se v „Tiskarni Dolenc" in , TržaSkem podpornem in bralnem družtvu".
Cena 45 kr., po po&ti 50 k p.
Vsebina: 1'opolen koledar, kateremu ho pridejana tudi slovnnsk« imena, in cerkveni koledar. ' Nadalje : Genealogija cesarRko hiSo. Sedanji vladarji evropski. Vojvodinjo Kranjsko: Vsi deželni za-stopi, doželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov,e. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. poŠto. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbino kolekov. Sojnii na Kranjskem. — Zabavni del : Nufii zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči llusalk Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Bou-lnnger, Orijentalska železnica. SmeSrtico. — Nazna nila	3—5
Prave kranjske
KLOBASE
in druge mesnine,
dobiva se pri
2 — 2
Josip-u Urbančič-u
ulici Torrente št. 10.
85 105) 100 919 914 119 9 5, 58
50 65 50 50
«5 05 47'/»
82'/«
Brnsko sukno
za elegantni)
jesensko ali zimsko obleko
▼ odmikih po m. 3*10. to je 4 ounnjBke vatlje vsak kupon z\ nr ffl'l. 4 30 iz fin« HT gl. 7-75 iz flnejtfe M Wm~ (d. 10.BO iz j:.ko Hrt • BV p"1<1 12 40 Iz naj line j Po
pristne ovčje volne
kaknr tudi sukno za povrBnJ« Kuk"if>, Češljano sukno, p'i>p|cteno z s il>, zimsko viljun.i stikno, Bukti" za lov,A, tkaninu iz niti. kutere -e dnjo 1'r.tti, fino in najfinejše Krno sukno za iriilon nblfke Iti. itd. pofi Ju proli povelju iznosu reulnu in Ri lidiia, jako dobro pognana
tovarniška zaloga sukna
SlEGEL-IMHOF
v Brnu Bri'innl.
Izjava! Vsa kupol je dolg 1110 m. in Širok 130 ctm., torej zadngtujo popolnoma z« kompletno obleko za fr»*pode.
Tudi s« duje kolikor metrov no iell luinSi *e, du ue odpoftlje naianft obl.^o po iziti Mnom uzornu,
Uzorci zastonj in franko. 10-20
Slavnemu občinstva
uljudno naznanjam, (la sem odprl v S. Nicolo novo pivarno
ulici
it
M PflmiU
v katerej se toči izvrstna piva od Pilsenetz, na jboljša vina in napravljene izvrstnih jedil, SI.
občinstvu se tedaj nujkorkejše priporoča 4—1	Spoštovanjem
FR. DANIEK.
La Filiale della Banca Union
TRIE STE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca o Cambio • Valute,
a) Accetta verumnenti iti Conto correute, abbonando
PER HANCONOTE: 3* 0 c. proav di 5 g ni
at 01	10
' S 10 11 11 »1 1)
31,. a 4 meni fiflso
8» I .. a R -
s r
8"/* „ a 8
PER NAPOLEONI: 2s/«n/0c. prenr.di20 g.ni
8 «1» M M 40 „
3'/« nn * H 3 mo8i * 6 f>
Nasledki lahonskega hujskanja v Gorici. J IjeniH otrok in udovo. In vendar se tukaj
Dne 22. t. m. so šli štirje potepuhi ob 11. uri dopolurlne iz mesta čez Gorišček po solkanski cesti ter razsajali, kakor da bo pijani. Popevali bo laške pesmi jako dvomljive vrednosti. Kogar bo srečali na cesti, upraeali so ga, ali je Lnh ali „scIhP; če je bil Lah, pustili so ga naprej, Slovence pa napadli, pehali in tepli, Blizu gozdnega urada srečajo nekega bulehnega Slovenca,
dosti podari v dobrotvorno namene. Ali dobrotniki dajojo denar navadno mostnemu magistratu, da ga razdeli mej uboge, koji magistrat tudi v teui jako jednostranski postopa ter podpira vočinoma laske lenuhe in postopače ali nekatero ženske, kojim delo smrdi ! —
Ponesrečena planinca. I)va turista iz Gradca sta hotela 21. t. m. doseči groben
in druge osehe razumne, katere prihajajo mnogo v dotiko z občinstvom, spretne in zanesljive naj pošljrjo svoja prašanja radi izdatnega zaslužka, ki vedno narašča ter traje več let, na A. G. 1.867" Graz,
postlagernd.	8—10
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reaarva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvu _ pld. 8,31 H).0W-Reservni fond o<- doniSUov • Posebnu reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje Rezervn; fond za podjetje rut premikanja vrednostniii efektov Prcmijna reserva vseh oddelkov • Reserva za škode	»
24-20	V portfelju:
Premije, ki pe imaio potirjati
v prihodnjih letih	. »
Skupni znesek v: h škod plačanih o« I. lhH* do 1K83 cld 114.H19.847 On
Urad ravnateljstva: Via Valdirivo. št 2 (v laslnej hi*i .
536.623*112
150.000'-
i»;i .500 -7.343.780-36 2*>7 001 -
16.954.118 57
n v
Šulle lettere di versamento in circo-laziono andra in vigore il nuovo tasao d* interese a datare dal 13 e 20 Maržo a seeonda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 23/4°[0 in« teresse annuo sino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chfeque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamonti in apposito libretto.
Conteggia por tutti i versumenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desirao giorno.
Asttume pei propri corfentisti Tincaseo di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna. Budapest ed altre principali cittk, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facoltk di domiciliare effetti preseo la sua cassa franco d'ogni spesa per en&i.
b)	S'inmrica delVacquintQ e della vendita di effetti pubblici, valute o divise, nonehe dolV incasso di asm/ni, cam-biali o coupons, verso 1 |s°Io pr°v" vigione.
c)	Accorda ni propri committenti la fa-colh) di depositare effetti di qualsiasi apocie, e ne cura (jrntis rincasao doi coupons nI I a scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno 4>^°io 0 5°[0 della Iiama Commerciale Unghe-re*r di Ped e le lettere di pegno 4°|0 doli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna.	20—24
Trieate, H^Marzo 1888.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu