•1••••••••^••••^>•>••• ••••••••^>•>•••^>•>•••4>•••>•••••«>••!>••••••>•:' Marjan Drnovšek AMERIKA: RAJ ZA ŽENSKE V času prvih priseljencev na severnoameriš- kem kontinentu in pionirskega osvajanja nepre- glednih prostranstev ameriškega Zahoda in tudi v času množičnega izseljevanja Evropejcev prek Atlantika, ki ga spremljamo v 19. in na začetku 20. stoletja do prvih let po prvi svetovni vojni, je bilo število izseljenk manjše od števila izseljen- cev. Ko pomislimo na boje z Indijanci in na ko- lonizacijo ogromnih ameriških gozdov oziroma brezmejnih travniških poljan, pomislimo naj- prej na moške osvajalce Divjega zahoda, na is- kalce zlata v Kaliforniji, rudarje bakrene rude ob Zgornjem jezeru, na kravje pastirje (Cowboye) in še bi lahko naštevali. Kako pa je bilo z ženska- mi? Sprva so prihajale posameznice kot sprem- ljevalke svojih mož, kasneje so se odzvale vabi- lom mož in zaročencev, ko so se le-ti odločili, da si uredijo dom v novi domovini. Vendar je njiho- vo število vedno zaostajalo in posledica tega je bil nastanek vsem Američanom znanega rekla: "America: The paradise of women".1 Preprosto rečeno: pomanjkanje žensk je povzdignilo nji- hovo vlogo v ameriški družbi, kar je vplivalo na spoštljivejši odnos moškega prebivalstva do svojih sodržavljank. Mit o trpeči ženski—materi, ki z otrokom v naročju spremlja svojega moža 1 Omenja ga tudi Jurij Trunk Glej: J Trunk-Amerika in Amerikanci — Samozaložba, Celovec 1912, str 430. na poti proti ameriškemu Zahodu in se nato ubada na zemlji kot enakovredna partnerica možu — farmarju, nam je znan iz literature, širše- mu krogu Slovencev pa tudi iz ameriških filmov. To svetlo podobo ameriške ženske je motilo sa- mo dejstvo, da so vsi kraji, zlasti novonastale gozdarske ali rudarske naselbine, imeli vsaj en "saloon", kjer so v njegovih zgornjih ali stran- skih prostorih nudile svoje usluge "dame" vseh barv kože in narodnosti. To je bila tudi posledi- ca pomanjkanja žensk v Ameriki in dejstva, da je bila večina novih priseljencev v svojih najbolj- ših letih. Toda poleg te podobe so se po Evropi hitro širile novice o samostojnosti ameriške žen- ske, o dobrih možnostih za izobraževanje pri- padnic nežnega spola in sploh o enakovredno- sti žensk in moških, vsaj na nekaterih področjih javnega življenja. Koliko je bilo v tem pretirava- nja in koliko resnice, je vprašanje, saj so bile tudi v Združenih državah velike razlike v obravnava- nju žensk med ameriškim vzhodom in njegovim jugom, da o Indijankah, črnkah in Azijkah (zlasti Kitajkah) sploh ne govorimo. Tudi Židinje, Itali- janke in Slovanke, ki so se v glavnem priselile v ZDA z zadnjim množičnim valom v dveh oziro- ma treh desetletjih pred izbruhom prve svetov- ne vojne, so delile usodo moških priseljencev: na njih so gledali kot na nepismene, umazane in sploh necivilizirane ljudi. Odpor "starih" gene- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 racij Američanov proti prihajajočim z evropske- ga vzhoda in juga je prispeval k strožjim pogo- jem za priseljevanje in končno do priprtja "zla- tih vrat" v ZDA na začetku dvajsetih let našega stoletja. Ta gledanja še danes niso povsem pre- sežena, čeprav se rado govori o ameriški ženski, zlasti ženi in materi, temelju ne samo družine, ampak tudi moža na vseh področjih njegovega javnega življenja. Zato se ne smemo čuditi, da ob prisegi ameriškega predsednika stojijo ob njem otroci in zlasti žena, ki je v primeru zadnje Clintonove prisege, 20. januarja letos, držala v rokah biblijo, na katero je njen mož Bill Jeffer- son prisegel kot 43. predsednik ZDA. In kako je bilo s Slovenkami v Združenih drža- vah? Redke izseljenke z zanimivimi življenjskim zgodbami najdemo že med prvimi slovenskimi priseljenci v obljubljeni deželi onstran Atlanti- ka. V času, ko so v Ameriko odhajali slovenski misijonarji in krošnjarji, med njimi ne bi priča- kovali tudi predstavnic nežnega spola. Najbolj znana slovenska misijonarja iz prve polovice prejšnjega stoletja, Friderik Baraga in Franc Pire, sta pritegnila svoje sestre. Frideriku Baragi se je ob vrnitvi s prvega obiska v Evropi leta 1837 pri- družila mlajša sestra Antonija, Francu Pircu pa je leta 1855 sledila sestra Polona, poročena Noč, z vso družino, leta 1864 pa še ena od polsester. Tudi Marija Trobec, ki se je leta 1870 odpravila v Ameriko, je bila sestra misijonarja Jakoba Trob- ca. O njih vemo več, ker so bile bolj ali manj izo- bražene in dovzetne za pisanje pisem. Manj pa vemo o tistih Gorenjkah, ki so v šestdesetih letih 19. stoletja spremljale može v Minnesoto in niso Prijele za pero ali pa njihova pisma niso bila ob- javljena v takratnem časopisju. Antonija Höffern je prvič zaprosila za izdajo Potnega lista za potovanje k bratu Frideriku Ba- ragi v Cincinnati že leta 1836. Odpluti je hotela na eni od avstrijskih vojnih ladij iz Trsta in Vr- hovno mornariško poveljstvo v Benetkah ji je sporočilo, da je to možno, če ima predpisana Potni list in izseljeniški potni list (dovoljenje). Kasneje je to obljubo preklicalo, ker so ladijski prevoz poljskih emigrantov v Ameriko zaustavi- '•• Na eni od teh ladij naj bi se peljala tudi Bara- gova sestra.2 Tako se mu je šele naslednje leto Pridružila v Parizu oziroma v pristanišču Le Ha- Vru de Grâce na atlantski obali, odkoder sta sku- PaJ odpotovala v Ameriko, kjer mu je namerava- la pomagati pri njegovem misijonarskem delu. Bila je vdova po finančnem uradniku Feliksu pl. Höffern-Saalfeldu in nesojena družica Prešerno- vega prijatelja Matije Čopa. To je bila verjetno prva izseljenka iz slovenskega prostora, ki je sto- pila na ameriška tla. V New Yorku sta z bratom kar štiri tedne čakala na prtljago, ki se je peljala s tovorno ladjo, in največ časa je preživela v druž- bi družine avstrijskega konzula. "Bila je vedra in živahna do razigranosti. Zanimale sojo narav- ne lepote. Njena pisma so polna šaljivosti, naga- jivosti", je o njej zapisal Baragov življenjepisec/ Na poti v Mackinac, kraj med Michiganskim in Huronskim jezeru na severu Združenih držav, so jo navdušili Niagarski slapovi, ki so zapustili občudujoč vtis tudi v mnogih kasnejših sloven- skih izseljencih. Zimo 1837/38 je preživela v Mackinacu, na pomlad pa je prispela na Barago- vo misijonsko postajo La Pointe ob Zgornjem je- zeru, kjer so živeli Indijanci iz rodu Očipve. Kot učiteljica in zlasti kot Baragova gospodinja je vzdržala le dobro leto dni1, nakar je odšla v Phi- ladelphijo, kjer je ustanovila vzgojni zavod za dekleta. Finančne težave so jo prisilile, da je za- pustila Združene države in se leta 1854 ustalila v Rimu, kjer je vodila podoben zavod za dekleta (Ladies institute). Njena življenjska pot se je končala v Ljubljani, kjer je v osamljenosti in skromnosti umrla 21. maja 1871.5 Kaj je spodbudilo štiriintridesetletno žensko, da se je odločila za odhod v Ameriko? Zlasti iz- guba moža in tudi možnega ženina sta bila huda udarca za življenjsko eksistenco ženske, plemki- nje po naslovu in meščanke po načinu življenja, in to v takratnem času, ki ni bil prizanesljiv lju- dem s podobno usodo. Pot z bratom v Ameriko je bila ena od morebitnih odrešitev pred tegoba- mi življenja vdove na Kranjskem, ne pa tudi do- končna in zadovoljiva rešitev. Bivanje v divjini, opravljanje gospodinjskih del, učenje Indijan- cev in podobno je niso zadovoljili in zato je odš- la v mesto, kjer je na dekliškem zavodu pouče- vala ženska ročna dela, glasbo in angleški, nemš- ki, francoski, italijanski in španski jezik. Ned- vomno so bila ta opravila bližja njeni izobrazbi in duhovnemu svetu. Toda v Ameriki so bile me- je med osebnim uspehom in propadom zelo Arhiv Republike Slovenije. Deželno predsedstvo za Kranjsko, 1836/990, 1133, 1986 in 2477 3 Jaklič, Franc — Šolar, Jakob. Friderik Baraga. — Mohor- jeva družba v Celju, Celje 1968, str 81. 4 Nad razmerami v La Pointu je bila razočarana Revšči- na in preprosto življenje sta bili za telesno Šibko vdovo prehudo breme Julija 1839 je zapustila Baragov misi- jon. 5 SBL (Ljubljana). 3 zvezek, 1928. str 327 VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE Hudomušna Vavpotičeva ilustracija elegantne ženske postave (Kanada), ki kaže osle za njo hitečemu in vabečemu oboževalcu (Združene države A merike) rahle in, žal, se je njena tehtnica nagnila na stran življenjskega neuspeha, ki jo je spremljal do konca življenja. Buren odmev v Novicah je julija 1855 povzro- čil odhod Polone Noč6 v Ameriko. Ta je bil toli- ko bolj razumljiv, ker je bila sestra misijonarja Franca Pirca. Pire je bil pogost ameriški dopi- snik Novic in Zgodnje danice, če omenimo sa- mo v slovenskem jeziku izhajajoči pomembnej- ši glasili iz srede 19- stoletja. Ko je leta 1852 pri- šel na območje gornjega toka reke Misisipi v Minnesoti, je začel vabiti kmečke družine iz Kranjske, da se preselijo v to deželo, pri tem pa jim je obljubljal vso pomoč po prihodu. Z vabili je sprva vznemiril le sestro Polono, ki je z mo- Polona Pire (Kamnik, 4. 2. 1806 -ZDA, 1878). Bila je deseti otrok v zakonu Jerneja Pirca iz Kamnika in nje- gove žene Neže, roj. Vavpetičiz Trobevnega pri Vranji peči. Njun prvi sin, rojen tri dni preti njuno poroko, je bil Franc, kasneje misijonar v Ameriki. Od poslednjih Šestih otrok je ostala živa le Polona, najmlajši Prane pa je preživel vse brale in tudi sestro Polono. Glej: Zika. Ivan: Trije Pirci v Ameriki— Kamniški zbornik. XII, Kamnik 1969. str. 133 in nasi. žem Lovrencem7 in štirimi otroki zapustila Pod- brezje na Gorenjskem in odšla v Ameriko. Druž- bo jim je delal tudi mladi kmečki fant Janez Po- gačnik, ženin Polonine starejše hčerke. Urednik Novic dr. Janez Bleiweis je bil zgrožen. Krivdo za odhod je naprtil Poloni, ki po njegovem "ni imela več obstanka usvoji domovini", zato je hi- šni poglavar "na vrat na nos prodal [grunt!] in komej toliko zanj skupil, kolikor jim bo za pot v NoviJorkpotreba. "Po Bleiweisu je imel Pire re- snično veliko zemljišče za naselitev in "dobre dohodke", vendar naj bil bil že ostarel — poleti 1855 je štel že 69 let — in bi lahko kmalu umrl. Zato se je spraševal: "Kaj bo prosti krajnski kme- tic začel samotež v Ameriki? S čim bo svoje pra- vice branil? Sicer pa mora v ženinu precej velik plamen ljubezni goreti, da gre za ljubico celo v Ameriko! Bog daj, da bi se prešelniki prezgodaj nekesali!"* Polona Noč se je po prihodu oglasila doma- čim v Podbrezje na Gorenjskem s pismom, ki so ga objavile Novice 9. januarja 1856. Po neprijetni vožnji s parnikom so po 37 dneh stopili na trdna tla v New Yorku.9 Prvi vtis ni bil prijeten, saj so jim ukradli praznična oblačila. Vendar so šest tednov pred Vsemi svetimi srečno prišli na cilj v Sv. Jožef (St. Joseph), komaj osem milj od St. Clouda.'" In kakšni so bili prvi vtisi izseljenke o novem okolju in življenju v njem? V prvi osebi 10 7. l.ovrom Nočem, čevljarjem s Koroške Bele, se je orno- žila v Kamniku 10. novembra 1828. Šele kasneje sta se preselila v Podbrezje, kjer sta kupila grunt. Novice (Ljubljana). 1855, št. 56, str. 224. Podobno raz- mišljanje zasledimo deset let kasneje vpistnih zdravni- ka Janeza Kovača • Podliščekova. kije vabil Slovence v Srbijo: "Jaz mislim, da je mnogo pametneje na jugoslo- vanske še zelo prazne in rodovitne dežele obračati in Ondl naseljevati se, kakor pa v daljno Ameriko in v dru- ge čezmorske dežele misliti. Dokler je častiti gosp. Pire misijonar v Ameriki, je že še, ker on je desna roka in varh Kranjskim naselnikom v severni Ameriki; kaj pa počno reveži ondl, kadar častitljivi starček oči zatisne?" Glej.J. Kovač — Podliščekov, "IzKragujevaca vSrbii", 1. 5. 