limUTTTTT OFFICIAL ORGAN CLEVELAND, 0., 23. 0K0T0ÉRA (OCTOBER), 1928 V CLEVELANDU, 0, II aet delivered. msrn te: "GLASILO" 6117 St Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United Statea of America. Swofn Circulation 18,900 leaned Every Tneeday Terras of Subscription: For Members Yearly......S0.84 For Nonmembers............$1.60 Foreign Countries......-..$3.00 Telephone: Randolph 3912 fXTTXXTXIAIlHimxAiryr^ ACCEPTED POE MAILING AT SPEv CARNIOLIAN SLOVENIAN Cleveland, Okie, Under the Act ef Angnet M, I91S. Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja vsak torek Ima 18,900 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto.........J0.84 Za nečlane...................$1.00 Za inozemstvo................$3.00 NASLOV uredništva in upravniitva: 0117 St. Clalr A ve. • Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912 liiinuzmnuini mri Štev. 43 — No. 43 ^ K**™* raOVIDBD FOB m SECTION 1108, ACT OP OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1»!«. VESTI IZ CLEVELANDA —Clan i društva sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote so vabljeni da se polnoštevilno udeležijo slavnosti razvitja zastave društva Kristusa Kralja, št. 226. prihodnjo nedeljo, dne 28. ok tobra. Zbiramo se pred Knau-sovo dvorano ob 10. uri dopol dne. Prinesite regalije s seboj. — Tajnik. —Na zadnji redni mesečni seji društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 je bilo sklenjeno, da se naše društvo korporativ " no udeleži slavnosti razvitja zastave društva Kirstusa Kralja, št. 226. vršeče se prihodnjo nedeljo. Zbirali se bomo pred La Salle gledališčem na 185. cesti ob 9. uri dopoldne, da se od tam odpeljemo z busom na določeno mesto; drugi vdeleženci naj pridejo pravočasno pred Knausovo dvorano na St. Clair in 62. cesti. Prinesite regalije s seboj in pridite polnoštevilno. — Tajnik. —Prihodnji petek dne 26. oktobra se bo vršila v cerkvi sv. Vida 8v. maša zadušnica za pokojnim obče znanim rojakom John Modicem, ki je umrl baš pred desetimi leti. Njegovi- pri-jateTjf in znanci so proSein se ga ta dan spominjajo. —V nedeljo, dne 28. oktobra se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob osmi uri zjutraj v spomin desetletnice smrti rojaka Josip Goreneiča. Vabljeni ste sorodniki in prijatelji, da se udeležite te sv. maše. Stare egipčanske grobnice VfChicagu. V znanem Fieldovem muzeju v Chicagu sta na ogled dve grobnici starih egipčanskih ple-menitašev, zgrajenih okrog leta 2600 pred Kristusovim rojstvom, torej danes stari, nad 4500 let. Grobnici sta bili iz kopani v bližini piramide kralja Zoserja v Egiptu. Na po krovu, oziroma na vratih grobnic je v hiroglifih napisana kratka zgodovina in opis pokojnikov. Uto XIV. — Vol. XIV. Umrljivost na Francoskem. Pariz. — Uradno se naznanja, da se število francoskega ljudstva vedno manjša. Tekom prve polovice leta 1928 se je število smrtnih slučajev po množilo za 20,000, število rojstev pa zmanjšalo za 10,000. Toplota zemlje se manjša. Washington. — Znanstvenik Dr. Bowie je pronašel, da se toplota zemlje vedno manjša Tekom 16 milijonov let se je ista skrčila za dve stopinji. —Umrl je v četrtek 18. oktobra rojak Frank Lipovs, star 28 let, stanujoč na 1350 p]. 170. cesta. Bil je precej časa bolan. Doma je bil iz vasi Batu-je pri Gorici. V Clevelandu je -bival sedem let. Bil je član društva Vipavski Raj, št. 312 S. N. P. Jednote in društva Lunder-Adamič, št. 20 S. S. P. Zveze. Tu zapušča ženo in sta-- riše, ki so šele pred 20 dnevi prišli v Cleveland k svojemu sinu. V starem kraju zapušča brata in sestro. —Zadnji četrtek je preminul v Glenville bolnici Štefan Lokar, star 43 let, stanujoč na 683 E. 160th St. Tu zapušča soprogo, tri hčere in enega si na ter sestro. Ranjki je bil doma iz vasi Lokave pri Ajdovšči ni, kjer zapušča očeta, brata in enega brata v Braziliji. Tu je bival 22 let. Iz življenja dvojčic. Madrid, Zpansko, 14. okt. — V Alicante okraju sta dne 10 oktobra umrli sestri (dvojčici) Ramona in Rosa Bedia v starosti 60 let. Iz njunega življenja se posname lahko nekaj zelo zanimivih posebnosti, ki se ne dogajajo vedno. Dvojčici Ramona in Rosa sta se poročili na en dan, njuna moža sta tudi umrla tekom enega dneva in zdaj sta pa tudi navedenki en in isti dan legli v skupni grob —Odličen gost. Dne 12. ok tobra se je oglasil v našem uradu v spremstvu Mr. Anton Grdina, mlad slovenski zdravnik iz stare domovine, dr. B. E. Pire, ki se mudi v Zedinjenih državah kot zastopnik Centralnega higijenskega zavoda v Beogradu. Dr. Pire je prišel v Zedinjene države 1. novembra, 1927 po naročilu jugoslovanskega ministrstva za javno zdravstvo ter je bil do maja tekočega leta na sloviti John Hopkins univerzi v Baltimore, Md., kjer jo proučeval ameriške zdravstvene metode. Tekom poletja pa je obiskal razne javno-zdravstvene zavode v Pennsyl-vanijj, New Yorku, Washing-tonu, D. C., zadnji čas pa se je mudil v Detroitu. Dr. Pire je rodom Ljubljančan ter je dovršil svoje zdravniške študije na Promet z busi. V oglasu nekega chikaškega lista čitamo, da je Greyhound družba uvedla promet s svojimi elegantnimi busi širom celega kontinenta, ozir. od Atlantika do Pacifika. Iz Chicaga do New Yorka stane vožnja s tem busom $21.00, do I»os Angeles, Calif. $51, do Cincinnati $7, do Clevelanda $6.50, do Washing-tona, D. C. $18.25, do Indiana-polisa $4, do Minneapolisa $10, do Pittsburgha, Pa $11.25 itd. jniverzi v Inimostu. V soboto zvečer je odpotoval proti New Yorku, čez 10 dni pa v Evropo. Ustavil se bo za nekaj časa v Parizu, nato pa se vrne v domovino. Dr. Pire se izraža zelo pohvalno o veliki skrbi, katero posveča Amerika javnemu zdravstvu. Izrazil je željo, da bi se rad dalj časa pomudil v Clevelandu, toda mu žal-čas ne dopušča. —Pri koncertu g. Šublja v Girard, Ohio, dne 27. oktobra in pri koncertu v Lorainu, O., dne 28. oktobra spremlja g. Šublja na glasovirju Mr. Jos. Kogoj, ki je že parkrat pokazal, da je mojster na klavirju. —Te dni je prevzel Mr. Rudolph Cerkvenik znano trgovino od rojaka Jakob Jančarja na 81. cesti v Newburgu, ki je ena najstarejših slovenskih trgovin v dotični okolici. Ne dvomimo, da bo tudi novi lastnik izvrstno postregel vsem, ki pridejo k njemu. Sobrat Cerkvenik je blagajnik društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 K. S. K. Jednote! Svoji k svojim! la. Njun nastop, našemu občinstvu vedno drag in ljub, je topot še posebno ugajal in izredno zadovoljil. "Spored gospe Lovšetove ni nudil sicer kakih samospevnih posebnosti iz svetovnoglazbene književnosti, a bil zato prisrč-nejši in — če izvzamemo Ali-bijevega • 'Siavčka' — izrazovite jugoslovanski. Nekatere skladbe, zlasti Pavčičeve samospeve VAŽNO NAZNANILO KRAJEVNIM DRUŠTVOM V CLEVELANDU IN DRUGOD Cas tako hitro beži, da mu komaj sledimo. Kar prepočasni smo tudi za naše posebno važne društvene prireditve, o katerih hočem danes zopet malo je ideja slovesnih sprejemov, ki VESTI IZ JUGOSLAVIJE GOSPA PAVLA LOV ŠE V kolikor moremo posneti iz osebnega pisma ge. Pavle Lovšetove, si je zamislila sledeči spored na koncertu, dne 28. oktobra v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.: Pavčič: 1. "Ciciban-Cicifuj." 2. "Pastarica," 3. "Narodna pesem." Dev: 1. "Kangljica, 2. "Ptiči-ca." Parma:: "Poslednja noč." VilhMr: "Nezakonska mati." Zaje: "Domovini in ljuham." La-jovic: "Kaj bi le gledal." Arije iz opere: "Gorenjski slavček" in "Čarostrelec." Potem narodne vesmi, katerih pa še ne navaja. To je njen zamišljen načrt, katerega pa bo najbrže predrugačila in prilagodila našim ljudem v Ameriki. Na klavirju jo bo spremljal naš znani slovenski umetnik in pesnik Mr. Ivan Zorman. Koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova Da malo bolj spoznamo go. Pavlo Lovšetovo, katere koncert se vrši s spremljevanjem našega pesnika in umetnika g. Ivana Zormana na večer 28. oktobra, dobro je, da posežemo nekoliko nazaj, v leta ter se prepričamo, koliko smemo in ne smemo reči o naši slovenski umetnici, ki prihaja gostovat k ameriškim Slovencem, in sicer najprvo v Cleveland, Ohio. Mi ameriški Slovenci pač ne moremo slediti razvoju "dveh domovin," zato smo večkrat (če ne vedno), zelo pomankljivi o naših starokrajskih umetnikih. Ni čuda. Razmere ne dopuščajo drugače. Toda kakor hitro prihaja med nas človek, ki hoče nastopiti med nami, takrat pa smo poizvedljivi, da je le kaj. Naša slovenska naselbina govori danes o ge. Pavli Lov-šetovi. Vsi sprašujejo, vsak hoče vedeti v detajlih: "Kdo je ona, kdaj je pričela peti, kje je pela, kakšen je njen glas, koliko časa že poje," itd; človek ne more odgovoriti na vsa ta vprašanja. Vsega ne morem povedati, toda da zadostim saj nekoliko, poglejmo v "Dom in Svet," letnik 1916, pod naslovom "Koncerti," čitamo sledeče: Matični dobrodelni koncert 8. aprila, 1916: "Zelo je ugajal nastop koncertne koloraturne pevke, sopranigtinje gospe Pa vle Lovšetove iz Novega mesta, ki je znana ljubljanskim obiskovalcem koncertov še iz za časev, ko je bivala v Ljubljani in je pri mnogih matičnih koncertih, zlasti