Poštnina platana t gotovini Spediiione in abbonamento poslale Prezzo - Cena Lir 0.50 Stev. 53 V Ljubljani, v soboto, 6. marca 1943-XXI teto VIII. Izključna pooblaščenka ea ogla J oran! e Italijanskega U> tuleg» | Izvora- Onlone PnbbUeiU Itallana 6> A. Milana Uredništva lo apu.ii Kapitanov* a. LjuDI|an& Sedaztone Amtnlntatrazioae KooHarleva & Lubiana Joncesstonarla netnsfva pet la pnbbllcIU ® provinienza Itallana Od on tora. Uniona Putobllctti itallana & 4. Milana ij Attivita di artigiieria e di reparti esploranti Un trasporto iruppe brasiliano ed una motonave americana affondati — Bougie e Philippe-ville bombardate II Qnarticr Generale dcllc Forzo Arniatc eo-muniea in data di 5 maržo 1934-XXI il seguente bollettino di guerra no. 1014: In Tunisia vivace attivita di artigiieria e di reparti esploranti. I porti di Bougie e di Pliilippcvillc sono stati attaceati da nostri aerei. Velivoli nemici lanciavano alennc bombe su Napoli, Salerno c San Vitaliano (Nola) eausando licvi danili: 6 morti e dieci feriti a San Vitaliano. Un apparecchio colpito dal tiro della difesa e prc-eipitato al suolo presso Latina (Beuevento). NelRAtlantico nieridionale un nostro sommer-gibile, al romando del tenente di vasccllo Roberto Rigoli, lia affondato un trasporto truppe brasiliano da 7000 tonncllatc cd una motonave americana da 12.000 (onnellate. Nota al Bollettino n. 1014: Le iluo pattuglie di nostri raeciatori, citate ncl Bollettino di ieri per averc alibattuto tre caccia nemici, crano comandate dal sottotenente Robetto Giuseppe da Montafia (Asti) c dal sergento mag-giorc Dotta Ettorc da Cagliari. Topniško in ogiedniško delovanje Brazilska prevozna ladja s četami in amerikanska motorna ladja potopljeni — Bo&^ie in Philippe-ville bombardirani Italijansko uradno vojno poročilo pravi: V Tunisu živahno delovanje topništva in ogled-niških oddelkov. Naša letala so napadla pristanišči Bougie in Philippevillo. Nasprotna letala so odvrgla nekaj boinh na Napoli, Salerno in San Vitaliano (Nola) ter povzročila lahko škodo; 6 mrtvili in 10 ranjenih v San Vitalianu. Letalo, ki ga je zadel strel obrambe, je treščilo na tla v bližini Latine (Beuevento). Na južnem Atlantiku je naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Roberta Rigolija potopila 7000 tonsko brazilsko prevozno ladjo s četami in ameriško motorno 12.000 tonsko ladjo. Dodatek: Skupini naših lovcev, ki smo ju navedli v včerajšnjem poročilu, ker sta sestrelili 3 nasprotne lovce, sta bili pod poveljstvom podporočnika Robetto Giuseppa iz Montafije (Asti) in narednika Ilotte Ettorca iz Cagliarija. Sovjetske sile ob Kubanu docela razkropljene Lisičansk osvojen — Sovjetski poskusi pri Kursku, Orlu, med Gžatskim in llmenskim jezerom krvavo zavrnjeni — Hudi boji pri Staraji Rusi — V Tuniziji topniško in ogiedniško delovanje Hitlerjev glavni stan, 6. marca. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tolo uradno vojno poročilo: Močne sovjetske sile, ki so še z izkoriščanjem ledu poskusile obkoliti severno krilo kubanskega mostišča., so bile v zadnjih dneh razbito in v sodelovanju z letalstvom zasledovane dalje v lagune. Več sto ujetnikov in mnogo plena v orožju in v orodju je padlo v nemške roko. Sovjeti so imeli velike krvave izgube. Na bojišču ob Donru so bili zopet zavzeti številni kraji, med njimi mesto Lisičansk. Zaledje je bilo očiščeno in več razpršenih sovjetskih skupin prisiljenih k boju in uničenih. Južno od Darkova obkoljena 3. sovjetska armada je stisnjena na najožji prostor ter na tem, da bo uničpna. Tudi včeraj so se ponesrečili poizkusi izpadov. V nadaljevanju svojih napadov zahodno od Kurska in scvernozahodno od Orla jo utrpel ja-sprotnik zopet najtežje izgube. Na bojnem odseku incd Gžatskom in limonskim jezerom so se v obrambnem ognju zrušili številni krajevni sunki in napadi. Na obeh straneh Stare Ruse je prešel nasprotnik po močni topniški pripravi z množičnimi sila- mi in uporabi oklepnih sredstev ter bojnih letal k napadu. Po sprememb polnih bojih, se je posrečilo zopet z najtežjimi sovjetskimi izgubami vse napade odbiti. Letalstvo je imelo pri tem obrambnem uspehu posebne zasluge. Na tuniškem bojišču je bilo včeraj živahno topniško in ogiedniško delovanje. Z napadi v strmoglavih in nizkih poletih so nemške letalske skupine prizadele nasprotniku znatne izgube. Oddelek bojnih letal je v pretekli noči napadel pristaniške naprave v Philippcvillu. Tri velike prevozne ladje so bile težko zadete. Letala za dolge polete so na Atlantiku zažgala tri velike trgovske ladje, ki so obtičale močno nagnjene. Včeraj podnevi je skupina ameriških bombnikov napadla nizozemsko iu zahodno nemško ozemlje. Zaradi bombnih zadetkov je imelo prebivalstvo izgube. Ubitih je bilo večje število nizozemskih otrok. Lovci so sestrelili v tej skupini deset štirimotornih bombnikov. Posamezna britanska letala so metala v pretekli noči bombe na kraje v zahodni Nemčiji in so izvedla motilne polete nad obalnim ozemljem Vzhodnega morja. Eno letalo je bilo sestreljeno. Bojna črta na vzhoda zdaj ustaljena Sovjeti so strahotno žrtvovali, a brez pravega uspeha Berlin, 6. marca. s. V pristojnih krogih se je 60 je nemško vrhovno poveljstvo odločilo še za izvedelo, da se bojna črta na vzhodu polagoma I gibljivo vojskovanje, je vse bojišče trdno ustaljeno. & l : _ l- i i it. n______l- ~ .1 _ „ n.l I ti_].>!r, An ni o o ivi rt lin rta 1/i c« utrjuje na vseh odsekih. Severozahodno od Kurska se je nemška obramba odločila za gibljivo vojskovanje, da bi zmedla sovjetske načrte Nemški protinapad na donskem bojišču uspešno napreduje. Mesto Lisičansk je bilo zavzeto. Južno od Darkova so nemške sile na tem, da bodo uničile tretjo sovjetsko oklepno armado, o kateri je bilo že v včerajšnjem vojnem poročilu javljeno da je obkoljena. Na tem odseku je nemško letalstvo strahovito napadalo obkoljene sovjetske čete. Vrh tega so nemška letala razkropila oklepne in pehotne oddelke severozahodno od Kurska ter ponoči in podnevi bombardirala železniške proge med Donom in Don-cem. Izvedelo se je tudi, da so nemška letala za dolge polete na Atlantskem morju včeraj napadla tri nasprotne trgovske ladje s skupno 23.000 tonami. Na ladjah so izbruhnili veliki požari, pozneje pa so se jele potapljati. Berlin, 6 marca. s. Potem ko so nemške čele v zadnjem tednu imele več uspehov, sodijo v berlinskih krogih, da 60 bo nemška bojna črta v bližnji bodočnosti le še težko kaj premaknila proti zahodu. Razen maloštevilnih odsekov, na katerih Članek ministra Gbbbelsa o razlikah med letom 1918 in letom 1943 »Danes zaupamo le sili svojega orožja« Berlin, G. marca. s. V članku pod naslovom »Prej in zdaj«, objavljenem v tedniku »Das Reiche, odgovarja nemški propagandni minister dr. Gob-bek, na dolgo in široko nasprotnikovi propagandi o nevarnosti judovstva in boljševizma, potem pa ugotavlja, da se nasprotnik strahovito moti, ako misli, da drži njegova primerjava med 1. 1918. in letošnjim letom Brez ozira na to, da vojaški položaj v 1. 1943. nima nič skupnega 6 položajem v 1. 1918., ugotavlja minister bistveno razliko med ledanjim stanjem in današnjim: 1. tedaj je nemško ljudstvo drvelo za sovražniki države, danes pa zvesto in slepo sledi svojemu vodji; 2 tedaj ni nihče govoril o drugem kakor o miru, dane6 pa vse govori o vojni, 3. tedaj je bilo bojišče popolnoma prepuščeno samemu 6ebi, danes pa tvorita bojišče in zaledje eno samo enoto; 4. tedaj je nemško lj url -stvo klicalo 6voji vladi, naj »vendar že naredi konec«, sedaj pa veleva njegov klic, da je treba še bolj pritisniti; 5. tedaj smo verovali nasprotniku. danes pa zaupamo zgolj sili svojega orožja. V prvi svetovni vojni ljudje prav za prav niso vedeli, za kaj gre, danes pa to točno verno. Narod, ki je bil 1. 1918. čiste blizu zmage, si je dal to, zmago izviti iz rok iz slepega zaupanja, danes pa ne bo ponovil iste napake, pač pa bo znal temeljito izrabiti veliko srečo sedanjega časa. To zimo je nemško ljudstvo gledato smrti v lice. Ko se je smrt približala, se j6 dvignil ves naiod in jo s podvojenimi močmi pregnal. Trenutno prebolevamo neke vrste dobo okrevanja zavoljo težke preteklosti, da bomo pripravljeni zadati nove udarce. Sovražnik se je prehitro veselil, kajti narod, ki je bil zapisan smrti, živi in bo še dolgo živel. Sedaj se začenja drugo obdobje, katero bodo morali priznati tudi oni drugi. Zima, ki gre h koncu, nas je postavila v trdo preizkušnjo, toda naredila je tudi svoje dobro, končuje minister, ker smo pogledali v obraz težki grožnji, ki nam grozi in nam bo grozila tako dolgo, dokler je ne bomo končnoveljavno odstranili. Po divjaških napadih še sadistično pisanje Angleži si manejo roke ob trpljenju nemških žena in otrok Munchcn, 6. marca. s. »Miinchener Zeitung« se bavi z nasilnimi angleškimi letalskimi napadi na Nemčijo ter poudarja divji sadizem, s katerim britanski tisk in radio popisujeta, kako so težke bombe padalo pri zadnjih napadih na Berlin na stanovanjske hiše. Radijski razlagalec Thomas Ca-dett pa si je dovolil tole priznanje: Res strahotno je, presenetiti same sebe s tem, da manemo roke, kadar slišimo, kako hudo trpe nemške ženske in otroci, toda gre za priznanje dejstva, da si res manemo roke. Ta množična bombardiranja nemškega civilnega prebivalstva imajo namen, oslabiti moralo in s tem odporno silo naroda in nemške vojske. To upanje je prazno, a istočasno je tudi priznanje in dokaz sovražnikove nesposobnosti, da bi napadel evropsko trdnjavo na bojiščih, nesposobnosti, da bi napadel s svojimi bombniki silovita podmorniška oporišča ob Atlantiku. Zato sovražnik razliva svoj bes na nemško civilno prebivalstvo. . »Abends Zeitung« se tudi bavi z zadnjimi angleškimi napadi na Nemčijo in poudarja med drugim, da se je anglosaksonsko letalsko orožje zad nje čase spremenilo v sredstvo za preganjanje mirnega civilnega prebivalstva, za podiranje cerkva in bolnišnic, pa naj bodo te v Zahodni Nemčiji, ali pa po vaseh na Siciliji. Treba pa je poudariti — piše omenjeni list — da pri tem ne gre za kakšuc slučajne dogodke, temveč za načrtno rušenje po mednarodni volji, če »Newyork Times« cinično zatrjuje: »Smatramo svoj aparat »Van Nordan« za najboljšega na svetu, kar se tiče točnega ciljanja z bombami. S pomočjo tega aparata lahko razločimo z veliko natančnostjo vsak posamezni predmet. Mirno ugotavljamo ta divji izliv sovražnikove besnosti — pripominja »Abends Zeitung«, pri tem pa opozarjamo, da bo tisti, ki seje sovraštvo, sovraštvo tudi žel in da bo ta žetev izredno obilna. Poudarjajo, da ni to samo posledica odjuge, ki še posebej otežkoča vojaške nastope tako nasprotniku kakor nemškim četam, marveč uspeh protinapadov nemških sil v poslednjih treh tednih. Ti bodo po vnaprej določenih načrtih še hujši. Sicer v vojaških krogih priznavajo, da se nemške čete še zmeraj bojujejo z zelo močnimi sovjetskimi silami, ki skušajo na srednjem in severnem odseku dobiti v roke pobudo, ki jim jo bila iztrgana iz rok. Vendar je treba računati s tem, da sovražni poskusi ne bodo dosegli bog ve kakšnih uspehov, ker je nemško vrhovno poveljstvo ob pravem času in hudo spretno izpraznilo Ržev in Demjansk. Zato nasprotnik pri svojih naporih ne bo dosegel drugega kakor nesmiselne žrtve še večjih svojih vojaških sil. Za boje v poslednjih tednih je značilno to, da nasprotnik ne uporablja več tako velikega števila oklepnikov, posebno odkar so nemške divizije uničile močnejše oklepne skupine, ki so bile zbrane na odseku južno od Darkova ter se pomikale proti Dnjepropetrovsku. V eni 6ami bitki so nemške čete strle večino sovjetskih oklepnikov ter zavrnile grožnjo, ki je pretila Ukrajini. S tem je ves boj dobil drugačno lice. Sovjetom se namreč ni posrečilo doseči cilje svojih velikanskih naporov in tako se je izkazalo, da so bile vse njihove velikanske žrtve v moštvu in orožju čisto zaman. V vojaških krogih govorijo tudi o ponovni zasedbi Pro-letarskaje in Lisičanska ter poudarjajo, da je ta uspeh v posredni zvezi z zmago nad sovjetskimi oklepnimi silami južno od Darkova, hkrati pa da dokazuje, kako uspešne so zdaj nemške divizije, ki so oborožene e popolnejšim in boljšim orožjem. Angleško-ameriški načrti za gospodarsko zasužnjenje Evrope po vojni LJsbora, 6. marca. s. Združene države in Anglija si že zdaj belita glavo z vprašanjem, kako no z gospodarstvom in financami Evrope po končani vojni V teku so pogajanja med obema bogataškim« demokracijuma in zavezniki. Pogovarjajo se, razpravljajo in sklepajo, ne da bi se zavedali, da je vse to delo in mučenje politikov ter finančnikov odvisno od zmage zaveznikov in od zasužnjitve sveta njihovim koristim: To sta dve stvari, ki nimata na sebi prav nobene verjetnosti, da bi se izpolnili, čeprav si ju v Londonu m VVashingtonu na vso moč žele. Vsi načrti, katere so angleško ameriški finančniki v potu in znoju izdelali, merijo zgolj na edin cilj: razbiti način izmenjave, s katerim se je Evropa osvobodila gospodarjenja obeh bogataških demokracij. Zoružene države, ki imajo v skladiščih večino svetovnega zlnta{ in Velika Britanija, ki ima v Južni Afriki največje rudnike zlata, bt rade takoj sklenile sporazume e svojimi vazalnimi državami in jih vklenile v gospodarsko-finančne verige, s katerimi so že prej leta in leta držale v sužnosti ves svet. Poljska se obupno oklepa praznih angleških obljub Stockholm, 6. marca. s. Švedski list »Tages-poeten« se v svojem uvodniku bavi e sporom med pobeglo poljsko vlado in med Moskvo tor piše ined drugim: »Spor med Poljaki in Rusi glede bodočih vzhodnih poljskih mejd nudi snov za smešno zgodbice, če ne bi bila tako resna zadeva. Poljska vidi da se njena bodočnost razblinja v Čimdalje gostejšo meglo ter se v tem sporu obupno oklepa angleškega poroštva glede poljskih mejd iz i 1939., potem pa še atlantske karte, s katero se tudi Rusija strinja Toda prvo kakor drugo poroštvo je brez vsake vrednosti. V atlantski karti je namreč povedano, da bodo narodi, ki jih je vojna zadela, nekega dne Težave Irske zavoljo nevtralnosti Lizbona, 6. marca. s. Poročila, ki prihajajo iz Irske, odkrivajo, kakšne težave ima ta država s svojo nevtralnostjo, na katero stalno pritiskajo Angleži in Amerikanci. Država se odločno bori z vsemi težavami ob težkih žrtvah. Prehrambeno stanje je precej težavno, vlaki se morajo pogostokrat ustaviti sredi proge, ker zmanjkuje premoga, katerega jo svoj čas dobavljala Anglija. Vzlic temu pa ostaja Irska še naprej nevtralna in daje vsemu svetu zgled čudovite odpornosti in zvestobe lastnim ciljem. Dovolj bi bilo, da bi dala Irska Angležem in Amerikancem na razpolago svoja pomorska oporišča, pa bi dobila ves premog, ki ga potrebuje, in bi potem lahko s polnimi pljuči zadihala. Toda vkljub žrtvam in trdotam se Irska upira, kajti angleško gospostvo, puritanska hinav« ščina in britanska nasilnost, ki se je tam uveljavljala skozi stoletja, so pustile neizbrisne sledove. Irsko stališče je obenem resen opomin za vse drugo naijode v podobnem položaju. Perziji grozi nova vladna kriza ' Ankara. 6. marca. s. Komaj dober mesec je minil, odkar je prišla na krmilo nova perzijeka vlada, že grozi nova vladna kriza. Položaj se je namreč poslabša) zavoljo tega, ker vlada ni bila kos inflaciji in prehrambenim težkočam. Medtem pa izginjajo živila celo s črne borze. Ukinjeno je bilo razdeljevanje skromnih količin kruha, katere so nekaj tednov podeljevale britanske vojaške- oblasti. Nezadovoljstvo je splošno in opozicija, katero vodi Saete, hudo napada vlado, ki bo imela, kakor kaže, zelo kratko življenje. Dnevnik nasprotnikovih bedastoč Rim, G. marca. s. Včerajšnji »dnevnik nasprotnikovih bedastoč« objavlja: London. — List »Evening Standarl« objavlja novico, da je von Ribbentrop postavil Daliji sledeče štiri zahteve: 1. poslati mora pol milijona delavcev v nemško industrijo; 2. poslati mora 15 divizij na vzhodno bojišče; 3. v službo mora postaviti vso svojo mornarico z nemškimi mornarji in vojaki! 4. ukiniti vso propagando proti Nemčiji in Ditlerju. Mussolini je te zahteve sprejel, pač pa je odklonil peto, da mora namreč grofu Cianu vrniti odvzeto mesto. London. — List »Daily Sketshc pravi, da je morala Italija ojačiti straže ob švicarski meji, da bi preprečila naraščajočo tihotapljenje denarja in umetnin iz Italije v Švico in da je bilo 32 italijanskih carinskih uradnikov prijetih zavoljo sodelovanja pri teh tihotapstvih. London. — List »Daily Skelsli« piše, da j'« Hitler odklonilno odgovoril na Dpcejevo zahtevo, da bi tudi en italijanski general sodeloval pri izdelovanju načrtov za obrambo zahodne Evrope proti morebitnemu zavezniškemu izkrcanju. List pristavlja: Odklonilni odgovor so Nemci utemeljili rekoč, da bi mešano sodelovanje zapletlo položaj v korist zaveznikov. Mussolini pa je s svoje strani opozoril Hitlerja na to, da je mešano ameriško-nngleško poveljstvo v Severni Afriki rodilo dobre uspehe. London. — List »Daily Telcgraph« obravnava v uvodniku obisk von Ribbentropa v Rimu in piše med drugim: Malo pred božičem je bilo grofu Cianu in maršalu Cavalleru ukazano, naj se pojavita pred Hitlerja. Konec januarja pa je bil Cavallero odpuščen, teden dni za njim pa je tudi Ciano doživel isto usodo, Dva poljska socialista usmrčena v Rusiji Buenos Aires, 6. marca. s. Sovjetsko veleposlaništvo v VVashingtonm je objavilo, da sta bila dva jioljska Juda Ehrlich in Alter, bivša sociali-fitičn« voditelja, v Rusiji obsojena, ker sta, potem ko sta ušla smrtni kazni, ponovno začela s sovražnostmi in naslavljala na sovjetske čet« pozive, naj se ne bore, pač pa sklenejo z Nemci mir. Ameriška javnost sc je za obsodbo začela zanimati zavoljo objave, podane v »listu Nev,-York Timesu«, podpisane od ameriškega pred« stavništva glavne judovske delavske zveze na Poljskem, ki je hotela s tem podati prikaz tajnega judovskega delovanja na Poljskem. Vele-jKislanik Litvinov je poslal pojasnilo delavskemu voditelju Greenu in razložil ta primer, po, tem, ko jc Green poskušal jros-redovati z brzojavko, naslovljeno na sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. spet dobili svojo neodvisnost. Anglija in Združene države pa so po svojih velikih novinarjih jasno izjavile, da ne nameravajo ovirati sovjetske vlade, ki hoče imeti v bodoči Evropi odločilno besedo, vsaj za ves del do Rena. Anglosaške sile torej ne bodo podpirale kake protiboljševiške diplomacije, kakor je nedavne napisal ameriški novinar VValter Lippmann. Spričo takih izjav, zaključuje list, je atlantska karta samo košček papirja brez sleherne veljave, vsaj kolikor zadeva Rusijo V njej je še manj poroštva, kakor ga je bilo v 14 Willsonovfh točkah, katerih vrednost je danes v Evropi vsakomur jasna. Vesti 6. marca Finančno stanje Kanade sc vedno bolj slabša zaradi vojnih dajatev in zaradi dajatev v denarju Angliji, ki so narasle že na 2 milijardi kanadskih dolarjev. Kanadski finančni minister je sporočil zbornici, da bode znašali vojni stroški za tekoče finančno »leto, ki se prične s 1. aprilom, 3.320 milijonov dolarjev kanadskih dolarjev. Največ tega denarja pa bodo uporabili za vojno letalstvo Na vzhodnem - bojišča je padel v boju nemški major Hans Hahn, poveljnik nekega oddelka lovcev m nosilec vitežkega železnega križa s hrastovo vejico. Hitler je podelil Ritz Wittu, poveljniku polke neke napadalne motorizirane divizije, hrastovo vejico k vitežkemu križu žetlezncgi križa. Grškj ministrski predsednik je sprejel v navzočnosti finančnega ministra posebne odpo 6lance eil Osi za reševanje gospodarskih zadev, s katerimi so obravnavali razna vpra Sanja, med temi tudi uslužbenskc plače. V Sofiji se je sestal narodni direktorij bolgar skih častnikov na dopustu. Zbrani 90 bil vsi predstavniki bolgarskih pokrajin. Nt zborovanju so obravnavali notranji in zn nanji položaj Bolgarije. Danajsko posebno vojaško sodišče je na smr obsodilo mesarja Ivana Vittmanno, ki je ot začetka vojne dalje skrivaj zaklal 71 volov, 128 telet in 2 kozi. »Ulica st. 15« na Frančiškanskem odru Poleg poklicnega dramskega gledališča so gotovo najbolj privlačne in obiskane prireditve na odru Frančiškanske dvorane. Agilna skupina igralcev frančiškansko prosvete je, tako v izbiranju del kakor njih podajanju, na lepi umetniški viSini, kar kaže resno voljo sodelujočih in pravilno pojmovanje takega, v najboljšem pomenu ljudskega odra. V zimski sezoni so doslej dali že 14 predstav oziroma 5 odrskih del. Zadnja premiera je bila v nedeljo, ko so pred popolnoma zasedeno dvorano igrali veseloigro češkega avtorja Šemberka Ulico št 15. Ta komedija siee ne izstopa iz okvira običajnih veseloiger in uporablja vse tiste rekvizite, ki so si pri takih skromnejših veseloigrah več ali manj podobni in skorajda nujni. Vendar pa je bila zaradi svojih duhovitih »zmešnjav in razpletov« kaj primerno izbrana za zaključek »vesele« predpustne sezone ter je ljudi res polno razvedrila. — Režiser jo je presadil v Ljubljano in tako z domačnostjo še podčrtal n j o n j efekt. Še nekaj o igranju samem. Režiser — Vinko — so je res potrudil, da bi svoje igralce čimbolj »izlikal«. Najbrž je bilo premalo časa, da mu to ni do kraja uspelo, ker je bilo tu pa tam podajanje še nekam okorno in premalo naravno. Po-streSka Drmota, ki je bil prav za prav »spiritus agens« in ki ni nehote zakrivil vso zmešnjave in nerodnosti mladih zaljubljenih parov, je igral Serjak. In dobro igral. Ta, čevljar Smola (Albreht Janez), posebno v drugi polovici, in lakaj Žan (Bajc) so odlično podali v grotesknost pretirano tipo svojih stanovskih tovarišev. Dobro jo uspel tudi Ccnfii v vlogi ISunke, starega zaljubljenega rentijera. Ostale tri ženine so igrali: čevljarski pomočnik Matija (Mahar), ki je jlobro podal preprostega naivnega fanta (le govoril je včasih prehitro) in »elegantna« snubca iz višjih krogov Bogastev in Ciril (Pust in Sega). Glavno žensko vlogo je imela Vida Pustov« kot Anica, hčerka čevljarja Smole. Njeno igranje je bilo prav prisrčno in ljubko, le včasih premalo živahno. Tudi bankir (Trnek), njegova hčerka (Maharjeva) in sobarica (Kravcar) so svoje skromnejše vloge dobro podali. Prav posebno pa se je odrezal navihani čevljarski vajenček (Korinšek), ki je igral tako neprisiljeno in naravno, kot bi si ga bili izposodili pri kakšnem starem cehovskem mojstru. Priprosto, in prav zato zelo učinkovito scenerije sta oskrbela Jeločnik (načrt) in Štrukelj (izdelava). Marljivi in nesebični igralci zaslužijo za svoje požrtvovalno delo vso pohvalo. Sedaj že pripravljajo izvirno in novo domačo stvar, misterij: »Zmaga luči«, ki ga bodo igrali v postu in kar bo pomemben umetniški dogodek, na katerega že sedaj opozarjamo. Š. Ping-pong Zadnje kolo bo najzaiumivejse Kazenske razprave na okrožnem sodišču Ljubljana, 6. marca. Kazenski sodniik-pocdinec na okro/.nem 60-dišču je v četrtek obravnaval na videz malenkostno stvar, ki pa daje marsikomu globok vpogled v življenje in nehanje nesrečnikov.. Ljubljančan Karoli je star dobrih 45 let. Valovi razburkanega življenja so ga metali iz kota v kot, iz kraja v kraj, iz službe v službo. Zdaj životari in se preriva skozi bojo za navaden življenjski obstanek. Lani 10. decembra je prišel v neko brivnico. Ko se je obril, je pograbil tuj zimski suknjič, usnjene rokavice in ovratno ruto. vse v vrednosti 500 lir. Nek njegov znanec, ki je dober in izurjen posloven človek, je Karola povabil k Figovcu na kozarec vinca. Ko je neznanec zapustil gostilno, je tam pozabil 275 'lir vredno aktovko. l'o si je prilastil Karol in io takoj prodal. Državni to/.ilec je Karola obtožil dveh prestopkov tatvine. Karol je pred sodnikom priznal. V prvem primeru je zanikal krivdo, izgovarjajoč se, da ni opazil, da je vzel tuj suknjič, tudi drugo tatvino je priznal, opravičujoč se, da je bil v stiski, Bil je obsojen na 5 mesecev strogega zapora, pogojno za 2 leti. Muli kazenski senat pod predsedstvom s. o. 6. g. Rajka Lederhasa je v torek obsodil 2 drzna tatova. Na zatožno klop je sicer sedlo 7 obtožencev, drugi so bili le njiju pomagači, ki so ukradeno blago prikrivali, prodajali dalje ali pa ukradeno blago kupovali. Tatinska družba je lani novembra in decembra odnašala z gorenjskega kolodvora iz skladišča Železničarske nabavijalne zadruge bukova drva in jih prodajala raznim strankam, posebno gostilničarjem. Ukradla je do 5 kubičnih metrov drv v vrednosti 750 lir. Tatovi so dalje ukradli lep zimski suknjič, vreden 1000 lir, mestnemu zavodu za dojenčke in male otroke ročni, štirikolesni voziček, vreden 1000 lir, drugim ljudem moške čevlje, zimski suknjič, daljnogled, aktovko in cdlo pocinkan škaf. Vse to nakradeno blago je tatinska družbu realizirala v denar. Ta- tovi in njiju pomagači so priznali v obtožnici državnega tožilca navedena dejanja. Bilu st« med njimi obsojena glavna vlomilca in sicer: samski šofer Karol Vizjak, rojen 1. septembra 1903 v Triesteju, na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora, samski delavec France Žagar, rojen 3. novembra 1907 v Ljubljani, pa na 1 leto ro-bije. Zadnji je bi! poprej obsojen že na večletno ječo. Njiju pomagači so bili obsojeni tako, da sta dobila dva 3 do 4 mesece strogega zapora, druga dva pa zaradi nakupa ukradenega blaga na 100 odnosno 200 lir denarne kazni. Kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g Ivan Kralj, je razpravljal o zanimivem vprašanju enotne kazni zaradi raznih tatvin in vlomov. Nek mlad in drzen vlomilec je bil lani dvakrat obsojen. Prvič je bil obsojen zaradi velikih tatvin mesnih konzerv, avtomobilskega plašča, raznih vreč, masti, jabolk, fižola in kostanja na 1 leto in 3 mesece robi j e. Pozneje jo priSlo na dan, da ie ta vlomilec line, ki nima še 21 let, okradel, ko je bil v preiskovalnem zaporu, jetniškega paznika in sojetnike. Zaradi teh tatvin pa je bil še posebej obsojen na 1 leto robije. Branilec je zavzel mnenje, da je treba obtožencu za vse tatvine določiti enotno kazen. Senat je potrdil njegovemu pravnemu nazoru in je zdaj določil mlademu vlomilcu Tinetu enotno kazen tako, da je zdaj prejel za vse tatvine iz dveh obtožnic enotno kazen 2 leti in 1 mesec robije. Znižana mu je bila prvotna kazen za 2 meseca. Križanske moške kongreganiste vabimo, da se udeleže jutri in v nedeljo zjutraj ob pol 7 sv. maše in skupnega obhajila, popoldne ob petih pa mesečnega shoda v družbeni cerkvi. Pri shodu bo po govoru darovanje družbe. za namene Nenadno nas je danes po trpljenja polni bolezni zapustila naša blaga in skrbna mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa Eiza Tomažič roj. Majce vdova po nadfaktorju v 58. letu starosti, previdenn s tolažili sv. vere in odšla po plačilo k Vsemogočnemu. Truplo drage pokojnice leži v kapeli sv. Jožefa na Žalah, odkoder bo pogreb v nedeljo, dne 7. marca 1943, ob 3 popoldne. Sveta maša zadušnica bo darovana v župni cerkvi sv. Petra v ponedeljek, dne 8. marca ob 7 zjutraj. V Ljubljani, dne 5. marca 1943. Žalujoči: MIRA, JOŽICA, SLAVICA in LUDVIK, otroci; vnukinji, zela, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Jutri bo v Hermesovih športndh prostorih zadnje kolo trinedeljskega table teniškega turnirja devetih najboljših. I)a bo to kolo, v katerega bodo sodelujoči vložili največ znanja in. vse svojo moči za dosego čim fastnejšega mesta, najza-nimivejše, o tem ne dvomimo. Na sporedu so tale srečanja: Snhert : Keržič. Po uspehih Keržiča nad Poženelom in Strojnikom Alešem sme Keržič jx> vsej pravici upati tudi tu na zmago. Keržič se jo odlično upiral tudi ostalim nasprotnikom in zato ni pretirana trditev, da ima, če že ne vsega, pa vsai mnogo i zgleda na zmago. Morala : Bradeško. Kot klubska tovariša, ld poznata slabe in dobre strani drug drugega, jih bosta zato znala docela izkoriščati. Verjetno bo, da bo zmagal Bradeško, saj se Meralov položaj kljub izgubljeni točki ne bi mnogo poslabšal. Bogataj : Recck. izgubljena točka bi Bogataju vzela vse upanje na prvo meslo, a če bi Recku jemali nade na uspeh, bi se mogli všteti. Oba smeta enako upati na zmago, čeprav ima Bogataj za spoznanje večje izglede. Z zmago nad Bogatajem bi si Recek zagotovil četrto mesto, obenem pa bi pripomogel klubskemu tovarišu Komanu Strojniku dio čim ugodnejšega plasmana prav na vrhu tabele. O partiji Poženel : Strojnik se ne da mnogo narekovati, večja Aleševa pripravljenost bi mu utegnila prinesti prvo zmago. Šubert : Poženel. Tudi v tem srečanju bo zmagal vztrajnejši, vendar, če bosta oba dobro razpoložena v napadanju, utegno priti do zelo zanimivo partijo. Če bi delali kakršne koli prognoze za srečanje Bradeška in Bogataja, bi bila tako enemu kot drugemu storjena krivica. Vendar lahko pričakujemo. da bo borba vsekakor zelo napeta. Bradešku bo šlo. da se z zmago nad Bogatajem dokoplje do prvega mesta. Ne bi se pa ravno preveč čudili, če bi zmagal Bogataj. Rutiniranejši Merala v igri s Keržičem najbrž ne bo imel preveč dela, vendar bi stava na njegovo zmago ne bila ravno na mestu. Obema pa bo zmaga mnogo koristila. Drugo in zadnje srečanje klubskih tovarišev Strojnika R. in Recka bo verjetno končalo z zmago prvega, vendar, če bo Recek uspel proti Bogataju, lx> ta borba nudila dober športni užitek, saj bo šlo Recku za tretje ali peto mesto. Oba z repka dosedanje tabelice, Šubert in Strojnik, se bosta skušala, kdo bo zadnji. Kdor izgubi, nima več nobenega upanja na boljše mesto. Stalna nasprotnika v finalu BradeškO-Strojnik Roman, bosta najbrž v najlepši partiji reševala vprašanje boljšega. V zadnjih dveh srečanjih bosta verjetno zrna-gala_ v tabeli višje stoječa Merala in Bogataj; prvi proti Poženelu, drugi proti Keržiču. Po teh prognozah bo končno stanje najbrž naslednje: 1. 15ra-deško, 2.—3. Bogataj. Strojnik Roman, 4.—5. Recek. Merala, 6. Keržič 7,—8.—9. Strojnik A., Šu-bert, Poženel. Vendar so to lo ugibanja na papirju. Kako bo v resnici, pa bomo videli jutri. Prepričani smo. da bo na zadnje zanimive tekme prišlo še več simpatizerjev kot pa do zdaj. Zadnja paf Povšetovega Jožefa Preteklo soboto so pokopali v Mirni peči junaškega borca legi-sta Povšetovega Jožeta. Mnogo jih je prišlo, da ga spremijo na zadnji poti, kajti vsi, ki so ga poznali, so ga cenili in spoštovali. Jože je bil vzoren slovenski kmečki fant, ki je posvetil vse svoje sile in tudi življenje, da bi koval svojemu narodu ■/ borbi proti komunizmu boljšo bodočnost. Pokojni Jože je bil doma iz Goriške vasi pri Mirni peči. V sredo 17. februarja je prišel iz Treb- njega na kratek dopust k svojim staršem. Kratke so bile ure, ki jih je prebil pri svojih ljubih domačih, kajti njegovo poslanstvo ga je spet klicalo nazaj k fantom v Trebnje. Bog pa je drugače odločil. Ko se je poslavljal od očeta in matere, so njihovo hišo obkolili štirje partizani in dum-dum krogla je zadela Jožefa in ga smrtno ranila. Vzglednega fanta in junaškega borca Jožeta Povšela bomo ohranili v častnem spominu! S štajerskega 16. otroka je rodila žena malega posestnika Franca Razborška v Orli vasi v celjskem okrožju. Vseh 16 otrok je zdravih. Petnajstemu je po zastopniku kumovuil Adolf Hitler. Smrtna žrtev gozdnega požara. Zadnji čas so štajerski dnevniki večkrat poročali o gozdnih požarih. Zdaj je tak požar zahteval tudi smrtno žrtev. 