1866. - Novice (Ljubljana), 1866 (13- 6.), št. 24, str. 193-194. Pot skozi Evropo do Hamburga je minila brez večjih nevšečnosti, čez Atlantik pa ne. Parnik je sprejel 320 ljudi injeplul najprej do Liverpoola, nato dalje do New Vorka. Plovba ni minila brez viharjev in morske bolez- ni, kar je prizadelo tudi Polono St. Cloud je ležal ob izlivu reke Sauk v Misisipi. Prane Pire je na tem mestu leta 1855 odkupil nekaj zemljišč za postavitev cerkve in drugih stavb. Naselbina je po- stala središče kolonizacijskega gibanja v tem delu Min- nesote in glavna njegova osebnost je bil ravno Pire, ki so ga imenovali tudi "oče mesta St. Clouda". Večina pri- seljencev so bili Nemci, ki so se ukvarjali s trgovino, obrtjo in drugimi posli. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 množine napisano pismo poroča o letini, ki so jo Nočevi prišli šele pobirat in uživat. Vendar moramo poudariti, da je za lažji začetek njihove- ga novega življenja le poskrbel Franc Pire, tako tudi k uživanju sadov prve letine. Po njegovi za- slugi so že ob prihodu imeli dobro stanovanje, živino, orodje in dovolj semena za naslednjo se- tev." Slabih pet let kasneje je Zgodnja danica obja- vila Pirčevo pismo z novicami o Poloni. S svojo družino je srečno živela pri Sv. Jožefu ob reki Sauk River na 160 oralov velikem posestvu. Po- sestvo je bilo štiri leta po pridobitvi ocenjenjeno na vrednost več kot 4000 goldinarjev.1- O njiho- vem dobrem gospodarjenju zasledimo podatke tudi leta 1864, ko so ob dobri letini pridelali čez 800 mernikov pšenice, od katere so po njiho- vem mnenju plačevali previsok davek, to je v vi- šini od 11 do 13 dolarjev (za primerjavo: pred iz- bruhom državljanske voj- ne v Združenih državah so plačevali le od 4 do 5 dolarjev.)13 Leta 1864 je prišla v Minnesoto še ena Pirčeva sestra; to je bila Katarina ali pa Marija iz tretjega zakona Jerneja Pirca.1' Sprva je pomagala Poloni, kasneje pa se je tu- di omožila.15 Ta ni daleč od takrat splošno sprejete družbene norme, da je ženska, ki se prepusti hrepenenju in v težnji po boljšem in lepšem življenju zapusti dom(ovino), neizogibno obsojena na kazen in pogubo. Kaj bi bilo, če bi zapustila še družino in sama odšla v Ameriko? In kako je bilo s položa- jem žensk v Ameriki v času, ko je tam živela Po- lona Noč? To nam v drobcih odražajo pogledi mladih moških, ki so se sicer odločili za duhov- niški poklic, vendar se v svojih pismih niso mo- gli izogniti temu vprašanju. S tega vidika mora- mo tudi ocenjevati te poglede, ki so lahko pri- stranski, zlasti v poudarjanju negativnih strani ženskega sveta. Mladi bogoslovec Jakob Trobec je že v letu prihoda (1864) v benediktinsko opatijo St. Vin- cent v Pensilvaniji v pismih obširno poročal o Polona Noč je verjetno umrla leta 1878, ko je bila zelo bolna in je pisala bra- tu Francu v Ljubljano.16 Zahvalila se mu je za nje- gove pozdrave iz Ljubljane, ki jih je poslal po ne- ki Gorenjki, odhajajoči v Združene države. Na kratko si oglejmo še Bleiweisovo misel o krivdi Polone Noč za odhod družine v Ameriko. Mladi Janez Pogačnik seje zaposlil pri ostarelem Pircu kot hišnik.Glej: Zika, Ivan: Trije Pirci v Ameriki. - Kam- niški zbornik, XII, Kamnik 1969, str. 146. Vpisnin ali samo v objavijo zapisana vrednost 400 gol- dinarjev, kar je nedvomno napaka. Glej: Pirčevo pismo brattt Simonu Pircu v Gradec, 12. aprila 1859. -Zgod- nja danica (Ljubljana), I860, št. 8, str. 67. Pisma stalno bohlten brat ni prebral, saj je umrl že februarja istega leta. Simon je bil kaplan v Podbrczju od 1831 - tudi v času, ko je župnikoval Franc Pire (1830-35) -, sestra Polona pa mu je gospodinjila do leta 1838, ko je moral oditi v bolnišnico usmiljenih bratov v Gradec, kjer je 8. februarja 1859 tudi umrl. Dekliška Marijina družba v New Yorku ameriškem življenju in tudi o ameriških žen- skah. Njegovi pogledi se ujemajo z mnogimi drugimi slovenskimi izseljenci. Očital jim je, da se redkokdaj vidijo pri delih na polju in da so nagnjene h gosposkemu obnašanju, hkrati pa je izrazil željo, da se vrle Gorenjke ne bi zgledova- le po njih. Trobec je menil, da je bila Američan- kam največja skrb nega lastne lepote ("lišpa- nje") in ubijanje prostega časa s sprehajanjem in igranjem na klavir ("glasovir"), inštrument, ki ga " Tomažičevopismo župniku v Breznici, 15- 12. 1864.— Zgodnja danica (Ljubljana), 1865 (20. L), št. 3, str. 22. 1/1 To je iz zakona z Ano Sodar; Katarina je bila rojena 8. 3. 1827, Marija pa 4. 6. 1830. Zika, Ivan: Trije Pirci v Ameriki. — Kamniški zbornik, XII, Kamnik 1969, str. 148-149. Misijonar Prane Pire seje leta 1873 v 88. letu starosti umaknil v domovino. /5 /6 VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE je imela vsaka premožna hiša. Mogoče so se loti- le še pletenja in pranja, vsa druga hišna dela — med drugim kurjenje, pometanje ipd. — so mo- rali opravljati moški. "Se vé, da tudi vse Evropej- ke lenih amerikank ne posnemajo, ampak se nektere še starih navadderžijo", je sklenil svoje modrovanje o položaju ameriške poročene žen- ske Jakob Trobec.17 Vendar je resnici na ljubo omenil, da imajo v Združenih državah izvrstne šole za ženski spol, ki jih obiskujejo tako mlade kot stare, tako ubožne kot bogate. Tudi oddalje- nost jim ni bila ovira pri nabiranju učenosti, saj "vse zná jahati, na konja se vsede, in hajdi v šo- lo'", tako tudi mlada dekleta in žene.18 Njegov stanovski kolega Janez Tomažič tudi ni mogel mimo lenobe Američank, saj so se po njegovem mnenju najraje ujčkale v gugalnih stolih in brale časopise. Na poti iz New Yorka proti St. Paulu v Minnesoti je videl — kot da bi jih štel — le tri, ki so delale na polju.19 In ko je jeseni 1864 prišel med Gorenjce k Sv. Jožefu, je za pri- seljence zapisal, da so srečni v novi domovini, glede žensk pa pristavil: "... le ženstvo za dolgo- časnostjo