pri štirikrat nem izvajanju P. Hugolin Satt-nerjevega ortitorija 'Vnebovzetje blažene Device Marije' izbor-no sodelovala. Pri sedanjem koncertu je zapela v,,dveh na stopih šest komadov, med njimi dve novosti r Pavčičevo preprosto, a ljubko lirično pesmico 'Uspavanka' in 'Mehur čke,' istega skladatelja. (Oboje besedilo iz Župančičevega 'Cicibana') . . . Gospa razpolaga — kakor znano — s primeroma tenkim in šibkim, toda izvrstno izvežbanim, v vseh legah enako mehko in zvonko done-čim, prikupljivim glasom, ki jc usposablja zlasti za predava nja liričnih skladb." V "Dom in Svetu/' letnik 1919, pod naslovom "Glasba" sledeče: (Koncert Lovše-Kob-ler). "Glazbenouftietniško pot ki sta jo naši priznani umetnici gospa koncertna pevka Pavla Lovšetova in pianistinja gdč. Dana Kobler pred Veliko nočjo napravili širom Jugoslavije — preko zelene Štajerske doli na Hrvatsko in v Srbijo — sta prav hvalevredno in kar najdostoneje zaključili s koncertom v Ljubljani na Velikonočni pondeljek, dne 21. apri- —, ------ . u.v.vviv oauiuo^cvr . . in Alibijevega 'Siavčka,' smo si- orneniti-cer gospo Lovšetovo že nekaj Ze,° važna in velike vrednosti kratov čuli izvajati. Pa smo Je bila odobrena na minuli kon jih radi poslušali vnovič in jib venciji kot nekaj izvanrednega bomo radi še. Saj ponovno izvajanje dobrih stvari je le ko-r stno: koristno izvajalcu jn stvar ne pride tako hitro v po-poslušalcu. Alibijev 'Slavček štev' osobito še vsled te£a» ker je prvovrsten koncertni komad: Me morda ista Precej naporna v njem se preliva preprosta in težavna za izpeljavo. Baš gorka narodna pesem in umet- radi tega pa- ker Je preceJ na" na, teška koloratura — pravza- P°rna» in zahteva dosti požr-prav posnemanje slavčevega tvovanja» je tudi bolj veljavna, drobljenja in žvrgolenja — v Vsa ta dejstva in vzroki naj lepo zakroženo enoto. V tej bi naša manjša kra/evna dru-pesmi gospo Lovšetovo vedne štva ne strašUo ali kegola radi občudujemo. Ta pesem je bi- tega' Stvar za Vpeljavo slo-ser, a tudi izvajanje gospe Lov- vesne2a sprejema so prevzela šetove popolnoma v skladu in v SV0J0 oskrbo društva po večna višku pesmi. Mesto, kjer jih naselbinah; tam so bil: slavček sam brez spremljanja ustanovljeni posebni klubi v ta i/vojo in najvišjo kroži, te na- namen- Dosedaj imamo že tr f Župnik Gustav Koller. Dne 9. oktobra je v Št. Jakobu ob Savi skoro nenadoma umrl on-dotni župnik duhovni svetnik Gustav Koller. Preteklo nedeljo je opravil še vse duhovska opravil, dne 9. oktobra je pa na posledicah oslabljenja srca umrl. Pokojni je bil rojen v Ljubljani dne 9. decembra, 1869. V mašnika posvečen je bil dne 23. julija, 1892. Služboval je kot kaplan v Št. Juriju pod Kumom blizu štiri leta, na kar je prišel v Babno polje, kjer je bil tudi blizu štiri leta župni upravitelj in župnik. Leta 1899 pa je prišel v Podrago pri Vipavi, kjer je služboval do svojega izgona nad 27 let. Po izgonu vipavskega dekana g. Andreja Lavriča jc opravljal precej časa tudi dekanijske posle kot prodekan. Leta 1926 je moral na pritisk Italijanov zapustiti Podrago. Dobil je lepo župnijo šentjakobsko, kjer je bil pa komaj dve leti. Bil je zelo ljubezniv in blag duhovnik, delaven in požrtvovalen do zadnjega. ravnost očara. take .klube; v Clevelandu, Chi- Gospe Lovšetove kot pevke I ^^ in PueWo- Na zadnji se pač ni treba še posebej hvaliti. ji £lavne£a odbora K. S. K Njen glas je izvrstno izšolan. Jednote >e bil° določen<>, da ** krasno izglajen, mehak, gibčen, nabavi °Prave M slovesen spre poln, njeno petje in njen na- Jem tudi za druge več>c nasel stop tako naravna, dostojna iJbine' oziroma države; v prvi vr prikupljiva." "I)om in Svet,' letnik 1923 |sti za Minnesoto Prav nobene sitnosti in skr piše: 'Gospa Lovšetova sode- bUni treba imeti Pri kakem •MrtMÎX/%.%« ____ _1 1 luje letos le kot gost, a spada brezdvomno med stebre naše manjšem društvu glede sloves nega sprejema, vse to bodo ure opere. Občudovali smo jo kot|bližnjih veejih naselbin. Klub za slovesen sprejem članov v Chicagu je že parkrat koloraturko v 'Lakme,' tudi v Seviljskem brivcu,' a posebno v . - Gorenjskem slavčku' je izbor- izven tega mesta pn'redil slina" čen sprejem z velikim uspehom "Ljubljanski Zvon" piše v ter zanimanJem ne samo za istem letu: "Gospa Lovšetova kandldate' ampak tudi za stare je pela v 'Gorenjskem slavčku' člane' Ker se baš sedaJ naha" naslovno vlogo pač naslovu v Jamo V dobi' ko članstvo v ve £ast» likem številu pristopa v naša Menda nam to zadostuje, da Jednoto' kar lahko razvidimo iz je ga. Lovšetova res umetnica. uradnih Poročil, se nam nudi da se mora vsak ameriški Slo- torej lepa pnllka za tfke s,°; venec v Clevelandu potruditi, vesne sprejem*- Društva, ki da ne bo zamudil dane prilike 80 sPreJela novih članov, na večer 28. oktobra v Sloven- naj bl toreJ to priliko vpora-skem Narodnem Domu. blla' Vse Se 1)0 lzPelJak> v vašo Zato si preskrbite rezervira- zadovoljnost' samo Podvizati se ne vstopnice, povpraševanje se morate za to stvar in poskusiti, je pričelo, dobite jih pri članih Treba je samo nekaj dobre vo--- - 'Ije. Glede stroškov lahko ure- pondeljka naprej pri Mrs.|dite vse in ukren<*e pri dru- Kushlan v Slovenskem Narod- *tvLu' P* boste imeli pri tem še nem Domu. - Za odbor: |dobiček za vašo blagajno. Janko N. Rogelj, tajnik, -o- eC ima kako društvo samo 10 novih članov aktivnega oddelka ali morda nekaj več, lahko za-Sošolec svetnice — minister. |prosi za tak slovdsen sprejem. Kandidate se zbere skupaj, ki Pariz, Francija. — Novi mi- I so pristopili tekom zadnjih me-nister trgovine v Franciji, Hen- secev ali tekom tega leta. ry Cheron, katoličan, ki je za- Umestno bi bilo, da bi se tak vzel mesto pokojnega ministra sprejem vršil vsakih šest me-Bokanowskija, ki se je nedav- secev. Lahko se pa tudi več no ubil na nekem poletu v ero- manjših društev v eni naselbini planu, je bil šolski tovariš ir ali okolici združi skupaj, da se zanec sv. Terezije, Male Cvet- zavzame za slovesen sprejem, ke Jezusa. Uspeh bo gotovo povoljen. Mr. Cheron je živel nedaleč Društva, ki se zanimajo za od rojstne hiše te mlade svetni- slovesen sprejem, naj se obrne-ce v mestecu Lisieux. Ko je bi) jo na sledeče voditelje doseda-mlad, je delal pri nekem kemi- njih "teamov": v Clevelandu stu in je v prostih urah tudi na sobrata John Znidarsiča, igral na harmoniko. Tako se je 1034 E. 60th St. V Chicagu na večkrat pripetilo, da je tudi sobrata John Gottlieba, 1845 mala Terezija z radovednostjo W. 22nd St. V Pueblo, Colo., poslušala tega mladega vašega na sobrata podpredsednika K. harmonikarja. Mr. Cheron je S. K. Jednote John Germa, 817 kasneje postal župan oznaxene- E. C. St. V Minnesoti na so-ga mesta in državni senator, j brata predsednika nadzornega Velika nesreča v Krizah. Dne 10. oktobra se je pripetila na cesti v Križah na Gorenjskem velika avtomobilska nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev. Nesreča se je pripetila pri preizkušnji novega avtomobila, ki si ga je nabavil 35-letni posestnik Ivan Golmajer. Avtomobil se preizkušali popoldne mod ! in 5. uro. Na cesti blizu Križ. se je avtomobil prevrnil in vseh osem oseb, ki so sedele na avtomobilu je odletelo na cesto. Mehanik Mali, star 20 let, je avtomobil šofiral, je bil takoj mrtev, Golmajer je dobil hude notranje poškodbe, ostalih šest pa je dobilo le neznatnejše prakse. Drugi, dan so Golmajerja z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnico. Njegove poškodbe so zelo hude. Avtomobil se je pri nesreči zelo poškodoval in je poleg človeških žrtev nastala tudi znatna materi-jalna škoda. Profesor dr. Franc P. Kova-čič prelat. Sv. oče Pij XI. je z apostolskim pismom od 28. septembra, 1928 imenoval za svojega hišnega prelata ("antistes romanus") č. g. bogoslovnega profesorja v Mariboru dr. Fran P. Kovačič. odbora Martina Shukle, 811 Ave. A. Eveleth, Minn. Drugod se.pa prijavite na glavni urad K. S.S K. Jednote za informacije. S to stvarja je treba energično pričeti, škoda bi bilo pustiti isto neopaženo. Nedavno se je vršil sličen slovesen sprejem v Milwaukee z velikim uspehom, tako tudi v South Chicagu. Zakaj bi se taka prireditev ne vršila tudi drugod? Tudi v naši cleve-landski naselbini smo imeli s slovesnim sprejemom že parkrat lepe uspehe. Jesenska in zimska sezona je za tako stvar najbolj primerna. Požurimo se torfcj in dajmo preskusiti naše nove kandidate, da vidimo, če so zmožni kaj prenesti in potrpeti pri takem slavnostnem sprejemir: Sobratski vam pozdrav Ant. Grdina, glav. predsednik. v* K. DRUŠTVENE VESTI Društvo Vitezi sv. Flori jana, »t. 44, South Chicago IB. Naše društvo je dne 7. oktobra obdržavalo svojo redno mesečno sejo, pri kateri je zopet pristopilo 17 novih kandidatov. Po seji je društvo priredilo slovesen sprejem po posebnem Jednotinem obredniku za vse one nove člane, ki so k nam pristopili to leto; moralo bi jih biti 67 po številu. Vendar se jih je tega lepega sprejema udeležilo več kot polovica, drugi pa niso prišli vsled važnih zadržkov in dela. Slovesen sprejem (Second