18-letni ključavničar Rudolf Dobnik iz Pegove je pri gašenju gozdnega jiožara podel s sknle in si zlomil desnico. I>obii| je druge hude poškodbe, za katerimi je naslednjo noč izdihnil v Gradcu. V Celju sta Se poročila celjski fotograf Adolf Persich in Terezija Mohr Žrtev avtomobila. Na Tricstinski cesti v Mariboru je neznan tovorni avto podrl 73-letnega Vincenca Orenberga. Ponesrečenec je dobil notranje poškodbe. Prijet morilec. V noči na 13. januarja letos so našli v Bratislavcih v ptujskem okrožju 61-letno |>osostnico Marijo Petkovo in njeno rejenko Marijo Ranerjevo umorjeni v hiši. Zdaj se je, posrečilo izslediti morilca, 23-letnega Franca Kuharja iz Poljancev. Kuhar je bil svojčas že obsojen zaradi uboja na 4 leta in 3 mesece. Ko so ga zdaj prijeli, je kmalu klonil pod težo dokazov in je rekel, da je svojča6 pri Petkovi hranil nekaj žganja, katerega mu ni hotela vrniti. Dekle pa je asmo zato umoril, ker je slučajno prišla zraven in se je bal, da bi ga izdala. Izročen je bil kazenskemu oddelku varnostne policije. Smrt priljubljene Celjanke. Dne 12. februarja je umrla na Tinskem gdč. Fina Kandušarjeva. Po Razveljavljenje vseh dovoljeni za gibanje po policijski uri Na temelju višjih odredb objavlja Kr. Kvestura: Razveljavljajo se z dnem 10. marca 1043-XXl brez izjeme vsa dovoljenja za gibanje po policijski uri, izdana na kakršen koli naslov Po tem dnevu se bodo smeli prosto gibali le listi Italijani in Slovenci, ki bodo na podlagi lehtnih razlogov na pristojnem mestu dobili nova dovoljenja, kakor to določa uredba Visokega komisarja it. 125 od dne 24. junija 1942. Tvrdke in družbe, ki potrebujejo dovoljenja za prosto gibanje po policijski uri za svoje uslužbence, morajo predložiti utemeljeno prošnjo v dveh izvodih na Kr. Kvesturo in navesli vse podatke listih, za katere prosijo dovoljenje, navesti pa morajo tudi vrsto službe svojih nameščencev. rodu iz Celja si je pridobila po svoji srčni dobroti visoko spoštovanje v vseh krogih, ki so jo poznali. Za reveže je imela vedno odprte roke in vsakomur je pomagala, kjer je mogla. Na Tinskem, znani romarski poti ob cerkvicah sv Marije in 6V. Ane, od koder se nudi prelesten razgled po prelepih vinskih goricah, 6i je ustanovila tusculum, ki je bil znan daleč naokoli. To je bil hram gostoljubja in domačega veselja, ki ga je užival vsak, kdor se je v njem oglasil. In mnogo je bilo teh, toliko, da jih je bilo že kar preveč za razmere, v katerih je živela. Vendar pa njeno zlato srce ni pustilo nikogar, da bi šel prazen od nje. Vesela in odkritosrčna je uživala najbolj, če so bili zadovoljni' njeni številni gostje. Zdaj je umrla osamljena,.-.fJ^cč od svojih dragih in znanih. Pokopali so jo,i v»r(Zibiki pod hribom, na katerem stoji sloveče Tinsko, ki ga je tako ljubila. Spomin, svetal spomin vseh, ki so jo poznali in cenili, jo spremljal Naj v miru počival 10.000 rudarjev na zborovanju. — O zvezi z letošnjim pomladanskim tednom zborovanj v začetku marca, so bila številna zborovanja po vsej Spodnji Štajerski. Štajerska domovinska zveza je priredila v treh največjih rudarskih krajih trboveljskega okrožja velika delavska zborovanja in sicer v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Na ta zborovanja je prišlo vsega skupaj 10.000 ljudi, največ rudarjev. Višek zborovanj v trboveljskem okraju je bil v Trbovljah, kjer je govoril zvezni -vodja Steindl veliki množici 45CO rudarjev. Smrtna kosa. — V Mariboru je umrl 63 letni upokojeni poštni uslužbenec in hišni posestnik Anton Rantaša, ki je bil v Mariboru splošno znan. V Radgoni je umrl 52 letni zastopnik tvrdke Bouvier, Karl Favai v 52. letu starosti. Kaznovan avtoizvošček. Avtoizvošček Andrej Stumpf iz Sladke gore pri Šmarju pri Jelšah je e svojim avtomobilom prepeljal lani 19. septembra dve potnici, k> nikakor nista bili upravičeni, da bi potovali z avtomobilom. Dalje te vožnje tudi ni vpisal v zapisnik voženj. Policija pa je zato kaznovala e 6 tedni zapora in z globo 200 RM. Na dunajskem vseučilišču je bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva hčerka umrlega mariborskega odvetnika in mestnega svetnika dr Oskarja Orosela, Ilza Orosel, poročena von btern-bach. žahtažčani N-apožeon <2= »Zgodovinskih spominih«, »Je Sc med samim podpisovanjem jasno kazal, kako omahuje in da ne podpisuje po svojem prepričanju.« Čeprav je bil torej sporazum, ki ga je podpisal papež, samo začasen osnutek, je Napoleon poskrbel, da je neutegoma sporočil o njem povsod in na vse načine (s tiskom, z zvonjenjem itd.) z namenom, da bi pomiril ljudstvo. Seveda je prikazal sporazum tako, kakor da ga je papež brez obotavljanja ter z največjim veseljem in navdušenjem sprejel; čeprav je bil podpisan samo kot osnutek in pod pogojem, da ga morajo kardinali potrditi, ga je vendar razglasil Zvečer dne 15. jannarja 1813 je cesar sporočil papežu, da mora zaradi neke silno nujne zadev« neutegoma odpotovati v Pariz; omenil je, da je zato privedel a seboj svojega tajnika, da bi takoj zasnoval za dokončni sporazum, določbe, ki naj bi potem služile za osnovo sporazuma, katerega bi Med drugimi dogovori tega sporazuma je bilo to, da mora dati pozneje kdaj sklenila. Pistolesi pile ▼ svojem Papeževem življenje- ; Napoleon papežu dva milijona frankov na leto za posestva, ki mu pisu: »Ob koncu razgovorov z Napoleonom, ki so bili tako glasni, da 1 jih Je vzel, in dovoliti kardinalom svoboden dostop do P®feia! jih ie bilo mogoče silšati v sosedno sobo, je papež mirno ponovil dilo se je, da so kardinali, ki so bili v ječi, spet zadobili svobodo, vse, kaj je naredil in pretrpel ▼ obrambo Cerkve in vere ter sklenil s prijazno, a trdno izjavo, da se rajši loti sleherne stvari, kakor pa sprijazniti se s temi odstavki. Napoleon, ki je papeža pazljivo poslušal do konca, je bil v zadregi spričo take preprostosti in apostolske stanovitnosti; objel je papeža m rekels »Če bi bil na Vašem mestu, bi naredil prav tako.« Wiescman pravi v »Spominih na zadnje štiri papeže m na Rim« med njimi tudi Pacca, katerega pa je Napoleon vsekakor zelo nerad pomilostil. V zameno se je moral papež po^ istem sporazumu odpovedati mnogim pomembnim cerkvenim pravicam, tako da kardinali, ki so ga lahko obiskali, niso mogli zadosti grajati njegove popustljivosti. Celo najboljše katoliške vernike je presenetila papeževa popustljivost, marsikatera žena je vrgla njegovo podobo v ogeni, res, ko v pojdimo počasi, o tem prizoru: »Ali se temu ne pravi ujeti zmagovalca in ga prema- Rimu so ob razglasitvi tega sporazuma govorilis »Če )e gati v najplemenitejšem pomenu besede? Kakšno dostojanstvenejše v judovsko četrt in postanimo judje.« Šele P°*“elc> ko p ’ spoštovanje bi neki mogli vliti papeževemu vedenju?