zdihuje, menda zato, ker so preveč v samoti, ter nimajo priložnosti po domači kranj- ski navadi opravljati."2" Leta 1870 je dopotovala v Združene države Marija Trobec, sestra misijonarja Jakoba Trobca, ki je zelo doživeto opisala svojo pot in prvi stik z novo deželo. Njeno pismo je objavila Zgodnja dánica.21 Redka so bila pisma, ki jih je napisala ženska roka in so bila objavljena v Novicah ali Zgodnji danici Vzroke lahko iščemo v njiho- vem majhnem številu med slovenskimi prise- ljenci v Združenih državah, nevajenosti pisanja ali pa celo v politiki obeh glasil, ki sta objavljali le malo prispevkov ženskih dopisnic. Glede ob- jave pa je bila pomembna — tako za moške kot ženske pisce — tudi njihova ustrezna vsebina, ki je, vsaj pri Zgodnji danici, pomenila izraze glo- boke vernosti in pripadnosti cerkvi. Ta pobož- nost veje tudi iz Marijinega pisma. Pismo goreče katoličanke je bilo naslovljeno na prednico ur- šulinskega samostana v Ljubljani, kjer se je tudi pripravljala za pot v Ameriko. Tako lahko razu- memo tudi njen poudarek v pismu na verskih zadevah in na problematiki misijonarskega vsakdanjika. Pri bratu je bila zaposlena kot gos- podinja, pri verskih obredih pa je tudi pela in igrala orgle. Veselila se je vsake pridobitve za skromno Trobčevo cerkev v Wabashawu, tako tudi novega tabernaklja, ki ga je naredil Martin Mikuž22, rojak iz Rakitne na Kranjskem. Da se je rada poveselila, vidimo iz njenega navdušenja nad obiski misijonarja Janeza Čebulja, ki je bil vesel človek in ji je rad povedal "kako šaljivo" zgodbo. Vse tri, Antonija, Polona in Marija, imajo skup- no to, da so bile sestre misijonarjev. Prva in tretja sta prišli v Ameriko kot pomoč v gospodinjstvu in za druge naloge v misijonu, ki so jih lahko opravljale ženske. Njihova opravila se niso čisto nič razlikovala od zadolžitev, ki so jih imele gos- podinje po župniščih na Kranjskem. Polona Noč je odšla z družino in je zato vzbudila več po- mislekov, čeprav še vedno manj burnih, saj je bi- la Pirčeva sestra in je živela pod budnim brato- vim očesom. Antonija, ki je zapustila brata in odšla po tipični poti ameriške svobodnjakinje, je bila obsojena in njena življenjska pot je tonila na dno, tja do smrti v osamljenosti in pozablje- nju okolice. V času množičnega izseljevanja Slovencev v ZDA so bile predstavnice nežnega spola bolj pri- sotne v izseljenskem valu, vendar še vedno v manjšini. Zato je tudi dober poznavalec ameriš- kih Slovencev Jurij Trunk že leta 1912 zapisal: "Ženske so bile torej od nekdaj 'drage', in ker se navadno drži narod naroda, Slovankam še dandanes ni treba dolgo čakati na ženina. Moš- ki naseljenec, ki se hoče stalno naseliti v Ameri- ki, bo skušal kmalu ustanoviti svoj lastni dom, lastno družino".2'' Torej: tudi ameriške Slovanke — med njimi tudi Slovenke — so bile drag(ocen)e za moški svet. Po avstrijskih virih se je v letih 1876—1910 iz avstrijske polovice monarhije iz- selilo 670 473 (65%) moških in 361 179 (35%) žensk.21 V času 1899-1910 se je priselilo v ZDA 17 iz Amertke — Zgodnja dánica (Ljubljana). 1864 (10 10). št. 29. str. 234-235 ,H Dopis iz Amerike -St. Vincent. 12 8 1864. - Zgodnja dánica (Ljubljana). 1864(10 9). št 26. str 210-211 '9 Tomažičevo pismo župniku v Breznici, 25 8. 1864 — Zgodnja dánica (Ljubljana), 1864 (20 10), št 30, str 242 20 Tomažičevo pismo župniku v Breznici, 15 12.1864 — Zgodnja dánica (Ljubljana), 1865 (20. L), št 3, str 22 21 Pismo Marije Trobec prednici uršulinskcga samostana v Ljubljani. - Zgodnja dánica (Ljubljana), 1872 (29. 3). št 13, str 102-103 in (11 10), št. 41, str. 330 22 Izdeloval je oltarje za podružnične cerkve; v Wabasha- wu je bil devet mesecev in po informaciji Marije Trobec naj bi se vrnil v Evropo (1872) 2i Trunk, Jurij- Amerika in Amerikanci, str. 430. 2/i Climelar, Hans. Höhepunkte der österreichischen Aus- wanderung Die Auswanderung aus den im Reichsrat VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 284 866 (84,9%) moških in 50 677 (15,1%) žensk slovenske in hrvaške narodnosti.2' Po ameriških priseljenskih statističnih podatkih je med leti 1898-1914 prestopilo vrata Ellis Islanda 374 173 (81,6%) moških in 84 407 (18,4%) žensk sloven- ske in hrvaške narodnosti.26 In če vzorčno po- gledamo še na domača tla: z območja dežele Kranjske (upoštevano ni območje okrajnega glavarstva Krško) se je v leta 1892 izselilo 899 (78,6%) moških in 245 (21,4%) žensk, naslednje leto pa 1558 (82,3%) moških in 334 (17,3%) žensk.-7 Te številke potrjujejo oceno o manjšem številu izseljenk v odnosu do izseljencev. Prihajajoče žene in za možitev godna dekleta so postale gospodinje. Da bi pomagale k boljše- mu družinskemu standardu, so mnoge prise- Ijenke, ki so živele v hiši, odprle t. i. "boarding house". K sebi so vzele "boardarje", tj. samske moške, ki so bili zaposleni v bližnjem rudniku ali tovarni. Poleg postelje so jim nudile tudi pre- hrano in jim prale perilo. Večini samskih prise- ljencev, t. i. "grecnhornom", je bila oskrba pri slovenski gospodinji tudi prva življenjska posta- ja v novi domovini, kjer so skusili tegobe in ra- dosti novega življenja. Če je bila hiša dovolj veli- ka in začasnih stanovalcev ni manjkalo, je žena lahko zaslužila več kot njen mož, ki je bil zapo- slen v rudniku ali tovarni. To je bila prva stop- nička na lestvici gospodarskega vzpona prise- ljenca oziroma priseljenke. Ko je bilo dovolj pri- hrankov, so maloštevilni najeli in kasneje celo kupili trgovino ali gostilno. Za mnoge so bile "boarding houses" tudi leglo zla, saj je bila zlasti ob koncu tedna žeja "boardarjev" velika. Ob sodčkih piva se je obudil spomin na domače, ko pa je bilo pijače že preveč in se je začel še ples, tedaj je pogosto prišlo do "prepira in še hujšega" in "možje, ki so trezni prave ovčice, kadar jih zdivja pijača, bijejo z vsem, kar je pri rokah, s stoli, svetiljkami, noži..."1* Še huje je bilo, če je bila vzrok prepira ženska, ki je razvnemala moš- vertretenen Königreichen unci Ländern in den Jahren 1905-1914, Wien 1974. str. 112. Colakovic, Branko Mita: Yugoslav Migrations to Ameri- ca. - San Francisco 1973, str. 42. Klemenčič, Matjaž: Slovenci v ameriški statistiki v 19. in 20. stoletju. - Celovški Zvon (Celovec), 1984, št. 2, str. 27. -7 Drnovšek. Marjan: Izseljevanje iz širše ljubljanske oko- lice 1890-1914. - Univerza v Ljubljani. Filozofska fa- kulteta, Oddelke za zgodovino, 1993, str. 131-132 (dok- torsko delo. rokopis). 