degree) je proizvajal Sprejemni klub K. S. K. Jednote iz Chi-caga; vse to je izvršil z ganljivimi nastopi in lepimi govori, nakar je sledila slovesna zaprisega vpričo dve tretine celokupnega članstva našega društva. Zatem je naš novi gospod župnik Father Leo Novički v j slovenskem in angleškem jeziku temeljito pojasnil iz raznih virov, koliko vrednosti je za človeka, ako ostane zvest sv. veri in katoliškim organizacijam ka- I koršna je tudi naša K. S. K. Jednota in h kateri je ta dan tudi gospod župnik pristopil. Nato smo se poslužili vsega, kar je bilo v kuhinji za okrep-čilo pripravljenega in zvečer je bila pa prosta zabava in članstvo in prijatelje. Pri tej priliki smo bili vsi navdušeni in dobre volje, da je vsem z obra za silil prijazen nasmeh in izraz prave bratske ljubezni. Kakor je bila ta prireditev v moralnem oziru neprekosljiva, tako si je tudi naša društvena blagajna s tem opomogla za $71.70 čistega dobička. Prepričani smo, da vsi udeleženci tega našega slovesnega dneva ne bodo nikdar pozabili in da jih bo ta sprejem utrdil, da ostanejo vedno dobri čjpni naše Jednote in vneti verniki. Sedem priglašenih kandidatov je bilo za sprejem zadržanih. Računali smo, da nas bo ta dan že čez 300 pri društvu v aktivnem oddelku; vendar pa nismo daleč od zadej za tem številom, ker nas je sedaj pod zastavo našega društva že 298. primanjkljaj se bo lahko nado- j mestil na prihodnji seji. Zdaj pa podpisani odbor izreka najlepšo zahvalo sledečim: Vsem onim, ki so kaj pripomogli,> da smo to stvar tako lepo izvršili. Vsem, ki so kaj v ta namer darovali, da ni blagajna trpela Vsem članom,, ki so se v tako nepričakovano velikem številu udeležili. Chikaškemu 1 Sprejemnemu klubu za njih požrtvovalnost v korist K. S. K. Jednote in za nam izkazano prijaznost. Našemu domačemu gospodu župniku Rev. Leotu Novički. Glavnemu predsedniku bratu Anton Grdina za lepo čestitko, spodbudne besede in dar. Glavnemu tajniku bratu Josip Zalarju za lepo čestitko ir navduševanje. Uredniku Glasila bratu Ivan Zupanu za lepe vrstice, ki jih je zložil v počast našemu društvu. Našim vrlim članicam Mrs. Mary Tiringer, Mrs. Frances Smrekar, Mrs. Agnes Zupančič in Mrs. Rose Ziherle za delo v kuhinji. Vsem, ki so kaj delali, bodisi pri bari ali kje drugje. K sklepu prosimo še oprošče-nja, ako ne bi bili kaj popolnoma pravilno naredili, in se vsemu članstvu priporočamo, da nam še v bodoče pomagate pri pridobivanju novih članov, kajti čim več nas bo, tem močnejši bomo. Odbor društva: W. F. Kompare, predsednik; John Novak, tajnik; John Makovec, blagajnik. dragih bratov in sestra 1 Vaše delo, vaša slirtba proti cilju vse pelja. Bratstva, sloge in ljubezni vi ste pravi vitezi, saj v nesreči in ljubezni članom se pomoč deli. Delo tako plemenito leta že vršujete, v javnosti, čeprav bolj skrito si bgled dvigujete. Ljubit' brate medsebojno geslo vaše vam veli, to postavo brezpogojno sveta Cerkev nas uči. Ljubit' bližnjega kot sebe, velel naš je Učenik; torej bode On za tebe enkrat večni sam plačnik! Društvo vaše dan proslavlja zmage svoje in časti, ker se danes že postavlja i tristo člani svojimi. Naj se veča to število, da do viška bi prišlo, društvo vaše da dobilo: bi še Zlato kladivo! Urednik Glasila. VABILO na jesensko veselico, ki jo pri redi društvo Sv. Alojzija, št 47 KSKJ., Chicago, 111. v nedeljo, 28. oktobra 1928, v šolski dvorani, Lincoln in 22nd Str Chicago, 111. Začetek ob 7. uri '.večer, vstopnina 50c za osebo Ako želite preživeti par veselih uric med svojimi prijatelji in znanci, tedaj ne pozabite se udeležiti te veselice. Preskrb-jeno je v vseh ozirih, da bo :abava prav domača in da bo vsak najbolje postrežen. Ne pohabite torej v nedeljo'28. okt priti vsi v šolsko dvorano. Vas prav uljudno vabi I Veselični odbor. Društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa. Tukaj ponovno naznanjam >klep zadnje glavne ali decem brske seje leta 1927, kjer je bil sprejet predlog, da vsak član in članica našega društva plača 50 centov naklade za pokritje društvenih stroškov (pla 5o uradnikov itd.) Ta naklada oo naložena- prihodnji mesec aovembra, 1928. Dragi mi bratje in sestre! Izvolite to laznanilo že sedaj vpoštevati n se po istem ravnati. Pri nodnji mesec bo torej za vsakega 50 centov posebne nakla-le. — S sobratskim pozdravom A. F. Bavec Jr., tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. Naznanja se vsem članom in članicam našega društva sklep :adnje seje, da se korporativno ideležimo slavnosti razvitja in blagoslovi j en ja nove zastave •lašega sosednega bratskega lruštva Kristusa Kralje, št 226 K. S. K. Jednote, ki se vrši v nedeljo, dne 28. oktobra. Obirali se bomo na omenjeni lan ob 9:45 dopoldne na St Clairju in 62. cesti pred Knau-jovo dvorano, nakar odkorakajo v cerkev sv. Vida k službi božji. Prosim vas, da se te lavnosti udeležite v velikem tevilu in prinesite društvene egalije s seboj. Brotski pozdrav George Panchur, tajnik. Društvu Vitezi sv. Flori jana, št. 44, South Chicago, I1L Oj, pozdravljena mi družba Društvo Marije Pomagaj št. 174, Willard, Wis. Vsled sklepa našega društva Marije Pomagaj in društva sv. Družine št. 136 se bo priredilo skupno vinsko trgatev v nede-jo, dne 28. oktobra zvečer; to >e bo vršilo prvič v našem društvenem domu. Vsled tega ste jljudno vabljene vse članice in :enj. člani, kakor tudi vse osta-o občinstvo, da se udeležite te /oselice. Pridejo naj tudi otrobi, ker jih bo gotovo zanimale /ideti tako prireditev vinske rgatve. Ne pozabite torej vsi priti prihodnjo nedeljo v Društveni Dom! Posebno važnih novic nimam dosti za poročati iz te naselbine. Pred nekaj dnevi sta obhajala Mr. in Mrs. Mike Podobnik 25 letnico ali svojo srebrno poroko. Ob tej priliki se je zbralo veliko število prijateljev in sosedov, prišla je tudi njuna hčerka Jennie iz Jolieta. Čestitali so jubilantoma in jima želeli še mnogo zdravih in srečnih let. Tem potom izražamc obema tudi naše iskrene čestitke. Mrs. Albin Zakrajšek iz Chi-caga se je nahajala tudi pri nas na počitnicah. Bila je na obisku pri svojih stariših. Pa jo je med tem dohitela teta "štorklja" ter ji pustila v dar zalo hčerko. Čestitamo. Mrs Zakrajšek je soproga Mr. Albin Zakrajška, uradnika pri tiskovj ni družbi Amer. Slovenec. Vreme imamo bolj pusto, pa smo ž njim vseeno zadovoljni, ker letina je bila še precej do-Ibra. S sosestrskim pozdravom Mary Gosar, tajnica] uresničila ^ čez pet dni, kajti dne 12. oktobra ob 8. uri zvečer [je za vedno zaspal v Gospodu. Ta slučaj je silno užalosti) njegovo družiho, tako tudi vse njegove prijatelje in znance Prizadetim izražam naše soža-Ije, pokojniku pa naj bo lahka ameriška zemlja! Naj v miru počiva! Večna luč naj.mu eve-ti! | Frank Pierce, j tajnik društva št. 195 Iz urada društva Kristusa Kra Ija, št. 226, Cleveland, O. Dolgo in željno smo pričakovali dneva 28. oktobra; zdaj smo se mu pa že približali ta ko, da je današnja številka Gla sila zadnja pred našo slavnost-jo. Torej vas prosim, da naj bo za naš praznik vsak na me stu, Kakor določeno. Zastave so v redu dospele in sta obe ze lo krasni, slovenska kakor tu di ameriška. Pri nekem dru štvu smo imeli svoječasno ve lik strah, ker je malo manjkalo da nismo šli brez zastave v cer kev. Tukaj takega strahu m bo treba, ker nove zastave st že nahajajo na domu društve noga tajnika. Zdaj pa prosim, da pridt vsak član in članica v zboro valno dvorano, to je v staro šolo sv. Vida najkasneje ob 9:30 ior bom razdelil regalije, ki sc tudi nekaj posebnega. Iz šok odkorakamo pred Knausovc dvorano, nato pa "v (spremstviJ društev v cerkev.Udeleži te se vsi, nikar samo izza vogalov gledati. Ce se zberemo vsi, nae je že lepo število, tako da če bi se vršila konvencija, bi že ahko tja poslali svojega delegata. Če drugi mislijo, da sme majhni, se jako motijo, zatorej se pokažimo isti dan vs brez izjeme. Po slovesnosti popoldne se gremo vsi slikat k našemu slo venskemu fotografu Bukovni ku, zvečer pa se vrši banket v Knausovi dvorani. Vsak člar in članica je dolžan vzeti vstop nico za baiiket, ki velja $1, dobijo se na domu društvenega tajnika. Upam, da boste vsi člani in članice vpoštevali ter storili svojo dolžnost, da kai najlepše proslavimo prvi god našega društva, praznik Kristusa Kralja ter blagoslovitve naših zastav. Torej na svidenje dne 28. oktobra! S pozdravom Josip Grdina, tajnik. Cleveland, Ohio. The Com munity Welfare Club, organizacija slovenskih žen in deklet, ki vzporedno s trgovskim društvom The St. Clair Merchants Improvement Association deluje za napredek naselbine, je za leto 1928 1929 izvolil sledeče uradnice: predsednica Mrs. Frank Mervar, podpredsednica Mrs Edward Posch, tajnica Mrs Frank L. Grdina, blagajnica Miss Jennie Gornik. Odbor nice: Mrs. J. J, Grdina, Mrs lames W. Mally in Mrs Adam J. Damm. V odbor za napredek in blagostanje na »elbine so bile izvoljene sle-leče: predsednica Mrs. John L. Mihelich, odbomice: Mrs I. F. Smrekar, Mrs. Johr Breskvar, Mrs. Jos. Zalokar Mrs. Louis Prince, Mrs. Steve Lučič, Mrs. Ivan