« posebno po monsginorju Barralu, tourskem nadškolu, zveden, mo Vendar |. N.p.l... p.p,i. po.M.l pHp..,l Po us’h tisfh križ’h in težavah smo se prmi-gal’ do vlaka. Bli smo us’ mokri, — zunaj in nuatr ežjanem se u tapru vaguan. Biu ja nebit, ku škupa ne strajh. Nepraj! Zečjau se ja križou puat — skuz vs’h 14 vaguanu. Prerivajne ja blu taku, de strah in groza, kar ošvicu s’m se biu. U ta-zadnm vaguan ja blu šele tiilk plača ,de ja blu ze sest. Ku smo prši’ pod Iflč, smo šelaj vidi’ kašn’ smo in pa opazaval vso grozoto razdejajna. Biu s’m tak, ku de b’ dva dni sk’p gonu lončarsk kolurat. Kaj ja pa spaj tu?, bo uprašou kažn fjarb’c. Tu ja pa kolurat, k« se lonce, piskre in sklajde ne njam dajla, pa z nogua se pogajna nepraj, vrti se pa toku ku ringlšpil. Čižme in galoše sm imu take, ku de so iz če-kulade, hlače use mokrja, še ne klabiik’ se je držala ilouca. Tok zekaj s’m se matrou? — pra-v’m Poldet’. Clua nedajlo popoudne s’m hlače paj-glou, - zdaj pa pogljad kašne so. PotrpM prau Poldne, sa smo pod strajho. Biu s m že lačn, — narraj b’ biu zlaiku unkaj s tuarbe tista riabrca, pa kej sm tu, k’ja biu tak dren, rokja sm imu pa tud’ take ku lončar. _ Končnu veljaunu se ja zečjau vlak sp^at pre ' mikat. Ob desjafh smo bli že u Lbljan Ne ko.0- dvor so nas gl;adal’, ku de smo kej iz Afrike j uši’, — sa kaj tacga se rajs ne vid usak dan Se ne tramvaj se najsm uipou it — sm šu raj kar h nof»am in po d’žji dimu. Sa s’m diau, — dostkrat s’m že prenotovov našo milo domovino, podougm in počjas, ka take Izšel je znameniti roman D. Nicodemia »Posfružka« prevedel M. Goričar -fr Igro »Scampolo«, po kateri jo roman spisan, pozna vos svet. / Tudi na ljubljanskih odrih so jo pogosto igrali. / V romanu jc na pretresljiv način prikazana nesrečna usoda deklice v velemestu. / Deklica brez staršev, ki jo neusmiljena usoda vrže na cesto, kjer užije veliko slabega pa malo veselja. Tudi v ljubezni je ogoljufana. Žalost ji izpije vso življenjsko silo. da v silni bolesti umre. / Veliki pisec Nicodeml mojstrsko niza prizore Postružki-nega življenja. / Pretresljive slike vstajajo v filmski resničnosti. / 1’repričani smo. da bo knjiga ena najbolj branih. / Kupujte knjige »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«, ki so izbrane izmed najboljših iz književnosti vseh narodovi Zabavni večer priredi Sindikat hišnih poslov v nedeljo, dne 7. marca t. 1. ob 5 popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22. Spored: Medved: Ljubezen in pomlad; Mav: Od Svetga Peregrina; Mlakar »Nevesta iz Amerike«. Vabijo se vse služkinje in vsi drugi, da se te prireditve gotovo udeležijo. Za smeh je obilo preskrbljeno. Vstopnina znaša: sedeži 6, 5 in 4 lire, stojišča 2 liri. Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo v vestibulu pred dvorano. — Čisti dobiček je namenjen za podpore obnemoglim služkinjam. , vožnja, tiilk smajha in trplejna ne puat od Ribn’ce do Lbjane, še na'm užiu. Tist kruh in rjabrca, k’ s’m jih od duma prnjasu s’m s’ prou poštjanu in tu puatu, ne samu sujg^ obraza, pač pa usga leljasa, zesliižu; u d'žji brez marajle, in u t’m po blat do kolajn. Koleri nr Sobota. 6. suSca: Perpelua in Felicila, mučenici, Kolota, devica. Nedelja, 7. sušca: 3. predpostna nedelja; Tomaž Akv., spoznavalec in cerkveni učenik ; Gav-dioz, spoznavalec. Oliv4‘»(ila Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote ookazal na smernico, ki je bila začrtana na zemljevidu »Tuikai nekako bi lahko sko-ro zagotovo trdil,« je dejal. Dik, 6klonjen preko njegovih ramen, pa je rekel šepetaje: »Caverley-eva hiša.« V sobi ni mogel več dalje strpeti. Moral je iti ven, da na samem premisli to strašno novico. Ali je morda tudi Elk spoznal ta g*las? To vprašanje mu je. zadajalo nešteto *>rig. Ko sta_ dospela v Whitehall, ga je Elk slednjič vprašal: »Ta glas pa je bil silno podoben nekemu ,nama obema dobro znanemu glasu, kajne, gospod kapetan?« Dik mu na to vprašanje ni odgovoril. »Zelo podoben glas«, je dejal Elk, ko da govori sam s seboj. »Resnično, — sto in stokrat bi lahko prisegel, da poznani mlado damo, ki je pravkar govorila v imenu Žabarja številka 1. »Čemu je le to naredila? (“'emu se je le podala v ta.ko stvair? Za božjo voljo, čemu je to storila?« je stokal Dik. »Spomin jam se, da sem jo že slišal pred leti govoriti,« je rekel Elk. >Ta-Krat je bila član’ca gledališča ter je bila še mla'lo dekle.« je pojasnjeval Elk v največje Gordonovo začudenje. 1 Gordon je od zaprepaden ja obstal in vprašujoče strmel v Elka. »Nekaj sem opazil, gospod kapetan. Če človek pogleda s povečevalnim steklom človeško kožo, bo ugotovil, da se nuhajajo v koži majhne luknjice in razpoke, ki jib sicer s prostim očesom ni mogoče videti. Vidite, slična stvar je pri radiofoniji. la gosp*>dična ima majhno jezikovno napako. Ne more popolnoma točno in jasno izgovoriti črke »S«. Kadar hoče izgovoriti »S«, zadene z jezikom malo ob zobe in zaradi tega ji je izgovorjava karakteristična. Ko p“ je govorila skozi mikrofon, je ta to lastnost še poudairil in moje tanko uho je čisto razločno spoznalo govorničin glas. Ali ste morda tudi vi to opazili?« Dik je nemo prikimal. »V nekaterih ugotovitvah sem nezmotljiv!« je nadaljeval Elk s svojim razlaganjem. »Pri datumih se moHa res kdaj malce zmotim, n. pr. če me vprašate, kdaj je bil rojen Viljem Osvojitelj, — s'ce. pa vam lahko rečem da nisem nikolj polagal nobene važnosti na rojstne dneve Toda glasove in nosove si jasno in točno zapomnim! Nezmotljivo!« Ko sta korakala skozi temni vhod 'Scotland Yarda, je rekel Dik z gla- som, iz katerega je bilo» razbrati ohup: »Seveda, je bil to njen glas! Nisein pa imel niti malo pojma, da je bila prej pri gledališču! Ali je tudi njen oče mogoče gledališki igrulec?« »KoUkor vem, nima očeta!« je odgovoril Elk obotavljaje. Gordon se je ustavil. 19. V Elshamskem gozdn. Mod vožnjo do policijskega ravnateljstva je bil Elk ves zamišljen. Za nas ie najneprijetnejše pri celi stvari to, da niso Žabarji nrotipostav-na bratovščina«, je dejal Dik. »Končno bo še potrebno, da ministrski predsednik celo dovoli to bratov-ščinol« »Morda ste vi tudi Žabar,« je rekel Elk, ve« ubupan. »Nikar se mi ne smejte! Gospod kapetan, zatrjujem vam, da so pri tej druščini soudeležene še visoke osebnosti! Sedaj pa že začenjam vsakogar sumiti!« »Ali ne bi morda začeli s sumničenjem kar pri meni?« je dejal Dik napol veselo, napol resno. »To sem že davno naredil,« mu je odgovoril Elk slabo razpoložen. »Dalje sera .se tudi še spomnil, da me je kot mladeniča večkrat luna trkala. Morda sedaj živim dvojno življenje — podnevi sem detektiv, ponoči pa Žabar — človek danes še 6am ne sebi ne more več zaupati! Čisto pre- pričan sem, da je med Žabarji pravi genij, ki vse to vodi,« je povedal. | »Lola Bassano?« je sumil Dik. »Ne, ona ni dobra organizatorica! Nekoč je bila voditeljica gledališke skupine, to je bilo, ko je bila stara devetnajst let in je propadla prav zaradi slabe organizacije. Mislim, da je potrebna za vodstvo bratovščine morda ista izobrazba, ko za vodstvo kake banke. M a it la nd, ja to bi bil mož! Jaz sem gu še zapletel v mreže ter dobil od Johnsona o njem dragocene informacije. Johnson je povedal, da še ni-x koli ni videl nobene bančne knjige starega: in čeprav je njegov tajnik in že dolga leta v podjetju, še nj prišel do dna načinu njegovih transakcij. Pove le lahko to, da kupuje in prodaja nepremičnine. Denarne /ne«ke, ki jih stari zasebno zasluži, tudi ne knii?.i v bančne knjige. Johnson je bil r-koraj presenečen, ko sem mu dejal, da dela Maitland večino kupčij izven svojega podjetja. Joda sedaj bi vas rad še nekaj drugega vprašal, gospod kapetan! »Ali se ne bi• vi sami rad: enkrat za vselej prepričali, da nima gospodična Ela Bennettova s to stvarjo nika-kega opravka?« »Pa menda ne mislite resno, da bi bilo to res!«, je dejal Dik, presenečen ob misli, da bi bila Ela z Žabarji v kakršnikoli zvezi. »Jaz sem pripravljen o vsakem vase verjeti!