2a Jurij Trunk povzema po knjigo Emily Green Batch (Our Slavic Fellow Citizens, New York 1910). ko pri- nterja alkoholizirano stanje slovanskih priseljencev s 26 Mlada Slovenka na konju ka srca in povzročila hitrejše kroženje krvi... To se je dogajalo tudi v slovenskih krogih, čeprav je Jurij Trunk zanikal veliko razširjenost nravnega razvrata pri slovenskih "boardarjih". Zato je po- zival k družinskemu življenju, ki je bilo v Zdru- ženih državah prava svetinja in temelj ameriške družbe.29 Če Trunk zanika, da bi bili Slovenci v Ameriki bolj nagnjeni k pijači in nravstveno bolj zane- marjeni kot v stari domovini, je vsaj do pijače bolj strpen, popolnoma pa je nerazumevajoč do ženskih "slabosti.", kot je npr. lepo oblačenje. Krivdo temu pripisuje tudi moškemu svetu, ki mu ni nič predrago, kadar misli na otroke in de- kleta: "Za dekleta in tudi žene, ki so prišle iz de- žele in so nosile vedno le cunje, dasi morda svile- ne, je klobuk 'glory of glories'—prava deveta ne- besa, in ker ima Slovan naraven okus za krepke barve, ta ženski lišp ni brez okusa. Drugi kraji, druge navade, nepotrebne in škodljive razko- šnostipa ni treba nikjer."^ Ko je govoril o vzro- kih izseljevanja, je med njimi navedel tudi lahko- miselnost, ki ni bila tuja ženskemu svetu. Primer je vzel kar iz domačih logov. V Ameriko se je iz neke slovenske vasi na Koroškem izselila dekla, ki je prijateljicam poslala svojo fotografijo. Na priseljenci drugih narodov. Tako naj bi Angleži upo- rabljali pesti, Italijani bodalo, črnci britev, Amerikanci pa pištolo. Glej: Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 434-435- V današnjem času pretresa ameriško družbo razširje- nost mamil, nasilje vseh vrst —zlasti med mladimi —kri- minal in terorizem. Zato nas ne preseneti poziv pred- sednika Clintona (v govoru ob že omenjeni prisegi) k utrjevanju družinskega življenja, kije eden od pomem- bnejših projektov ameriške notranje politike, za kate- rim pa ne stoji nihče drug kot ženska, tj. predsednikova žena Hillary. Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 439. VSR ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE njej je bila upodobljena kot mlada gospodična v beli bluzi "in kar je za marsikatero kmetsko de- klico menda vrhunec sreče (!), s širokim klobu- kom". V vasi je zavrelo in celo hčerke premož- nih kmetov niso ostale neokužene od "ameri- kanskc kuge" in le z največjim naporom je uspe- lo, da se je izselila le manjšina ženskega sveta. Tako je bil po Trunku ženski klobuk kriv za ne- potrebni odhod večjega števila vaščank v Ame- riko." Slovenske cerkve in duhovnike v Ameriki so morali vzdrževati ljudje s svojimi prispevki. Tako je bilo tudi s cerkvijo sv. Cirila32 v New Yor- ku. Denar pa nekaterim ni šel rad iz žepa oziro- ma ženskam iz torbic, kar je njen župnik Beni- gen Snoj zapisal v enem od cerkvenih oznanil: "...Ali pa ste moji župljani, ki še prihajate v cer- kev res tako revni? O, treba je samo pogledati, Učiteljica Angela Mensinger iz Waukegana v Illinoisu kako so opravljeni in opravljene nekatere kakor kakšneprincezinje in vsako nedeljo imajo novo obleko. Ko pa gre kaka taka 20-letna slovenska princezinja v svili oblečena in našminkana, še ne pogleda ne jerbaščka pri vratih, ki jo prosi mi- loščine — ne po pravici zahteva plačo JO centov za sedež—pa gre moško naprej in nič ne da, pri darovanju pa morebiti da kakplesnav cent... "3i Že Trunk je ugotavljal, da so bile Slovenke v ZDA redoljubne in da so rade živele v najetih ali lastnih delavskih hišicah, ki so imele majhen vrt, pred hišo pa je bila — po ameriški navadi — majhna terasa z gugalnico (tudi "parlor"3' ime- novana). Na oknih so bile ročno izdelane zave- se, po stenah pa slike in fotografije staršev, so- rodnikov ali domače vasi, manjkale pa niso tudi svete podobe in razpelo. Za red in snažnost so skrbele gospodinje. Preživljanje dneva le v do- mačem stanovanju je imelo za ženo — zlasti če še ni bilo otrok — razne posledice, med bolj ne- prijetnimi tudi domotožje. Po Trunkovem mne- nju so bile Slovenke manj prilagodljive v ameriš- kem okolju. Neznanje jezika, pomanjkanje prija- teljic in znank, življenje v delavskem naselju in še kaj so oteževali ženski vsakdanjik. Tako se je misel na domačo vas, zelene travnike in vaško okolje oglašala pri mnogih Slovenkah, ki so si bolj želele domov kot njihovi možje.35 Rešitev iz družinskega vsakdanjika in ločeno- sti od okolja je bila v sodelovanju žensk v raznih društvih, pevskih zborih, igralskih skupinah, cerkvenih akcijah ipd. Zlasti Cerkvi ni bilo vsee- no, kaj se je dogajalo s slovenskimi priseljenka- mi. Od njih je bila odvisna vzgoja otrok in s tem ohranitev maternega jezika in vere v družin- skem okolju. Tako je Cerkev ustanavljala poleg fantovskih tudi dekliška društva, npr. Dekliško Marijino družbo v New Yorku.36 Zelo rada pa je dekleta in žene pritegnila v cerkvene pevske zbore. Mnoge Slovenke so pomagale šolskim se- stram pri slovenskem pouku na župnijskih šo- lah. Tako so se celo v Trunkov seznam znameni- tejših Slovencev v Ameriki "prikradle" nekatere učiteljice kot edine predstavnice med moškimi izbranci. Omenjene so učiteljice Margareta Ba- rich iz South Ranga v Michiganu, Mary Kozjan in Mary Miko iz Steeltona v Pensilvaniji in Angelo 33 • Studia Slovenka, 34 35 •j/ Trunk. Jurij: Amerika in Amerikanci. str. 402. -'- Cerkev je bila blagoslovljena 4. julija 1916, Arnez.John: Slovenci v New Yorku. New York 1966, str. 58. Po domače: kramljalnica. Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 398. 56 Bila je eno prvih cerkvenih društev v New Yorku, usta- novljeno 15. avgusta 1908, ko je sprejela 100 članic. Delovalo je kot slovenska sekcija v okviru nemške Mari- jine družbe. Dekleta so bila zlaste aktivna na igralskem področju. Glej: Arnez, John: Slovenci v New Yorku, str. 87 in nasi. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 Mensinger iz Waukegana v Illinoisu.37 Trunk se je še posebej postavil z objavo fotografije gos- podične Mary Blatnik iz Salt Lake Cityja v Utahu, ki je bila rojena v Združenih državah, vendar je poznala "vse slovensko slovstvo".** Med leti 1895 in 1918 so Slovenci v Združenih državah ustanovili petnajst župnijskih osnovnih šol. Sprva so na njih poučevali duhovniki, z le- tom 1909 pa so jim priskočile na po- moč sestre kongregacije sv. I-'rančiška Asiškega — Kristusa Kralja iz Maribo- ra. Poleg njih so na nekaterih šolah poučevale tudi v Ameriki rojena slo- venska dekleta, ki so stopile v angleš- ke redove.w Te šole so omogočale pri- dobitev izobrazbe za vstop na t. i. "high scliool", če so si pridobile pravi- co javnosti. V njih so bila dekleta kar močno zastopana, če o tem sklepamo samo po fotografiji diplomantov in diplomantk slovenske župnijske šole sv. Jožefa vjolietu v Illinoisu.'" Nasta- la je v času pred letom 1914; na sku- pinski sliki sedi in stoji 28 fantov in 29 deklet. Leta 1908 je Kazimir Zakrajšek v New Yorku ustanovil Družbo sv. Ra- faela za slovenske naseljence v Zdru- ženih državah. Družba je prihajajočim Slovencem pomagala pri prvih kora- kih na ameriških tleh in zlasti pri za- poslitvi. Ker je bilo med njimi vedno več žensk, so v njenem okviru novem- bra 1909 ustanovili Žensko podružni- co sv. Rafaela. Priseljenke so bile posebej ranlji- ve v novem okolju, zlorabe njihovega zaupanja pa so se začele že mnogo pred prihodom v Ameriko. Tako je leta 1911 dunajski Der Aus- wanderer objavil, ameriško-slovenski časnik Ave Maria pa v slovenskem jeziku ponatisnil, članek o trgovini z dekleti s Kranjske v Ameriko. Ameriška centra te trgovine z belim blagom naj bi bili slovenski naselbini v Pueblu v Coloradu in v Clevelandu v Ohiu. Lastniki "saloonou" in "boarding honsov" so vabili slovenska dekleta in jim plačali vozovnice, ki so jih morale po priho- du odslužiti z delom in celo prodajanjem lastne- ga telesa." Strah pred prisiljevanjem deklet v -i7 Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 547, 564, 572. Pri Frideriku Baragi omenja tudi njegovo sestro Anto- nijo in objavlja njej posvečen akrostih: Angel Boshji naj te vedno spremlja / Nie verlasse Dich des Ilim mies Scliutz/ Tula sis et salva in aeternttm / Observcz ton- jotirs la loi de Dien / Nuovo sempre sia il vostro zelo / Imitate the Saviours holy life / Angwamisin, mino bi- madisin (glej str. 545), •iN Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 528. Verjetno je bila hči G. F. Blatnika iz Dobrega Polja, kije imel v omenjenem kraju hotel z imenom Jugoslovanski dom. Friš, Darko: Ameriški Slovenci in katoliška Cerkev 1871-1924. - Mohorjeva družba, Celovec - Ljubljana - Dunaj 1995, str. 205-206. Friš, Darko: Ameriški Slovenci in katoliška Cerkev 1871-1924, str. 212. Ob prihodu na Ellis Island so bile tudi ženske "predmet" mučnega zdravniškega pregleda prostitucijo v tujini ni bil značilen samo v tem primeru, ampak je bil splošno razširjen v Avstriji in zlasti Cerkev se je prizadevala za njihovo zaš- čito na poti v svet.42 New York je bil posebno ne- varen za tam živeča dekleta, zato so v okviru newyorske Rafaelove družbe razmišljali tudi o ustanovitvi dekliškega doma za tam zaposlena samska dekleta. Idejo so sprejeli decembra 39 40 Friš, Darko: Ameriški Slovenci in katoliška Cerkev 1871-1924, str. 315-316. Mlada in naivna dekleta so bila lahek plen posrednikov za javne hiše v Italiji, Grčiji, Turčiji in Egiptu. Med nji- mi so bila tudi slovenska dekleta. Trst je bil najbolj ne- varen, zato ni čudno, da sta v njem delovali podružni- ca Avstrijske zveze proti trgovini z dekleti in Katoliška zveza za varstvo brez spremstva potujočih deklet ('1905). Glej: Drnovšek, Marjan: Pot slovenskih izse- ljencev na tuje. Od Ljubljane do Ellis Islanda — Otoka solza v New Yorku 1880-1924. - Založba Mladika, Ljubljana 1991, str. 91-92. VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE 1912, vendar so jo kasneje zaradi pomanjkanja denarja opustili. Ob 5-letnici delovanja Rafaelove družbe so 25. maja 1913 priredili shod v dvorani cerkve sv. Ni- kolaja v New Yorku. Udeležilo se ga je ogromno število Slovencev in Slovenk. Med povabljeni je bila tudi gostja Mrs. O'Donohue, "milijonarka iz Central Parka" in predsednica Ladies Auxilia- ries, med govornicami pa sta blesteli gospodični Uršula Zakrajšek in Ivanka Kompare, prva z an- gleškim in druga s slovenskim govorom. Verjet- no je bil ta dogodek vzrok za pomoč avstrijske vlade, ki je Družbi odobrila 1000 kron letne pod- pore.43 Z njeno pomočjo so s 1. novembrom 1913 uredili dohodke za Uršulo Zakrajšek, ki je postala družbena tajnica in izvoljena za zastop- nico na Ellis Islandu v pomoč prihajajočim Slo- vencem in Slovenkam. Ker so ameriške oblasti Slovence zamenjale za Slovake (le-ti so svojega zastopnika na Ellis Islandu že imeli), je Uršula Zakrajšek posredovala le nekajkrat v letu 1914, dokler ni izbruhnila prva svetovna vojna.44 Ko razmišljamo o slovenskem izseljenstvu do leta 1914 in se vprašamo o njegovi sestavi po spolu, ugotovimo kar nekaj izključno ženskih iz- seljenskih tokov. Iz Nadiških dolin poznamo t. i. "dikle", ki so iskale zaposlitev pri bogatih itali- janskih družinah.45 Mnoge Štajerke z vzhodnega roba slovenskega etničnega ozemlja so hodile na Hrvaško in druge dele takratne Ogrske kot kmečke delavke in predice.46 Z vsega slovenske- ga ozemlja so odhajala dekleta in žene kot kuha- rice in služkinje v večja mesta in turistične kraje, od Milana do Dunaja in Zagreba. Najbolj od- mevno pa je bilo odhajanje Primork v Aleksan- drijo, kjer so se udinjale kot kuharice, služkinje, dojilje, varuške in guvernante.47 Poznamo pa tu- di posebno obliko ženskega izseljevanja v Zdru- žene države, to je odhajanje "slamnikarc" iz Domžal in okolice v New York, Chicago in Cle- veland. ^3 Arnez. John: Slovenci v New Yorku, str 12. 