Zupan, Miss losephine Ogrin, Miss Elea nor Sunderland. V odbor zs oglaševanje so izvoljene: Mrs Albina Novak predsednica Mrs. Frank Zakrajšek odbor nica. V zabavni odbor so izvoljene sledeče: Mrs. Rud olph Gregorich predsednica )dbornice: Mrs. L. Starcç. Mrs. John Novak, Mrs. An on Kavšek, Mrs. Frances No /ak, Mrs. Frank Makovec Miss Josephine Levstik, Miss \nna Turk. V bolniški od bor so bile izvoljene: Mrs \nthony J. Grdina predsed nica, Mrs. John Gornik od-bornica. V odbor za članstvo îo bile izvoljene: Mrs. The resa Clapacs predsednica Mrs. August Kaušek in Mrs Frank Verbich odbornici. Naslov tajnice The Com nunity Welfare Club je : Mrs Mary L. Grdina, 15011 Rid path ave. Klub zboruje vsak prvi torek v mesecu v Mer /arjevi dvorani. Po vsaki se ii sledi zabava za ilanicc. V sredo 24. oktobra prired The Community Welfare ^lub krasilo "Halloween" maškerado za svoje članice ir njih prijatelje -v Mervarjev. ivorani. Vsakemu je znano da je to noč za strahove pc pristni ameriški šegi. Vabljeni so vsi, ki hočejo imeti v resnici lepo Halloween zaba vo. - Tajnica saj jo poznate. Pripravljalni odbor bo imel vse v oskrbi, da se bo lahko vsakdo imenitno zabaval v našem krogu. Torej ne pozabite sobote, 27. oktobra. Odbor. Nekaj posebnega iz Barbertona! Prihodnjo nedeljo 28. oktobra ob sedmi uri zvečer prire-de gg. A. Eppich, L. Belle in Fr. Plut iz Clevelanda, O., kon-cert z vaudevilsko predstavo. Program bo obsegal nad 14 točk. Sodelovalo bo tudi dramatično društvo "Slovenija" iz Barbertona, O. Ker bo to prva taka predstava v naši naselbini, upamo, da jo bodo posetili vsi Slovenci in Hrvatje iz Barbertona, Ken-more, Akrona in okolice. Glede zmožnosti goriomenje-nih ne bom na dolgo opisoval, ker kdor jih je videl na cleve-landskih odrih, mora priznati, da so prvovrstne moči bodisi kot igralci bodisi kot pevci. | Ker bo vstopnina jako nizka, in sicer za odrasle 50 centov ir za mladino do 16. leta 25 cen--ov, upamo, da se bo dvorana napolnila do zadnjega kotička. J. L. Popravek. V št. 41 tega lista je bil pri-občen dopis iz Eveletha, da sme tudi v tej okolici nabirali darove za pogorelce v Gornjem Jezeru pri Cerknici. Med imeni darovalcev sem pozabila navesti Mr. Anton Zgajnerja iz Gilberta in Mr. John Nemgar-ja iz Eveletha, ki sta prispeva la vsak po $1.00. Ob sklepu dopisa je bilo tudi jznačeno, da je pomagala mojemu možu pri kolekti na Eve-!ethu Mrs. Anton Sterle; pravilno naj se glasi Mr. Anton Sterle, kateremu izrekam tem potom za njegov trud ponovne zahvalo. Mrs. John Kotnik, 619 Adams Ave Eveleth, Minn. DOPISI North Braddock, Pa. — Če se ne motim, še ni bilo kakega dopisa iz naše naselbine v na čem Glasilu; pa tudi sedaj nimam nič veselega za poročati Dne 12. oktobra je tukai umrl, previden s sv. zakramen ti za umirajoče rojak in nas spbrat Jakob Zimmerman, člar društva sv. Jožefa, št. 195. Za pušča žalujočo soprogo in sedem ¡že večinoma odraslih otrok. V grob ga je spravila huda pljuč j nica. Pokojnik je bil mož ka toliškega prepričanja, kajti vsa njegova družina spada pod okrilje naše K. S. K. Jednote Bi} je samo par dni bolan. V nedeljo, dne 7. oktobra sem ga slučajno še obiskal, ter mi je tarnal, da se ne počuti dobro nakar se je vlegel v posteljo Pri tem je pa že imel slutnjo, da bo umrl, kajti pred mojim odhodom mi je rekel, da naj ga pridem kropit, ko bo umrl; žal, da se je ta njegova slutnja VAf.NO VPRAŠANJE ZA JOLIETČANE! Kani pa v soboto zvečer, dne 27. oktobra? Gotovo je že marsikomi znano, da bo naše društvo sv Cirila in Metoda št. 8, Joliet 111. na gorj omenjeni večer priredilo veselico (Card Party) v Slovenia dvorani. Vsled tega ste v prvi vrsti uljudno vablje- Koliko je pojedel človek, ki jf dosegel starost 70 let. Človek, ki doseže 70 let, za-Jžije tekom svojega življenja več kot osem polnih vagonov živil. Njegova dnevna hrana ehta 3'2 kilograma. Sedemdeset let je 25,550 dni; to število, pomnoženo s 3*2 kilograma la 81,760 kilogramov, torej več kot osem do vrha naloženih vagonov. Najstarejši zdravnik sveta. V egiptovskih listinah beremo o zdravniku I-em-Letep, ki je živel okoli leta 4500 pred Kristovim rojstvom. Moral je biti zelo v časteh, ker se nahaja njegov grob v bližini sakkar-ske piramide, kjer je pokopan tedanji kralj. Po njegovi smrti so mu izkazovali božje časti, veliko bolnišnic so imenovalf*po njem. V kateri dobi ljudje najmanj umirajo? Iz mnogih štatistik vidimo, da je v tej srečni dobi človek v __________________starosti 11 do 12 let. Od pr- ni vsi člani in članice našega ve#a do trinajstega leta umr- društva kakor tudi vsi cenj. so | bratje in sestre drugih društev, da nas posetite ta večer Ker se pri taki prireditvi (Card Party) rabi razne dobit ke za nagrado, zato društven I odbor tem potom apelira in pro ljivost pada, potem pa zopet raste. Bivši milijonar obsojen. Danville, 111. — Dne 4. oktobra je bil pred zvezno okraj- no sodnijo obsojen v večletno si vse naše članstvo, da bi sc ječo znani trgovec z avtomobili | za to stvar zavzelo. Vsak do Peter J. Thilmony. Dokazano bitek ali darilo bo dobrodošlo je, da je kupoval in prodajal Dobitke prinesite ali pošljite ukradene avtomobile. Thilmo-[ pravočasno na dom tajnika. ny je bil še lansko leto vreden Dalje se priporoča vsem onim nad dva milijona dolarjev. Vse našim članom, ki imajo še ti to bogastvo je pa izgubil na jkete na rokah, prodane ali ne- borzi z nesrečno špekulacijo. prodane, da iste gotovo prine- # - sejo nazaj isti večer, to je 27 Kako se v raznih jezikih vpra-oktobra, kajti prodane tikete st šujejo o razpoloženju, bo rabilo ¿lede določenega ce Kako se imaš, kako ti gre? kina. Eden izmed vas se bo ve to je slovensko. Kako se no- sel vračal domov z zlatnikom v žepu. Kdo bo tako srečen, tega mi ne vemo. Na tej Ureditvi si boste tu- site, to je francosko. Kako živite, je holandsko. Kako ete-ko delate, je angleško. Kake stojite, italijansko. - Kako modi lahko okrepčali suha grla 7 rete, je švedsko. Kakšno je | dobro staro Noetovo kapljico, vaše stanje, je egiptovsko. Kaj počenja vas želodec, ali ste ri? povžili, to je pa kitajsko. Kako se imate, je poljsko. Kako živite, je rusko. Da bi tvoja senca nikdar ne postala krajša, to je pa perzijsko. Ga. Pavla Lovšetova koncertna in operna pevka iz Ljubljane poje v S. N. Domu na St. Clair Ave. Cleveland, Ohio, v nedeljo, 28. oktobra točno ob 8. uri zvečer. Spremlja jo Mr. Ivan Zorman. Cene sedežev: 50c, 75c, $1, $1.25 in $1.50 Vstopnice so naprodaj pri Mrs. Kushlan v S. N. Domu w A w — V SPOMIN ki jc umrl dne 26. oktobra, 1918 v Clevelandu, O., še vedno objo-Ijenega moža in dragega očeta JOHN MODIC-A ki je umrl dne 26. oktobra. 1928 v Clevelandu, O., še vedno objokovan in obžalovan od njegove soprogp* in otrok. V spomin desete obletnice njegove smrfi se bo brala dne 26. oktobra ob 7. uri zjutraj sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Vida. Njegovi nekdanji prijatelji, člani društva sv. Viaa in znanci so prošeni, da se te sv. maše udeležijo, ako jim je mogoče. Spo-minjajmo se ga v molitvi ta dan! Hitro čas nam v večnost gine dan za dnevom proč hiti, zbuja razne nam spomine, toda tuge ne uteši. Mesec oni spet nam klije, kaže svoj jesenski čas, toda nam pa solza lije, radosti ni več za nas! Da, (emu oktober krasni,, drag j odvzel si nam zaklad? DnejJi nekdaj srečni, jasni, zdaj so v žalost nam in jad. Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem mu trohni, duh njegov pa v neminljivi slavi raja še živi. Dragi mož in ljubi oče, prosi le Boga za nas: da bi enkrat -— če mogoče združil vse trobente glas! Žalujoča soproga: h AR OLJ NA MODIC z ostalimi otroci, ki Te ne bomo 'nikdar pozabili. Cleveland, O., 22. oktobra, 1928. V SPOMIN desetletnice smrti dragega nam soproga in očeta Josip Gorenčič-a starosti^Sfe0tdU 25' oktobra' 1918 v Clevelandu, O., v Oj usoda, ti življenje nam prehitro zagreniš, radost v strašno nam trpljenje vsem naenkrat spremeniš. Solza pada še nešteta, tužno bije nam srce, smrt pobrala nam očeta in moža za vedno je. Da, prehitro ste zapeli pesem mu prežalostno, z venci rakev mu odeli in spustili jo v zemljo. Vgrobu tihem, tam počiva dolgo dobo leta že, krije tam ga božja njiva, kamor cilj nas vodi vse. Dragi nam, naj Tebi gruda bode lahka svobodna, s.aj prestal si dosti truda, bil si blagega srca. Večni Stvarnik naj plačilo zdaj Ti svoje podeli, v raju svetem, zarja milo naj na veke Ti blišči! Žalujoča soproga TEREZIJA GORENČIČ ter hčerke TEREZIJA in JOSIPINA. Cleveland, O., 22. oktobra, 1928. o Kristusu Kralju »NJO NEDELJO PO BINKOSTIH. Mih. Opek«, vseučiliik) profesor, Ljubljana. Poklonimo se Kristusu-Kra-lju,či*ar praznik danes slovesno obhajamo. Nov praznik, staro resnico oznanja Kristus je Kralj, ker je Gospod vsega stvarstva, kajti vse je po njem nastalo, in brez njega ni nič nastalo, kar je nastalega, pravi evangelist (Jan 1, 3), in sv. Pavel potrjuje: Po njem je bilo ustvarjeno vse nebesih in na zemlji ,vidne in nevidne stvari, naj si bodo pre-» stol ali gospodstva, ali vladar-stva