« je dejal Elk. Hinavska sovjetska politika verske strpnosti Bo!jšeyi*ko nasilje nad prebivalstvom v krajih, ki so jih Nemci zapustili Šangaj, 5. marca. s. Šangajsko glasilo Belorusom1 »Novoevremia« prinaša nekaj zanimivih podrobnosti o nasilnem postopanju boljševikov v pokrajinah, ki so jih ruske čete na vzhodnem bojišču nazaj zavzele, ter o hinavski politiki verske strpnosti zdaj, ko je Stalin spoznal, da bi bilo spričo nevarnosti, ki grozi sovjetskemu režimu pametno, glede verskih vprašanj nekoliko popustiti ter si pridobiti zunaj čimveč prijateljev in pomoči. List piše, da se nasilniški režim, ki ga je uvedla GPU na področjih, ki so jih nemške čete zapustile, odlikuje po krutem preganjanju vseh tistih, ki so sodelovali z Nemci in se niso zadržali pasivno nasproti njim, preganjanju, ki se je često končalo s pobijanjem ljudi kar v trumah. Veleizdaje so obdolžili vse tiste, ki so na kakršen koli način imeli 6tik z nemškimi oblastmi. Ovadili so jih takoj po prihodu sovjetskih čet komunistični informatorji, ki so bili ostali v tistih krajih in se v času nemške zasedbe poskrili. »Novoevremia« nazkrinkuje potem boljševiško hinavščino ter piše, kako je Stalin tedaj, ko so bile nemške čete ob Volgi in na Kavkazu, skoraj ljubeznivo nastopal nasproti raznim veroizpovedim v Sovjetski Rusiji, da bi se prikupil cerkvenim osebnostim v Angliji in Ameriki Dal si je celo pošiljali zahvalne brzojavke, dočim uradna so- vjetska propaganda ni govorila o ničemer drugem, kakor le o domoljubju komunistične stranke in Kominterne. Čim so boljševiki dosegli na bojišču nekaj uspehov, se je spet uveljavila njihova ideološka propaganda, ki jim je bolj pri srcu, in nič več niso trpeli kakšnih verskih obredov. Na velikem zborovanju, ki je bilo v Moskvi ob priliki proslave 25 letnice rdeče vojske, je sovjetska vlada izbrala za svojega zastopnika, da spregovori v Stalinovem imenu, znanega komunističnega brez-božnika Jaroslatskega Edini ruski duhovnik, ki si je upal ob tej priliki poslati Stalinu brzojavko, je bil Vedensky, poglavar tako imenovane »reformirane cerkve«, ki so jo boljševiki ustanovili zato, da bi nastopala proti pravoslavju, in z namenom, da bi pravoslavno vero lažje nadzorovali in preganjali. Medtem ko je lansko leto uradna propaganda skušala dopovedati, da so ruski duhovniki organizirali zbirame denarja za ruska letala, zdaj govori samo o zbirkah, za katere je dala pobu > Kominterna, ki je zdaj bolj na višku ko kdaj koli. Načeluje ji Dimitrov, ki se mu Stalin za njegovo delo zahvaljuje. Zanimivo bi bilo zdaj vedeti — nadaljuje omenjeni list — s kakšnimi občutki sprejemata Churchill in Roosevelt to novo oživljenje Kominterne, in kaj misli potem komunistična internacionala o dogodk'h v Indi'i in o angleško-ameriškem bogataškem imperializmu. HENRIK SIENKIEWICZ ROA\AN V SLIKAH »Kaj pravita drag drugemu...« Sila zabavna tekma, ki jo je pod tem geslom razpisal nek madridski večernik Nek madridski večerni časopis je pred kratkim razpisal svojevrstno tekmo v duhovitosti, ki naj jo vsak udeleženec pokaže v svojem odgovoru na vprašanje, kaj dve stvari, dve živali, ali dva človeka pravita drug drugemu. Še za malokatero tekmo, pravijo, je bilo toliko zanimanja in naravnost divjega navdušenja kakor za to Udeležba je res velika, kar dokazuje dejstvo, da je že po nekaj dneh, odkar je bila tekma razpisana, prispelo na uredništvo tistega madridskega večernika več sto odgovorov, ki v duhovitosti res kar tekmujejo. Ta igra, ki obstoji iz vprašanja in čim duhovitejšega odgovora nanj, je postala že kar nekaka panoga ljudskega športa, ki se je s čudovito naglico razširil med vsemi ljudskimi sloji, na drugi strani pa prepričljivo dokazuje, kako so si tudi Španci v sedanjih napetih časih zaželeli malo zabave in razvedrila, čeprav v dokaj nenavadni obliki. Pravijo, da med madridskim prebivalstvom sploh ni skoraj nobenega družabnega razgovora več, ki ne bi potekal v znamenju gesla »kaj pravita drug drugemu?«, gesla, pod katerim je bila tekma razpisana Bistveno pri tej zabavni tekmi je besedna igra, ki je na njej španščina tako zelo bogata Škoda je le, da te svojstvene španske besedne igre v neštetih primerih niti ni mogoče presaditi v kak drug jezik, ker bi brž izgubila svoj pravi smisel in ost. Vprašanje, ki naj nanj udeleženci tekem odgovore, se v glavnem nanašajo na dogodke in stvari iz vsakdanjega življenja, na živali, na živila in drugo. w Da bomo še mi nekoliko deležni veselega razpoloženja, ki je vanj razpis omenjene madridske tekme spravil Madridčane, naj navedemo vsaj nekaj vprašanj in odgovorov, ki z njimi te dni Madridčani tekmujejo v duhovitosti. »Kaj je rekla riba vodi?« — »Brez tebe ne morem živeti.« Kadar se dva Madridčana srečata na ulici ,že vpraša prvi drugega, »kaj pravi dežnik palici?« Odgovor se glasi: »Ogrni se, nesramnica!« Cigareta gospodične Dolores pravi cigareti njene prijateljice: »Pozor, sveže prepleskano!« Grozdna jagoda rozini: Babica, povej mi kakšno pravljico!« Pisemski papir peresu: »Nikar me tako ne praskaj, ti mali!« Ponev jajcu: »Le odloži, saj ti bo brž tako vroče, da se boš potil.« Žlica sladkorju: »V kavi nasvidenje!« Vojaki se bavijo z bolj času primernimi vprašanji. Ljudožrc pravi svojemu tovarišu, kadar zagleda, da se kje v bližini spušča na tla padalec: »Glej, glej, kosilo že gre!« Krokodil žirafi: »Skrij vendar svoj dolgi vrat, če ne bo še kdo mislil, da sva oklepnica!« Opica slonu: »Vsaj pri jedi odloži svojo proti-plinsko krinko!« Sploh igra slon pri tej madrid-eki tekmi, najbrž zaradi svoje bistrosti, veliko vlogo. Čebri pravi: »Pojdi mi izpod nog, ti arestant ti!« Bolhi pa, kadar ga vkrcavajo na ladjo, pravi: »Kam pa tako siliš, revica!« In cigareti: »Tako majhna stvarca, pa toliko dima!« V podzemski železnici sem slišal, kako se je A. začudil B.-ju: »Si ti debel, joj! Najbrž imaš dve živilski nakaznici.« Neka Carmen je dejala vsiljivi ciganki: Z roke mi pa že ne boš brala. Casu primerneje bi bilo kaj podobnega, kakor če bi zajec opozoril mačko: »Pozor na črno borzo!« Druga vrsta vprašanj in odgovorov je že bolj nevarna, ker se nanaša na ljubezen in politiko. Oboje je zelo kočljiva stvar in je marsikdaj treba držati jezik za zobmi, ali pa svoje misli izraziti vsaj takole »skoz rožce«. In Španci to imenitno znajo, tako da se jih kar ne upamo posnemati, da se ne bi morda še osmešili pred njimi. Tretja vrsta teh vprašanj in odgovorov pa je udarila bolj na praktično plat. Svoje mesto je našla v časopisnih inseralih. Tako je na primer nek madridski časopis prinesel tale inserat: »Kaj pravi Deziderija svoji sosedi?« — »Nikjer na svetu ne prodajajo tako dobrega pohištva in tako poceni kakor pri tvrdki «Gonzales», Alcalska cesta 34.« Na tem polju se vsekakor odpirajo še široke možnosti. In za konec še tole: Sodnik ie vprašal pričo: »In kaj je rekel obtoženec policistu?« Priča: »Kaj, tudi vi, gospod sodnik? Jaz sem pa mislil, da ste vendar resen človek!