44 Friš. Darko. Ameriški Slovenci in katoliška cerkev 1871-1924. str 326 45 Fotoalbum izseljencev iz Benečije / Fotoalbum degli emigranti della Benecia — Fotografski krožek Rečan 1986. str 157—160 Ta oblika ženskega udinjanja pri bogatih družinah je bila izrazita zlasti med obema sve- tovnima vojnama. />6 Valentie. Vlado: Izseljevanje Slovencev v druge dele Habsburške monarhije. — Zgodovinski časopis (Ljublja- na) . 44. št 1, 1990, str. 49-71 47 Makuc. Dorica- Aleksandrtnke. — Goriška Mohorjeva družba. Gorica 1993 Prve so odhajale že na začetku osemdesetih let 19- stoletja, toda prava mrzlica je zajela dom- žalska dekleta z letom 1905.4H Leta 1923 je v ZDA živelo 384 domžalskih faranov in farank, in sicer 238 (62%) žensk in 146 (38%) moških. Večina, tj. 305, jih je živela v New Yorku, 37 v Clevelandu, 30 v Chicagu in 12 drugod po Ameriki. In kak- šne plače so imele? Franc Šušteršič navaja v svo- jem Poduku49 iz leta 1903, da so se Slovenke za- poslovale kot služkinje (gospodinjske pomočni- ce). Kuharice in šivilje so dobile od 5 do 20 do- larjev na teden, dekleta v slamnikarskih tovar- nah pa od 10 do 25 dolarjev na teden. Prve slam- nikarice so privarčevale tudi do 100 dolarjev na leto, kar je bil visok prihranek, saj je svilena ob- leka stala le 3 dolarje. V začetku 20. stoletja so se med slovenskim delavstvom v ZDA uveljavljale socialistične ide- je, ki so okužile tudi ženski svet. V duhu ženske emancipacije so ustanavljale posebna ženska društva ali sekcije v okviru delujočih društev v moških rokah. Na primer: v Clevelandu so julija 1910 ustanovile društvo Napredne Slovenke, ki je bilo pod štev. 137 vključeno v Slovensko na- rodno podporno jednoto (SNPJ). Ženske so bile že članice SNPJ in le manjšina se je odločila za vstop v to izključno žensko društvo. Leta 1913 je razvilo novo zastavo. Na začetku dvajsetih let našega stoletja je štelo več kot 200 članic.50 Januarja 1897 so Slovenci na obrežju Eriejske- ga jezera ustanovili pevsko in telovadno društvo Zora, kjer med prvimi člani ne najdemo ženskih predstavnic. Že čez nekaj mesecev so ga prei- menovali v Slovenski Sokol, iz katerega se je leta 1906 razvilo društvo Slovenske Sokoliće. To žensko podporno društvo sta 11. septembra 1906 ustanovili Nežika Zalokar in Antonija Pod- lesnik z namenom "gojiti telovadbo, narodni čut, kakor podpirati svoje članice v bolezni in ob smrti."bX Sokoliće so nosile posebno sokolsko opravo in živele po sokolskih pravilih. Na splo- šno pa so se ženske predstavnice vključevale v obstoječa društva, kjer so v sodelovanju z moš- 48 Bernik, Franc Zgodovina fare Domžale. - Domžale 1923. str 246-252 49 Šušteršič, Frančišek S : Poduk rojakov Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki — Zveza slovenskih duhovni- kov v Ameriki, Joliet (Illinois), 1903 50 Zavcrtnik, Jože-Ameriški Slovenci Pregled splošne zgo- dovine Združenih držav, slovenskega naseljevanja in naselbin in Slovenske narodne podporne jednote. — SNPJ, Chicago 1925, str. 415-417 57 Zavertnik. Jože: Ameriški Slovenci, str. 424-425 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 kimi člani bolj ali manj aktivno delovale in skr- bele za svoje pravice. V javnosti delujoče ame- riške Slovenke se tudi niso mogle izogniti nazor- skim in političnim delitvam, ki so zajele sloven- ske priseljence v ZDA na prelomu v 20. stoletje. Do širšega organiziranja slovenskega ženstva v ZDA pa je prišlo šele po prvi svetovni vojni, in sicer z ustanovitvijo Slovenske ženske zveze (*1926), ki je združevala katoliško čuteče ženske in organizacije Progresivne Slovenke Amerike (*1934), ki je zagotavljala versko, filozofsko, etič- no in politično svobodo članic ter delovala na kulturnem, humanističnem in izobraževalnem področju. Vendar je to že druga zgodba. Pravega pregleda življenja in dela Slovenk v ZDA do prve svetovne vojne še nimamo. Le slu- timo lahko, da niso bile le gospodinje in da so aktivno sodelovale zlasti v tistih dejavnostih iz- seljenskih podpornih društev, ki so bili vezani na kulturno (glasbeno, pevsko, igralsko itd.) in izobraževalno delo. Politika je bila vedno dome- na moških, drobno filigransko delo pa ženskih glav. Le bežen pregled članov in članic raznih društev, ki jih navajata Trunk in Zavertnik v svo- jih knjigah, nam pokaže, da so številne aktivne članice slovenskega izseljenskega društvenega, cerkvenega in političnega življenja nosile priim- ke, ki jih zasledimo tudi pri najbolj pomembnih moških aktivistih. Koliko je bil tu prisoten vpliv ameriškega življenja, ki je ženi dajal večjo vlogo? S° si jo morda morale priboriti s pomočjo raz- n'h ženskih gibanj? Ta vpliv ameriškega življe- nja in razmišljanja ni bil nezanemarljiv, tudi ko •mamo pred očmi ameriške Slovenke. Kakorkoli že: večina priseljencev v ZDA se je °b prihodu najprej srečala z "žensko", tj. kipom svobode pred newyorskim pristaniščem, ki je bila po Trunkovih besedah "dar francoske Ijtt- dovlade amerikanski sestri">' In tudi primerjava med novo in staro domovino je marsikdaj teme- 'ji'a na primerjavi med "mačeho"(nova) in "ma- terjo" (stara) domovina, škof James Trobec pa je •Zrekel besede, ki jih je Jurij Trunk postavil kot moto svoji knjigi iz leta 1912: "Slovenija je naša nicitii Amerika naša nevesta." Kaj je bila Ameri- ka slovenskim priseljenkam, je še odprto vpra- Sanje, vsaj za čas do izbruha prve svetovne voj- ne. 52 Trunkovpotopis IV Nekaj zanimivosti iz New-Yorka. - Mir (Celovec). 