ali oblasti, vse je ustvarjeno po njem in zanj (Kol. 1, * 15-17). Zato ima Kristus vso oblast v nebesih in na zemlji (Mt. 28,18), zato je Kralj ve-soljstva. Nam ljudem pa je Kristus še iz drugega vzroka kralj: ker nas je odrešil. Da. Kristus je v pravem in najvišjem pomenu naš kralj-osvobo-ditelj. Prišel je na zemljo vojskovat se za nas, premagal je vse sovražnike našega zveliča-nja in nam dal svobodo otrok božjih. Kakšna svoboda je to? To je tista velika svoboda, ki nam je nobena zemeljska moč dati in nobena zemeljska moč vzeti ne more. To je tista velika svoboda, brez katere smo sužnji tudi v najsvobodnej-ši deželi, če jo pa imamo, smo prosti tudi v ječah, tudi v verigah. To je tista velika svoboda, ki je nad vsako drugo svobodo vzvišena kakor nebo nad zemljo. Pa kje je vendar ta svoboda? To je oproščenje od spon zmote, od spon greha, od spon sveta, od spon smrti. Po glejmo, če nam ni dal Kristus- Kralj te svobode! * * * Jaz sem luč sveta, je dejal Kristus, kdor gre za menoj, ne b ohodil v temi (Jan. 8, 12). S temi besedami je povedal, da je bila pred njim in brez njega na svetu tema. O. in v kakšni sužnosti temnih zmot je bilo človeštvo pred Kristusom! Izgubilo je bilo izpred oči podobo pravega Boga. Pozabilo je bilo svojega nebeškega izvora. Poti svojega dostojanstva ir svojih dolžnosti ni več poznalo, nič več ni vedelo za svoj pravi cilj na zemlji. Zašlo je bilo ta ko daleč, da je oboževalo stvari namesto Stvarnika. Iz lesa ir kamna si je delalo bogove. Svoje globoko zadolženje, ki je s silno težo tiščalo k tlom, je izkušalo izbrisati z malikovav-skimi dartivami, da, celo z groznim barbarstvom človeških žrtev. In to ni bilo samo člove štvo na najnižji stopnji izobrazbe. Tudi najkulturnejši narodi starega sveta so ječali v sponah najgrških umskih ir moralnih zablod. Prava suž-nost duha in srca je to bila, zakaj ljudje si niso mogli poma gati ven iz nje, ker niso pozna li resnice: prav kakor popotni ki v temni noči, ki ne vodijo luči nikjer. — Iz te sužnosti je človeštvo oprostil Kristus. On edini je mogel raztrgati noč, k' je bila padla med nebcf in zem ljo in zakrila sonce večne resnice. Kristus nam je zopet pokazal naš izvor od Boga in naše dostojanstvo ter pot po zemlji, vredno tega izvora in tega dostojanstva. On nam je zopet odkril cilj, vreden, da z vsemi svojimi močmi in vsemi sredstvi zveličanja stremimo . za njim. Kristus nam je svoje božje razodetje, čigar nauki zapovedi in obljube so tako prikladni vsakemu*človeškemu stanu, spolu, starosti — potrdil s svojim življenjem, delom, čudeži, smrtjo, potrdil tako moč-, no, da se noben pravični razum ne more odtegniti njegovi luči Za čuvarico, ohranjevavko, ši-riteljico tega razodetja je ustanovil Cerkev, da se po nji raz-taka sveta resnica na vse kraje sveta do konca vseh časov Tako se vsi ljudje lahko opro-ste zmote in svobodno zadihajo v zveličavni resnici. To svobo- in do nam je dal Kralj Kristus, _ vedite, da niso prijatelji prave svobode toisti, ki zametavajc na^k Kristusov, ki sramote njegovo Cerkev, razdirajo njegov evangelij z lažnjivimi nauki, k izpodrivajo krščanstvo z no vim poganstvom! S sponami zmote pa nam je odvzel Kristus-Kralj tudi spone greha. Ne samo tako, da je s trnjevo krono na glavi stopil na prestol križa in tam pred Bogom raztrgal naše dolžno pismo ter je pribil na križ (Kol. 2, 14), marveč nam je tudi dal luč božje resnice zato, da živimo po nji. Vsakdo, ki dela greh, je suženj greha (Jan. 8, 34). Ko se je prvi človek uprl volji najvišjega, sta prišla greh in njegova suž-nost na svet. Meso se je nagnilo k slabemu, teženje je šlo v prepovedano, moč za dobro je opešala, oblast hudobije je zrastla. Ah, predragi! v kakšne grehe je zabredlo padlo človeštvo! Kakšne strasti so se iz njih rodila! Od krvavega bratomora Kajnovega do križanja Zveličarja na Golgoti — kakšne grehote so vpile do nebes! In še po odrešilni smrti Gospodovi do današnjega dne — s kakšnimi grešnimi deli so poniževali človeštvo, so poniže vali krščanstvo tisti, ki o odre šenju niso nič vedeli ali nič ve deti hoteli! — In nihče ne reci da to ni sužnost, marveč pro stost človeške volje, ki svobodno voli zlo. Taka prostost n; prava, človeka vredna prostost Ne! Prava, plemenita svoboda je v tem, da se te3 spoznani vo Iji božji uklonemo, da iz pokorščine, spoštovanja in ljubezni svoje pošeljenje zatajimo in ravnamo po božji postavi — ne suženjsko, marveč radovolj-no. K tej svobodi nas je povzdignil iz sužnosti greha Kralj naš Kristus. Z vsem svojim govorjenjem, življenjem, trpljenjem, umiranjem na križu nas je učil spoštovati in izpolnjevati voljo nebeškega Očeta, iz svobodnega hotenja delati to. kar je pravo, dobro, lepo — tako,'da nam ni niti treba zapovedi, sodnika in kazni, marveč da vse to nosimo sami v svojem srcu; tako, da nam je krepost življenska potreba in zpolnjevanje dolžnosti do Boga in bližnjega takorekoč ozračje, v katerem dihamo in se gibljemo, in iz katerega si nikakor ven ne želimo. Tako po besedah sv. Pavla sicer služimo pravičnosti, pa smo prav zato prosti greha. Hvala pa bodi Bogu! — kliče apostol, da, ko ste bili sužnji greha, ste iz srca pokorni postali podobi tistega nauka, v katerem ste bili poučeni (t. j. nauka in zgleda Kristusovega). Rešeni pa od greha, ste postali služabniki pravičnosti (Rim. 16, 17-18). In zato, predragi, niso pravi prijatelji svobode tisti, ki dano božjo in cerkveno postavo pre-lamljajo, ki greh ljubijo, greh poveličujejo, greh širijo; ki imajo krepost za suženjstvo ir razbrzdano strast za prostost. Stran od njih — njihova svoboda vodi v pogubljenje! A ne samo iz spon zmote in greha nas je hotel osvoboditi Kralj Kristus, marveč celo naše življenje je hotel prenoviti, da nas tako osvobodi vseh suženjskih spon sveta. Ne ravnajte se po tem svetu! — nam kliče Jezus po svojem apostolu (Rim.. 12, 2), in kažoč nase govori sam: Jaz sem svet premagal (Jan. 16, 33). O, da bi ga premagali tudi mi. kako svobodni bi bili v svobodi božjih otrok! Ali nas svet ne deva zares v sužnjost? Svet s svojimi zemeljskimi mislimi in željami, s svojim hrepenenjem za tem, kar je minljivega, praznega, ničnega? Svet ~s svojim poželjenjem mesa, po-željenjem duha, poželjenjem oči, napuhom življenja? Čimbolj odmičemo pogled od nebe škega, tembolj je prikovano na zemljo naše oko in naše srce čimbolj izgublja duh nad-na- mi svojo oblast, tembolj nam gospoduje meso. čimmanj smo otroci božji, tembolj smo sužnji tega sveta. Na zemlji iščemo svojo stalno doipovino; bogastvo sveta se nam zdi resnično imetje; minljive zemeljske časti nas žeja, in čutni užitki se nam zdijo prava radost. Tako nas oklepajo okove sveta, in te okove so trde, pravi sv. Avguštin, njihova trdota je resnična njihova lepota le navidezna, njihova bridkost je gotova, njihova slast negotova . . . Hvala Bogu, da nas je tudi iz teh okov osvobodil Kristus, ko nam je iz minljivosti pokazal v nemin-ljivosti, ko nas je učil zbirati na zemlji zaklade, ki jih rja in moli ne snesta in tatje ne po-kradejo; ko nam je pokazal čast otrok božjih, ki ni odvisna od človeške sodbe in človeške naklonjenosti; ko nam je razodel tesno pa varno pot v deželo blaženosti, kjer sonce veselja nikoli ne zatone; ko je sam šel pred nami po tej poti — naš Kralj — naš veliki, sijajni, sveti zgled, kako se je treba vojskovati s svetom in ga premagati: Vse, kar je rojeno iz Boga .premaga svet. in to je zmaga, ki premaga svet, naša vera (1 Jan. 5, 4). O kako to-lažilno padajo v naša srca ti žarki svobode Kristusove zlasti dandanes, ko vidimo vsepovsod nestalnost svetne veličine, svetnih zakladov, svetnega uživanja! O, niso, niso prijatelji prave svobode tisti, ki stavijo v to posvetnost vse svoje upe, ki nas z zemeljskimi miki zapeljujejo stran od Boga, ki vse stremljenje Človeško za svetom uravnavajo. Ne za njimi — za Kri3tusom-Kraljem hodimo, ki nas je osvobodil spon tega sveta! Pa še en jarem leži na človeštvu — strašen jarem smrti. Ah, huda je sužnost smrti!) Kakor je po enem človeku greh j na svet prišel, in po grehu smrt, in je tako nad vse ljudi smrt prišla, ker so vsi v njem grešili (Rim. 5, 12). Vse je zasuž- | njila smrt, kar je živega. Otroke trga iz naročja staršev in starše iz objema otrok; v zem-ljo. v katero pohodi noga črva, položi smrt tudi bogatina in kralja. — Toda ali ni tudi teh okov razbil Kristus — Kralj Jaz sem vstajenje in življenje, je govoril na grobu Lazarje-vem. Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje; in kdorkoli živi in v me veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ to? (Jan. 11, 25.) Ali verujemo to, predragi? Ni je sicer vzel Kristus od nas telesne smrti, ki mora ostati večen spomin na greh človeštva. Toda želo ji je odvzel — o smrt, kje je tvoje želo? (1 Kor. 15, 55), njen strah jc v nič dejal, njeno grozo je premagal, ko je sam za nas umrl in tretji dan od smrti vstal in je tudi nam, sproščenim zmote in greha in sveta, zagotovil častitjivo vstajenje in večno življenje. Od takrat naprej smrt pač še trka na naša vrata, a ko vrata odpre, zable sti skozi smrtno temo jasni dar od večnih holmov. Smrti mrzla roka nas mora od takrat naprej le voditi iz bolečine mesta tja, kjer blažena večnost vse verige zgrudi, kjer ni več ne vročine, ne mraza, ne nikakršnega trpljenja, kjer Bog sam obriše vse solze iz objokanih oči, kjer je večna radost, večna sreča, večno uživanje. O velika, največja osvoboditev — neizmerna ti hvala zanjo Kralj naš, Kristus! Kako majhni prijatelj prave svobode sc tisti, ki oznajo le to časno življenje in višjega, večnega ne oznajo; ki vse svoje misli ir želje, ves omen človeškega bitja olagajo samo v to zemeljsko romanje, smrt a imajo za konec vsega, za povratek človekov v ozabnost, v temo, v nič! . . . (Prim. Dr. H. Foer-ster, Der Ruf der Kirche in die Gegenwart. 5-7. Aufl. Regensburg, 1915.) ♦ ♦ * j Predragi! Držimo se Krist | usa-Kralja, kralj a-osvobodi te lja od spon zmote, greha, sveta in smrti. Hodimo verno za njegovo zastavo! Njegova zastava je križ. Zatstava Kralja blaža se, blesti se križeva skrivnost. . . Na križu je bilo zapisano: Jezus Nazareški, Kralj Judov — Judov — t. j. izvoljenega ljudstva. A zdaj smo mi vsi iz-voljeno ljudstvo njegovo, ovce njegove paše. Zato je bil napis na Golgoti postavljen v treh jezikih: v grškem, latinskem in hebrejskem. Ti trije največji jeziki sveta so pomenili cel svet, vse ljudi. Zal, da cel svet, vsi ljudje nočejo razume ti, da je Kristus Kralj vseh. Če danes oznanjamo s prižnic: Glejte vaš kralj! — tisoči tega nočejo slišati. Zato, ker je križ njegova zastava, ker je treJba hoditi za njim po poti križa, po poti zatajevanja, od povedi, izpolnjevanja božje postave. — Tega ne mara svet. Zato pa je tudi med človeštvom še toliko sužnosti: sužnosti nevere, sužnosti greha, sužnosti posvetnih misli in želja, sužnosti nesrečnega življenja ir nesreče smrti... Mi, predragi, V Kralja Krist usa živo verujmo, upajmo vanj, ljubimo ga! Naj kraljuje v vseh naših mislih, željah, besedah, dejanjih! Kar on zapoveduje, storimo, kar on prepoveduje, opustimo! Združimc se ž njim, v molitvi, pri sv. maši, v sv. obhajilu! Vse pvoje težave in trpljenje mu darujmo! Vse radi prenašajmo — samo da hodimo za njim, da nas Kralj večne slave pripelje nekoč v kraljestvo večne slave Amen. Dr. Valentin Holzer: Cerkev za mater in otroka. Dvajseto stoletje so začeli v svobodomiselnem taboru velikim krikom o "stoletju otroka." Od tega bi bilo pričakovati, da se število rojstev med kulturnimi narodi znatno dvigne. Zgodilo se je pa ravno narobe : povsodi se kaže nazadovanje kot posledica širjenja no-vomalthuzijanskih naukov in praktik. Ob tem trpi ženstvo škodo na duši in telesu in v nevarnosti je nadaljni obstoj kulturnih narodov, vsekakor pa njihova prevlada nad Azijci in Afričani. Pridiga, ki je ni oplodilo krščanstvo, očividno ni prav nič zalegla. To izkušnjo so doživeli že Rimljani. Kajti že Juvenal je tožil: na postelji, blesteči se v zlatu, skoraj ie počiva več nobena porodnica. Horac je otožno želel nazaj rodovitno sabinsko ženo. Koncem drugega stoletja grajajo Municius, Felix in Athenagoras ter Tei^tullian poganke, ker uničujejo kali življenja v svojem telesu, izvršujejo detomor še preden so rodile ali pa otroka zadavijo, izpostavijo. Avgust se je zaman trudil, da bi z znanimi zakoni: Poppaea, sump-tuaria, de adulteriis et pudici-tia, de maritandis ordinibus — omejil befc pred zakonom ir dvignil spolno nravnost. Šele krščanska cerkev je nastopila kot zaščitnica otroka Bilo je v resnici novo naznanilo, ko je Pavel napovedal: "Blagor ženi, ki rodi otroke." Ir od vsega početka nam daje kr ščanska epigrafika ganljive dokaze svojega veselja nad otro kom in svoje ljubezni do njega. V sinodah dobiva aposto-lova beseda povdarek: Ženske, ki so skušale povzročiti splav, so bile po najstarejši praksi v nalaganju pokore do smrti izključene iz občestva vernikov. Sinoda v Ancyrl (314) določa olajševalno, "da morajo sprejeti desetletno pokoro v določenih kaznih." Zapadnogot-skošpanska sinoda T Leridi (v šestem stoletju) dovoljuje ti-3tim, ki skušajo v prešestvu spočetega otroka v materinem telesu umoriti, zopetno verske občestvo šele Čez sedem let Mainška sinoda, leta 847, nala ga desetletno pokoro, wormska zahteva enako kazen kakor za morilca. Podobna sinodalna svarila ir grožnje s kaznijo se ponavljajo tekom vseh stoletij gori do si node v Baltimore (1869). Nič manj strogo ni cerkev kaznovala umora rojenega otroga Sinoda v Elviri dovoljuje s tem obremenjeni ženi, vrnitev v občestvo vernikov šele ob smrtni uri, katehumeni pa so se smeli istotako krstiti šele ob smrtni uri. Šele ob splošnem omiljen ju iz pokorne prakse se je tudi za te zločine znižala kazen na deset ali sedem let. Vrhu tega je morala cerkev v tej stvari premagati velike ovire. Tako rimsko kakor germansko pravo sta dajala gospodarja, materi in stari materi pravico, da novorojenca kot brezpravnega tujca umore ali izpostavijo. Da se izkorenine to barbarstvo, se je obrnila sinoda v Toledu (leta 589) tudi na svetne sodnike Izpolnitev postave je ljubezen. Ta je gnala cerkev že zelo zgodaj do praktičnega skrbstvenega dela. Prva pribežališča za najdenčke so bile škofijske katedrale, kjer so pridigarji po jutranji pridigi prebrali naznanilo, da se je našel izpostavljen otrok. Inocenc III. je ustanovil v Rimu najdenišnico s predalom, ki se je dal odzunaj zasukati naznotraj; vam so mogle izpostaviti matere svoje novorojenčke, za katere niso mogle ali hotele skrbeti. Starejši katoliški etiki so pri tem s povdarkom zastopati zahtevo, da morajo starši najde-nišnici povrniti stroške za prehrano in nego otrok. » Po surovem germanskem pravu je mogel oče mladoletne sinove in neporočene hčere prodati, v Bolgariji so smeli otro-ce za pregreške staršev usmrtiti. Na Angleškem so prodajali otroke v suženjstvo na Irsko še v 12. stoletju. Irska generalna sinoda v Armaghu leta 1158 je pa vse take sužnje proglasila za svobodne in papež Nikolaj I. je grajal ravnanje z otroci na Bolgarskem že leta 866. Sinoda v Canterburyju je eta 1236 naročila župnikom, naj vsako nedeljo opominjajo matere, da skrbno in previdno hranijo svoje otroke. V takratnih revnih stanovanjskih razmerah se je često pripetilo, da so otroke v spanju zadušili Proti temu'so mnogoštevilne sinode v Mainzu, Wormsu, Fritz-laru, Canterburyju, Forliju. Helsingborgu, Upsali, Yorku. Milanu (pod Karlom Boromej-skim) v- zabičevale materam in dojiljam prepoved, da ne smejo jemati otrok seboj v po stelj. ' Iz uežne. skrbi za otroke je dovoliPkifolinški škof Theodulf Orleanski, da se sme bolno dete vrstiti tudi izven cerkve. Can-. terburyjska sinoda je izdala opomin, da se otroci ne puščajc pri ognju ali ob vodah brez varstva; ako pade otrok v ogenj ali vodo, je to rezervatni slučaj Visoko spoštovanje pred materinstvom se kaže v obvezno sti, da noseče žene opravijo spoved, kakor tudi v obvezni zdržnosti zadnjih 40 dni in ob času dojenja. Velika obzirnost se kaže tudi v tem, da določa Poenitentiale Romanum — ob tedanji strogosti postne zapovedi! "Ako se hoče noseča žena postiti, sme to storiti." Nežna skrb se izraža v salzbur-Skem Ritualu iz leta 1582: "Ker je dete nežno in slabotno, naj župniki pozimi krstni vodi primešajo tople vode." Odločno je cerkev pobijala tedaj še splošno razširjeno surovo praznoverje. Prepovedala je: da se otroci, ki jih trese mrzlica, polagajo na streho ali na peč; matere svojih bolnih otrok ne smejo na križpoti vlačiti po tleh, da bi ozdravili, ne smejo kopati v zemljo duplju Čujte te nove orthophonične Victor plošče v slovenskem jeziku POJDITE gotovo danes poslušat te nove Victor rekorde na Ortophonični Viktroli. Najfinejša godba sveta se rekordira na Victor Orthophonic ploščah. Zahtevajte nov Victor katalog. 