1909. št 43. str 247-24<8 Zusammenfassung Amerika: ein Paradies für Frauen Die slowenische Geschichtsschreibung - und in ihrem Rahmen die Erforschung der slowe- nischen Emigration - widmete den weiblichen Mitgestalterinnen unserer Vergangenheit keine größere Aufmerksamkeit. Dies stellte bereits Dr. Peter Vodopivec für das 19. Jahrhundert in einer der vorigen Nummern der "Zgodovina za vse" fest (Vodopivec, Peter: Wie die Frau im 19. Jahrhundert ins öffentliche Leben eintrat. - Zgodovina za vse (Celje), Jg. 1, Nr. 2. 1994, S. 30- 44). Es ist wahr: "Die Geschichte der Slowenen ist die Geschichte der Männer". Ähnliches gilt auch für die Erforschung der Geschichte der slowe- nischen Emigrantinnen bis zum Ersten Welt- krieg. Zur Zeit der massenhaften Auswande- rung von Slowenen und Sloweninnen an der Wende zum 20. Jahrhundert, als der Migrations- strom besonders in die USA gerichtet war, schrieb die slowenische Schriftstellerin Zofka Kveder ein Stück mit dem Titel Amerikanci [Amerikaner] (1908). Darin beschrieb sie betro- ffen, aber nicht anklagend, die Auswanderung in die Vereinigten Staaten. Die Journalistin Dorica Makuc widmete ihre Aufmerksamkeit den sogenannten Aleksandrinke [Alexandri- nerinnen], also jenen slowenischen Madchen und Frauen, die seit der Mitte des 19. Jahr- hunderts nach Ägypten und insbesondere nach Alexandria auf Arbeitssuche gingen. Dort wur- den sie als Dienst -und Kindermädchen, als Gouvernanten und Ammen angestellt. Neben zahlreichen Artikeln schrieb Makuc darüber auch ein Buch (Makuc, Dorica: Aleksandrinke. - Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1993). Die Auswanderung von Sloweninnen in die Vereinigten Staaten war im Vergleich zu den Männern zahlenmäßig kleiner. In den Jahren 1899-1910 wanderten 284 866 (84,9 %) Männer und 50 677 (15,1 %) Frauen slowenischer und kroatischer Nationalität in die USA ein (Cola- kovic, Branko Mita: Yugoslav Migrations to America. - San Francisco 1973, S. 42). Dennoch stößt man bereits zur Zeit, als Missionare und Hausierer in die USA gingen, auch auf Frauen. Der slowenische Missionar Friderik Baraga brachte 1837 seine jüngere Schwester Antonia mit. Da sie gebildet war und die Tätigkeit unter den Indianern sie nicht fesselte, ging sie nach Philadelphia, wo sie eine Erziehungsanstalt für Mädchen gründete, und später nach Rom. Auch VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE der Missionar Franc Pire kam mit seine Schwes- ter Polona (1855), die gemeinsam mit ihrer Fa- milie emigrierte und erfolgreich einen Bauern- hof führte. Und der spätere amerikanisch- slowenische Bischof James Trobec nahm 1870 seine Schwester Marija nach Amerika mit. Die Absicht der Brüder war eindeutig: die Schwes- tern führten den Haushalt und halfen als Lehre- rinnen, Orgelspielerinnen und Kirchensän- gerinnen bei der Missionsarbeit. Da viele der ersten slowenischen Wirtschaftsemigranten in den USA in der Nahe von deutschen Aussied- lern lebten und über deutsche Sprachkennt- nisse verfugten, heirateten sie nicht selten Deutsche, so zum Beispiel der Hausierer und spätere Händler Matija Premuta aus St Louis am Mississippi. In den sechziger Jahren des 19. Jahrhunderts emigrierten viele Sloweninnen aus Oberkrain (das damals Teil des mehrheitlich von Slowe- nen besiedelten österreichischen Kronlandes Krain war) zusammen mit ihren Ehemännern nach Minnesota, wo sie sich mehr oder weniger erfolgreich mit der Landwirtschaft beschäftig- ten. Zur Zeit der massenhaften Aussiedlung 1890-1914 gingen viele Frauen und Mädchen in die Vereinigten Staaten. Die Frauen folgten ihren Ehemännern (Berg, Forst- und Fabriks- arbeitern), als diese beschlossen, sich für ständig in der neuen Heimat niederzulassen. Die Mädchen folgten dem Bräutigam oder waren Dienstmädchen und Köchinnen. Eine besondere "weibliche" Form der Emigration nach Amerika war jene der auf die Herstellung von Strohhüten spezialisierte Arbeiterinnen, die in Hutfabriken in New York, Chicago und Cleveland arbeiteten. In der amerikanischen Umgebung begannen auch die Sloweninnen verschiedenen Vereinen beizutreten oder gründeten sogar eigene Verei- ne. Besonders aktiv nahmen sie an den welt- lichen Aktivitäten der katholischen Kirche unter den slowenischen Emigranten teil, zum Beispiel als Lehrerinnen in slowenischen Pfarrschulen, als Kirchensängerinnen, Organisatorinnen des gesellschaftlichen Lebens usw. Nur wenige aber konnten die gesellschaftliche Leiter erklimmen. Ein gesellschaftlichen Aufstieg war erst in der Zwischenkriegszeit bemerkbar, als die Kinder der Emigranten schon amerikanische Schulen besuchten. Der Ausspruch "America: The paradise of women" war dem slowenischen Geistlichen und Reisenden Jurij Trunk gut bekannt. Im Jahr 1912 gab er im Selbstverlag das Buch Amerika in Amerikanci [Amerika und die Amerikaner] heraus, das mit zahlreichen Fotografien und Illustrationen des slowenischen Malers Ivan Vavpoti illustriert war. Der Ausspruch entstand, weil es einerseits in Amerika wenige Frauen gab und diese andererseits immer freier und von den einstigen patriarchalen dorflichen Fesseln befreit waren. Die tatsächliche und die geistige Weite der Neuen Welt ermöglichte den Frauen ein anderes Leben als es Europa «mit seiner einengenden Atmosphäre bieten konnte. VSE ZA ZGODOVINO