68923 Ženitovanje, v dveh delih 35929 Ciganovi spomini, valček Ogrska cvetlica, valček 81413 Zeleni Jurij Študentovska pesem 81414 Domače veselje Vesela polka 81454 Ob trgatvi, v dveh delih 81455 Holzhacker, koračnica Kranjska koračnica 81457 Tres jolie, valček (Waldteufel) La petite Tonkinoise, one step 81363 1a Bella del Mulino, valček Sorrento Incantato, valček 81204 Na bregu, valček Carlotta, šotiš 81250 Še ena Mlatiči 81229 Ramona, valček (Wayne) Could I (Vorrei) ADRIJA PEVCI OGRSKI RAPSODIJ ORKESTER PEVSKI ZBOR "ADRIA" IN HO-JER TRIO. (Skica iz življenja.) PEVSKI ZBOR "ADRIA" IN HOJER TRIO. (Na initrumente.) ADRIA PEVCI. (Skica iz ivijen ja.) OLBRIG'S TRIO NA CITRE PIETRO HARMONIKE VICTORIA ORKESTER VICTORIA ORKESTER VICTOR HUDEBNI KVINTET (Instrumentalno.) MEŠANI KVARTET ADRIJE. GIULIETTA MORINO VIOLINA Z GITARO. Novi Orthophonični ietor Rekordi VICTOR TALKING MACHINE COMPANY, CAMDEN, NEW JERSEY in lezti skozi nje z bolnim otrokom, nato pa jih zapreti s trnjem itd. Ženske, ki zagreše tako praznoverje, se morajo pokoriti 40 dni ob kruhu in vodi! kdor izpostavi otroka, izgubi nad njim očetovsko oblast; kdor uniči plodnost ali povzroči splav, velja kot morilec! V ionstitucijah Siksta IV. je ta cenzura še poostrena in zadevi; tudi mater. Na naravno dolžnost, da doje svoje otroke same, obvezuje matere že Gratianov odlok Kasneje vzklika Albert Veliki: O ti plameneča ljubezen prave matere!" in obsoja navado tedanje doke, da so kraljice za svoje otrobe najemale dojilje Mnoge pobožne ustanove srednjega veka so bile namenjene nosečim materam in najden-čkom. Iz cerkvenopravnih izrekov je dalje razvidno, da sc smatrali babice kot cerkveno-občinske osebe. Župniki so morali na to, da so se nastavljale kot babice samo neoporečne ženske. Vsako velikonoč so morale obnoviti svojo službeno* prisego škofijskih agendah in sinodah (na primer v Osnabrucku. Mainzu, Kolnu, Trierju, Wurz-burgu, Regensburgu, Konstan-zi, Aachenu) so z vsem povdar-iom zahtevale, da se sprejme v babiško službo "edinole zanesljive, izbrane žene." Da je bilo babicam prepovedano nasve-tovati ali uporabljati sredstva za splav, je ob sebi umevno. Višji pastirji so posvečali svojo skrb povzdigi babiških šol, katerih prva se je ustanovila v Regensburgu leta 1452, in ba-biškega stanu sploh. Še več: času, ko je bil ta stan še nekam preziran, je Benedikt XIII povzdignil nezakonsko mater in babico — Margareto Kontonsko svetniško čast. Svojo skrb za otročnice in najdenčke je pokazala cerkev dalje pri podeljevanju odpust-' kov. Tako je podelil Inocenc VIII leta 1488 popoln odpustek vsem, ki kakega najdenčka sprejmo, doje ali dojiti dajo ali mu zagotove preskrbo za poldrugo leto. V Rimu so leta 1501 uredili porodnišnico za revne matere: Arciospedale di San Rocco. Enak zavod se jc leta 1589 ustanovil v bolnišnici Sv. duha v Munchenu. Posebna obzirnost nasproti nosečim materam se zrcali tudi v izrekih nemškega profanega prava 13. do 16. stoletja, ki so bili por cerkvenim vplivom. Salzbur-ško izrecno pravo iz leta 1334 določa, da se noseča žena. ki ob času zrelega sadja utrga z drevesa ob poti sad, ne sjne kaznovati; peki so morali takim ženam zgnesti kruh in jim dati stol s prušico, da so mogle sedeti, dokler kruh ni bil pečen. Molitve za take žene so bile vpeljane med molitvami na pri-žnici že v 14. in 15. stoletju. Za take žene se je delilo sv. obhajilo že pred sv. mašo. Tudi bratovščine skrbe za negovanje porodnic. V novem času so ženski redovi v svojih zavetiščih, sirotiščih in domovih za dojence neizrekljivo veliko dobrega storili za dobrobit mater in dece. Materinstvo in otrok imata velik delež tudi v liturgiji. Glede podrobnosti opozarjam na lepo knjigo G. Schreiberja: "Mati in dete v cerkveni kulturi." Cerkev je znala vsa velika obratišča v življenju posameznika, kakor rojstvo, dozorevanje, zakon, nosečnost ir smrt pomembno združiti s čez naturnim, z Bogom in večnostjo. Tako na primer nešteti blagoslovi: blagoslgv za neveste, ki je po liturgičnem zgodovinarju Herwegenu pomenil posvetitev žene za i materinstvo-dalje Benedictio thalami, slovesno obhajanje 30. leta in obletnica poroke. I Dalje na 8. strani) "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Katoliika JfcfM* t veliki učenjaki so priznavali božjega stvarnika torbo se je nabralo toliko, da ga ne bo zmanjkalo do druge Jeseni. Poleg tega imam ob- IUI ML ■«i. • * »1« "Narava potrjuje in izjavlja, M jena še dva stalna paberkoval da obstoja vedno delujoči I ca, enega iz Pennsjrlvanije, dru-| Stvarnik in Vladar" — (Lordlgega pa iz Jolieta, 111. Upam, Kelvin). Ida se jih bo k temu priglasilo 'Ker je narava podvriena I še nekaj iz drugih mest in dr-I gotovim zakonom, torej narava ža v. Glede nagrade za to so-fl« I ne more biti Bog. Ista je ču-1 delovanje se že bomo enkrat OFFICIAL ORGAN «AMD CAUtmUAH «LOVBWAN CATMOUC UNION •f tke UNITED STATES OF AMERICA aod la the in tarnt ut tka Orécv. afrwy T—day ky and i ItTMd rffksi SUT Si CUIr Am Ti RaiMfl »IX dovit proizvod Njego vsemo- j domenili, gočne volje. Vsled tega se božja volja vsepovsod kaže na pod-1 pred desetimi leti se je vrši-lagi zakonov narave, katere je h* v Evropi najhujša vojna; šlo [naredil Bog." — Lamarek, oče je za vprašanje kdo bo prema- _ organičnega revolucijonizma.— gal Nemce? Pri nas v Ameri- CLSVELAND, OHIO. | Systeme Analytique, stran 48). ki imamo pa sedaj hudo poli-"Meni se dozdeva, da je tično bitko med Smithom in ali pa "varovati". Kdor si je namreč preveč delavarčana privoščil, se je branil ali varovtf dela, ker mu je ftel v glavo Morda so "katavbo" in "dela-ware" trte prinesli semkaj v Ameriko naši prvi izseljenci iz krškega okraja, tamkaj od Trške gore, ali pa iz Gadje peči na Dolenjskem? * Tukaj v Ohio smo imeli dc sedaj pravo indijansko poletje da bi bilo le tako ostalo do sv. Matije. Zadnji četrtek je bile nad 80 stopinj vročine. Škoda da so prišli slamniki že iz mode, seveda za nas, bolj priletne VELIKA JUBILEJNA KAMPANJA POVODOM 35-LETNICE K. S. K. J. ZAKLJUČEK KAMPANJE DNE 1. APRILA, 1929. Določena kvota 3.500 novih članov obeh oddeikov Država Skupno štev. kraj. dr. Predpia. kvota ALABAMA ARKANSAS COLORADO CONNECTICUT ILLINOIS INDIANA IOWA KANSAS - MICHIGAN MINNESOTA MONTANA MISSOURI NEBRASKA NEW YORK OHIO PENNSYLVANIA WASHINGTON WEST VIRGINIA WISCONSIN WYOMING CANADA SKUPAJ 1 1 9 1 41 5 2 6 8 21 5 1 1 6 23 33 1 1 8 3 3 5 180 20 820 100 10 120 160 420 100 20 20 120 460 660 5 5 160 60 60 stvarenje v navadïiem pojmo- Hooverjem, kdo bo zmagal za može, mladina pa sploh ne no vanju besede popolnoma lahko predsednika dne 6.« novembra. si več pokrival, pa najsibodo že umljivo. Jaz si brez težave Ta dan bomo videli premoč su- klobuki ali slamniki. To je pov- ! predstavljam, da je naš vesolj- haške stranke ali pa mokre. Ce sem praktično. Človeku se ni ni svet obstojel že davne dobe bo zmagal Smith bodo prišle treba odkrivati nikomur, take nazaj in da je nastal vsled vo- morda zopet takozvane "pelce" so tudi gologlavci bolj varni, Ije božjem bitja." — (Huxley, za pivo v modo, mi, moški bo- da jim veter ne more klobuk« Življenje Darwina II., stran I mo pa Smithu v počast začeli odnesti. Samo po zimi v bliz I *87). nositi rujave trde klobuke zardu bo malo bolj sitno zd Pri študiranju nebesnega (derbi), kakoršnega on vedno naše fante brez kap in klobukov. * nné-M/Akn M^înlff î î r» I \T * __I i v« I Rezultat od I.|l. mehanizma je potreba misliti in nosi. Naš znani trgovec John • Al «A • I ~L1 AMA^, «In M »* nlr/% MA/l I ^ -----** if I. i _ L • V w l do 9 30. t. 1. (Novi člani) 180 3505 1 3 109 28 564 39 42 57 219 35 6 1 12 749 371 19 159 19 100 sklepati, da obstoja neko nad Gornik jih je baje. že več zabo- Ameriški Slovenci vedno bolj vse inteligentno in modro Bit- jev naročil. To bo jako praktič- in bolj napredujemo na kultur- = |je." — (Sir Isaac Neicton, no. Vsakega, kdor bo nosil ta- nem in tudi na glasbenem po- Prineipia). ke vrste klobuk bomo lahko |ju. Zdaj bomo imeli v naši sre- 'Obris in načrt sta povsem smatrali za demokrate, ženske dini kar dve operni moči iz nemogoče brez pravega um- bi pa morale nositi rujave jopi- Ljubljane, Mr. Sublja in Mrs. stvovanja dotičnika, ki je obris ce ali krila. sestavil, študiranje fenomena Lovšetovo. Ce poj de stvar še teko naprej, bomo morali naš 2533 narave nas vodi do spoznanja, ' Čudno je to, da imate oba Slov. Narodni Dom na St. da obstoja neko bitje, ki je te oredsedniška kandidata pristno Clairju prekrstiti v Ameriško čudne stvari narave vse take nemško ime: Smith Alfred, Slovensko Metropolitno Opero, lepo uredilo." — (Sir G. G Hoover pa Herbert. Izmed 29 na kar bomo mi, Clevelandča- Stokes Burnett Lcetures, stran iosedanjih predsednikov Zdru- ni zelo ponosni. )- ienih držav je bilo največ Ja-Bodimo ponosni, ker smo po katov ( James), 5, dalje 3 božji podobi vstvarjeni. Bog rohni, 2 Andreja, 2 Viljema, 1 I oktobra zvečer bo ~v našem S ni v začetku vstvaril samo ne- Jurij, 1 Martin, 1 Abraham. 1 N. Domu prvič nastopila naj- ba in zemljo, ampak tudi tva- Benjamin in 1 Theodore, dru- boljša koncertna in operna pev- » - gi pa niso imeli krstnih svet- ka Jugoslavije, gospa Pavla niških imen. Zal, da doslej še Lovšetova. To bo sploh prvi • "Ali naj si mi vse te stvari I ni bilo nobenega Jožeta ali Loj-1 slučaj v zgodovini ameriških prisvajamo ne pa Bog? Nihče Ueta. Morda bo pa to čast kak Slovencev, da nas bo kaka oper- naj torej ne zanikuje božan- imeriški Slovenec čez čas do- na pevka počastila s svojim Po Bogu torej izhaja Uegel? Prihodnjo nedeljo, dne 28 OPOMBA: Iz gornje tabelice je razvidno, da je za stva. vse dobro, kar imajo človeška bitja, tako tudi ne smemo več krasnim petjem. Gotovo bo velika dvorana SND. v nedeljo za-V starem kraju se lahko vsi ledena do zadnjega kotička. kaka Američanka! vič se je poročil z neko chika- umenje, neznanje in nestrpnost iko milijonarko, na&ega Tone- "Večina nas prihaja v Ame-ta S. pa morda čaka taka sreča riko, da tu najde Utopijo — tamkaj v bližini Sheboygana. kjer da so vsi ljudje enaki, Punce' in dekleta, pozor, da kjer ni pleme, ni vera, ni barva vam tega Toneta ne prevzame | ne prepreči dosege visokih ci- ljev. In vendarle priseljenec mora še vedno često slišati ta-Dne 22. in 23. septembra Ike žalitve kot so pridevki sem si po več letih privoščil 24 'Dago,' 'Greaser' in 'Hunkie/ urne počitnice, katere sem pre- Dajejo mu slutiti, da je pod-bil pri naših slovenskih far- rej en, inferioren — brez ozi-marjih v Madisonu. Z mojim ra na tp, kako stara je kultura, pribočnikom sva se ustavila v iz katere izvira. Dostikat ga prijazni hiši Mr. Gramca, Mr. smatrajo za 'nevarnost,' odgo-Debevca in Mr. Strojina, pre- vornim za vse naše zločine, spo-nočevala sva pri prvem. Z Mr. sobnim samo za 'nesnažna de-Gramcem sva se pogovarjala la.' Ako kjerkoli je treba to-kako je bilo nekdaj pri voja- lerance, mi v Ameriki jo sigur-kih še pod pokojnim avstrij-. no potrebujemo, skem cesarju Franceljnom. Kot "Leta 1854 je Abraham Lin-spomin tega obiska sem prine- coin napisal: 'Kot narod smo sel domov košaro finega ameri- se začeli z izjavo -Vsi ljudje so ško slovenskega krompirja, ko- ustvarjeni enaki.- Sedaj v prak-šaro "Katavbe" grozdja in ja- si mi to čitamo -Vsi ljudje so bolk. Pri Gramcovih se mi naj- enaki razun črncev-. Ko Know bolj dopade fina domača kuhi- Nothing pride do vlasti, bomo nja, lepe polne brajde grozdja čitali -Vsi ljudje so ustvarjeni in pa domači pes "Puff," ki se enaki razun črncev, inozemcev zna smejati. Da, Gramcov pes in katolikov-. Ko pride do te-•Puff" prekaša celo slovečega ga, jaz se rajši izselim v kake filmskega psa Rin Tin Tina drugo deželo, kjer se ne pona-Pri Debevčevih imajo tudi lepe šajo s tem, da ljubijo svobodo.' grozdje in celo njivo hrena, ka Lincoln bi lahko danes ponovil terega si lahko vsak gost sam te besede, ako bi videl odurne zastonj nakoplje. Pri Stroj i no- bigot Klukserje in njihove po-vih imajo pa veliko mladih puj- iitične brate, skov, pišk, gosk in rack, ki bo- "Novi Amerikanci iščejo raz-lo sčasoma vse na smrt obso- j umevanje, prijateljstvo, zaščito ustavnih pravic, povsod in tudi v političnih strankah. Zato ni gol slučaj, da je večina novih Amerikancev nagnjena na-demokratični stranki jene. vsako krajevno društvo določena kvota 20 novih članov dvomiti' da vesolJ'stva ni Bog Toneti in Tončke ponašajo na kajti mi vsi ljubimo in visoko ia 15 mesecev nrirT ustvanl " — (Sir Oliver Loc/fire Uvoje krstno ime, kajti ministr- cenimo našo krasno slovenske l-kaj idealov demokracije, kakoi I večane in poosebljene v oni tudi tradicija ameriškega fail krasni kombinaciji genija ir. play, strpnosti in dobregt vodje, modernega Jeffersona in sportmanshipa. Radi teh vzro Lincolna—v Alfred E. Smithu. kov so prišli k nam tem bol; rade volje, željni, da jih sprejmemo, v nadi, da postanejo Amerikanci. "Nbvim Amerikancem je go-verner Smith Amerika v najbolj šem smislu; on je odušev-ljajoči simbol nove domovine. Glavni odbor K. S. K. Jednote priporoča vsem kraiev-\Anltm Tak° T?*0 Bitje mo" se vedno veča' 0dkar je ^klogi; jaz sem dobil eno za-nim društvom, da naj določi in izbere poseben kamoan ski Fa ^pogojno obstojati in naj Uko leto tudi mene zadel neki stonj že kot božično darilo. ali agitacijski odbor, ki bo šel na delo Pred vsemPbTbilo ^ Že vednc avto na 62' cesti' se mi želeti, da naj se marljivo agitira za miadinski oddelek V S° danCS' ah 80 se na' v'°gal tako zameri1' da jo k(>. _____________ ta oddelek se lahko sprejema tudi otroke nečlanov naše' J?' S?! V^do^hJ rakamvsakdannekaj blokovdnevniku večkrat pišejo o av! , M1UUMB uuvc Uüinovine Jednote. Posebna nagrada tega oddelka za štiri nove člane ^J^ft ^¿ r^Z^ll^ do1.Add,1fon Rd-< da d°- iatikih ali letalcih. Pred nekaj "Sami narodi, iz katerih sme Nikdar ni kak ameriški politic znaša $1.00. , ^len'kin poulično karo Pravijo da dnevi sem čital v istem listu, vsi prišli, so v historičnem sve- kandidat vzbudil toliko glo _0_ vtBdno enak in neizpremenjen. he oni vogal bolj srečen m bolj da je 21 letni "deček" Gus Graf LEP KAMPANKKf INPFH V «fPTFUDRIT rlB0linb:0k°> t*??116 L): varen. Sploh bi pa bilo najbolj- naredil rekord. Well, taki moj-LEir IIAlTir All Jörn UÄrfin V oKrlhml>KLI Ta najlepši sistem solnca. Ue hoditi peš domov do 120 stri in že teko veliki "dečki" T)ar»p • nrinoio^^ „ ^ - planetov in kometov zamore iz- heste, če bi ne bilo malo pre- lahko delaio rekorde med tem ¡» c-Ärn t; ¡s"'p„tar Ä rudovoIjterm T" pot semže parkr4° taninem štetju .mo doenali s ,X, ^L v Lt ' ^ . t vladanjem kakcga lntÄ^ent >rchod'> ravno v eni uri, nakar tjudske šole nosijo abecednike m ieu ^P« v mtadiSpa 142! ^tT fe Ä S ^ ^ ^ ^ ™ ^ "Nobeno število atomov ma Razdelba rx> posameznih državah je sledeča: Prvo mesto s terije, dasirav no je večna z me- " -------- ----«onaua, lil J31V.CI OC I IlUIllC je izmed ostalih kanadskih društev osobito postavilo najmlajše enoto in red vesoljstvaf Jednotino društvo sv. Janeza Krstnika, št. 227 onem listu, da je neki nemški baron nedavno po zraku "pri-Na J. Knausovem dvorišču v I krevsal" v Sangaj. Izraz "krev- 35 novimi člani aktivnega oddelka zavzema Kanada, in sicer se I hanično silo, „e mora powJatj I ozadja so sedaj jako busy. Na- |^t"i""po ušT*^ n'^aj Ijmlajse enoto in red vesoljstva.' Dom- bijajo sode in prešajo grozdje Lovega na našem i Aita. Kanada s 23 novimi člani. To društvo ,"e"staro lie netoi Ije ^Letos ve«a sod I P»«u. Le čudno, da se n, nave tednov pa šteje že 52 aktivnih članov. nam drugega ne kaže, kakor de nega mošta od $22 do $25 leni letalec m^d tem krevsa- kanadskih društev, ker teko agilno. delujejo in da je Kanada,...... ..... 4,„JT1DJvy _ „^ np _ ledTdrSvfll^h PrdPlrn0 ^ ^ " V -- vse to premika, ki je vse at^e protipLavno. sosedni državi (Kanadi) stin krajevna društva, ki štejejo sku- materije sestavila in uredila v paj 104 članov. Čast jim! Le škoda, da se nismo na .Kanade en reden sistem." — (Robert v tem pogledu ozirali že pred več leti, ampak se je ustanovitev \Flint, Theism). kanadskih društev določilo in priporočilo šele na zadnji konven- ciji v Pittsburghu, Pa. So pa še nekatere naselbine v Kanadi, kjer bi bila prilika za delovanje naše Jednote. posamezen inteligenten Vzrok omisli, kajti na kredo se take- Morda je imel tako veliko pa-11 in na neko Najvišjo Misel, ki|ga blaga ne daje, ker je mendž>|lico aii pa berglje? Na drugem častnem mestu septembrske kampanje stoji država Illinois in Ohio z enakim številom novih aktivnih članov PABERKI (Piše urednik.) V Jugoslaviji imajo dokaj Nedavno je moj kojega Mr čudna imena parnikov. Te dni A. J. T. kot izkušen strokov- sem čital sledečo notico v ne-njak opisal raznovrstno grozd kem starokrajskem listu: ie. Rekel je, da je takozvana Catawba" indijanskega izvora. Pa naj bo; samo tega ne Na potu iz Anglije se na haja sedaj novi parnik "Svobodne paroplovbe" "Kotozep" ki ima nosilnost 6645 ton. Kaj pomeni ime "Kotozep", smo pravzaprav zadnjič I tavbo" vino pili? Po moji raz-I tega na podlagi vseh slovarjev AtTO 1 i onm X« nI.», j I 1— _- ■ JL • - ? * j I .. _ in članic, „ 3*^ naT^t27 na T P° d0l*em' d°"em odmoru ™ra. kje, kdaj in kako so Indi- trtem Minnesota T ^in na' pet^ ie w'^rt S D^av. ^"4 ^ mMtU ^ jand MIIIIIIHIIimnnim>HHIIIIIIin Ker «mamo več sto ton našega doma lega grozdja na razpolage, ; mo se odlor-ili prodajati sod (barrel) istega «imo P3 $20.00. pripeljan na vaš dom. Tako porini niste mošia že leta in leta kupili. Pridite torej k nam in nas vnr.iCait»' Na lov: S27 E. 185th St., Cleveland, Ohio. Telefon: Kenmore 3125 ta vaša društva, sa trgovce posameznike, «a vsakovrstne prireditve dobite vselej po nizkih cenah ▼ prvi slovenski unijski tiskarni v Z jed. državah, kjer dobite ob vsakem času zanesljivo in Ifttabliihed »57 L/Jl ALI POŠILJATE DENAR lM\ V EVROPO? ^^^V Ce je temu tako, potem se vam j^B H izplača, da pridete v našo banko. \sgJ Mi poslujemo z banko že eno in sedemdeset let; v tem času smo dajali vedno prednost pri pošilja- denarja v razna evropska mesta. Vsled naših obširnih in ugodnih zvez z raznimi denarnimi zavodi v Evropi, boste lahko pri nas dobili vedno najnižje cene pri pošiljanju denarja v stari kraj. Pridite torej k nam! Se priporočamo društvom, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. ZASTAVE, BANDERA, REGAUJE in ZLATE ZNAKE «a društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 1845 so. Ridgeway Ave. Chicago, ni. Pišite po ceniki Najstarejša in največja banka v Jolietu. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina zi kaj se rabi. V ceniku boste našli še mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. Now York, N. Y. odpravi vse te znake želodčne nered-nosti. Poskusite to vzvišeno zdravilo! V vseh lekarnah. Pišite po brezplačni vzorec na Jgseph Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, IU., in priložite lOc za poštne stroške. Slow, pogrebnik in licenziram embalmer v Newburfhu LOUIS L FERFOLIA KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Ime ........ ..m..........................................— Naalov ----------------------------- . i Mesto —........................;......... 3515 East 81st Street Telephone: Broadway 2520 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 22 N. Broadway JOUET, TT J, Telefon: 2380-J