« Tekma je prinesla vsestransko korist. Ni ustvarila veselega razpoloženja samo med vso madridsko javnostjo, ki se je s tolikšnim navdušenjem in strastnostjo udeležuje, temveč je res odlično poskrbela za zabavo tudi v uredništvu tistega madridskega časopisa, ki jo je razpisal. Še največ prijemljivega pa ima od nje najbrž lastništvo lista, saj se je že v nekaj dneh naklada vprav zaradi tega zabavnega branja nepričakovano visoko dvignila. Zanimivo bi bilo torej nazadnje še vedeti, »kaj pravijo drug drugemu« ljudje, ki ta časopis izdajajo. Smrtna obsodba dveh tatov v Berlinu Berlin, 5. marca. e. Poeebno sodišče v Berlinu je obsodilo na 6nirt 35 letnega Karla Kre.isla in 50 letnega Ota Detzola, ki sla kradla živila iz, več trgovin za živila, ki so bile prizadete pri zadnjem britanskem letalskem napadu na nemško prestolnico. Smrtna obsodba je bila že izvedena. Ta takojšnji poseg sodišča proti izrabljalcem nesreče drugih je prebivalstvo ugodno sprejelo na znanje, kajti v njem vidi strog opomin in jamstvo, da se podobni primeri v bodoče ne bodo več ponavljali. Sorodnost boljševizma in angleškega kapitalizma Berlin, 5. marca. s. V kratki razlagi k nedavnim govorniškim nastopom angleških in ameriških politikov, da bi pripravili ugodna tla za zaroto proti Evropi v korist boljševizma, navaja »VoLkiscker Be- ■ m 269. Vinicij je šel iz ječe k Pe-troniju, ki mu je povedal, da se bodo igre začele čez deset dni. Vinicija je ta novica potrla, da od Petronija ni maral iti domov, temveč je zavil na Forum med množico trgovcev, meščanov, govornikov in po-stavačev. Vročina in gneča sta ga tako utrudili, da se je nekje naslonil na zid, zavzdihnil kakor otrok in zaspal. In v sanjah je videl čudne, pisane, razburljive prizore- 270. Zdelo se mu je, da sredi noči odnaša Ligijo čez nepoznan vinograd. Pred njima gre Pomponija Grecina ter jima sveti. Glas, podoben Petroni-jevu, se je zdelo, da Ju kliče nazaj, toda Vinicij se ni zmenil zanj, temveč je šel dalje proti koči, na pragu katere jo stal Peter. Vinicij mu je pokazal Ligijo ter mu dejal: »Prihajava od iger in je ne moreva zbuditi. Zbudi jo ti!« Toda Peter je povzdignil oči in dejal: »Naj jo zbudi Kristus!« S ti - " i obachter« sledeče besede angleške revije »Specla-torc Pravega in resničnega nasprotja med boljševizmom iin britanskim kapitalizmom tudi pred vojno ni bilo, pa četudi bi obstajal, bi danes že izginil. Sliši 6e, kakor da bi bil to izrek iz propagandistične zakladnice osnih držav, pravi nemški list, toda resnično je to dobesedno vzeto iz enega največjih glasil angleške bogataške klike. Ta ugotovitev, ki se zdi na prvi pogled 6ilno paradoksalna, je v dejanski stvarnosti resnična, saj izvira iz gotovega strahu Angležev, ki so v takšnem stanju pripravljeni, da prodajo svojo dušo hudiču, samo da bi 6e sami rešili. Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleiweisova c. št. 29. Prihodnje dni dobimo nekaj vagonov slame. Interesente prosimo, da se oglasijo. Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleiweisova c. št. 29. | Brezove metle dobite pri Gospodarski zvezi, Blevveisova cesta št. 29. Korenje, rumeno kolerabo in krmilno peso prodaja od petka, t. i. 5. t. m dal je Gospodarska zveza v svojih skladiščih v Maistrovi ulici štev. 10. IGARA VATTI SEMENU t. A., PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ect | Semena za zelenjavo krmila itd Chledere offerto. — Zahtevajte ponudbe. TONE GLAVA .. J3SJS! ^iT Zemlja ie z w 1)1 <“5« »i i*’ 111 lil Ul «2 111 rNr" lil IZVIRNI ROMAN »No, Boštjan,« ga je nagovoril Tehar. »Čestitam!« • Boštjan je zmigal z roko. »Kakšen pa si!« se je hudoval oče. »Boga zahvali, da imaš grunt in da Mernik ni več dražil. Najbrže se mu je neumno zdelo. O, denar pa ima la zlodek!« Boštjan se je skušal nasmejati, a usta je imel otrdela. Hvaležno je samo pogledal očeta, ki je bil videti srečen. »In dolg, oče?« je končno izdavil. Oče se je živo nasmejal: »Dolg? Kaj to te ekrbi? No, no, brez skrbi bodi! Nikoli te ne bom terjal. Samo dobro besedo mi boš dajal na stara leta. Veš, lepo besedo več cenim. Star sem in ne potrebujem denarja, dobre besede pat No, me boš žo razumel, ko boš v mojih letih.« S tresočo roko ga je potrepljal po glavi, poiskal njegovo roko in mu jo krepko slispil. V očeh sta sc mu iskrili solzi hvaležnosti in sreče. »No, vidiš, Boštjan, korajžo!« je posegel vmes še Tehar. »če e. ^ tako daleč speljal, boš pa še naprej, ni zlodej. Bog te ima rad, kakor vidim, mi pa tudi, da ti bomo šli vedno na roke.« j Boštjan ju je nekaj trenutkov nezaupljivo gledal in iskal res- j nice v njunih očeh. Ko je videl, da ne lažeta. je segel obema v mim. »Bog pomagaj!« se je nasmejal. »Z božjo pomočjo.« »Tako je, viš, Boštjani« je kimal oče. »No. viš. Kar zavidam ti, ker si mla.d,« je pridal še Tehar. Vsak je potlej zrl okoli sebe. Boštjanu so splavale oči proti Liscu. »V hišo bo Irebn,« se je oče spomnil. »Saj res,« je mnenja tudi Boštjan. Krenili so proti hiši, iz katere je prihajalo živahno govorjenje, trkanje s kozarci in nazdravljanje Boštjanovemu zdravju in sreči. »Kod pa hodiš?« je Blask v šali opomnil Boštjana. Ni mu odgovoril, samo nasmejal se je. Medtem mu je Šubec natočil kozarec vina, mu ga potisnil v roko in pozval: »Pij, Boštjan! Na svoje zdravje pij, na zdravje svoje zemlje in vesel bodi!« »Tako, tako!« so vaščanjo živahno pritrjevali in dvigali polno kozarce, trkali in napivali. Boštjan je bil zadovoljen in postal je razigrane volje. Zgrabilo ga je, da bi vsakega objel, močno objel in poljubil. Do vseh je čutil neomajno ljubezen. »Na zdravje vselil« je dvignil kozarec. »Na zdravje našega očeta!« je spet napil in pogledal očeta, ki mu je obraz kar sijal od zadovoljstva. »Na zdravje, na zdravje, Jerneje!« so mu klicali. Tudi oče sam je prijel za kozarec in odpil za požirek. Boštjan je mislil napiti še Minki, pa se je premislil. Prezgodaj bi še bilo. Za to bo čas pozneje, no, prav kmalu ... Če ob pravem času zapade 6neg, je kmetom najbolj prav. Z njiv jo pospravljeno vse, repa je zakopana, ozimina vsejana, koruza na peči ali pred hišo in stelja za vso zimo v šupi. Stari zlezejo na peč ali sedejo na zapeček ter gledajo, kako se zunaj vrtinčijo snežinke, prehitevajo druga drugo in so igrajo kakor otroci. Starim jb toplo pri srcu. Na gorkem so, poglavitne skrbi so v kraju in napočil je čas počitka. Mladi pa še vedno brkljajo. Popraviti je treba brano, nasaditi lopate in motike, ker so se zlomilo pri kopanju krompirja ali repe. Kajpak! Sin ali hlapec sta bila preveč štorasta in sta jo pognala k vragu. Nerode nerodaste! No; zdaj pa le popravljaj in pljuj v roke, da ti bo šlo bolj od rok, si mislijo stari, ko jih gledajo z zapečka... Mladi so res pridni. Vrtijo se okoli mizarnika, privijajo leseni privijač, da kar bolestno škriplje, stružijo, da leti naokrog po V3ej hiši. In nastajajo čislo nove reči. Lej, loj, kdo bi si mislil, da zna naš celo mizo napraviti I In kako ! vešče, pa dobro! Se mizar, ki ima patent, bi je bolje ne napravil. No, prav, prav, sj mislijo oni na zapečku. Meta ae lx> imela dosti dote, pa če se že po vsej sili hočeta vzeti, pa naj se. Zakaj bi jima branili, ko sla tako kozoglava in trlepa? Sama naj si spravita skupaj... Drugi dela spet stiskalnico za sadje. Saj, saj, na kamen je res nerodno tlačiti, pa še dobro se ne stlači. In tudi t nevarno je. Če te kaka Micka zmoti, pa imaš prst pod kamnom in pollej pa že veš, kako je. Kri, dohtarji, spital in še marsikaj, kar 1 bi ne bilo treba. Mladi pa so iznajdljivi. Jeseni je v Knežji vasi videl novo stiskalnico. E, dobro bi bilo, če bi imeli tako tudi pri nas. Načrt jo kmalu gotov, samo v glavi seveda. Kaj bi še na papir črtal, ko ni treba! Sedaj je zima in čas je, da načrt uresniči. Oče neverno gleda 6ina in se mu po tihem smeje, če sinu ne gre vse od rok, kakor bi moralo. Pa sin se ne zmeni. On že ve, kako treba. Seve, oče misli, da smo mladi taki telebani. No, no, bo že videl! Pa spet pljune v roko in krepko podrgne z obličem, da bi se kar Iskre kresale, če bi bilo železo namesto lesa... Čez kakšen teden je stiskalnica gotova in drugo jesen bo dobro služila. Mladi pa res niso trlepi, kakor mislimo, mora oče končno 5e priznati. Hribarjev se je lotil soda. E, 6aj ne bo šlo, mu odsvetuje mati. Pusti! še oče ga hi napravil bogve kaj, pa bi ga ti. Bomo videli, pravi Janez, in si ne pusti oporekati. Pa mu kar gre. Lansko Izimo je napravil tri kadi, letos pa mora sod. Ni zlodej. Mati nezaupljivo gleda njega in njegovo delo, ki gre h koncu. Tudi ona mora priznati -sinovo spretnost in iznajdljivost. Otroci so pozimi za največjo nadlego. Poleti jih nažeieš na pašo, v trgovino, sem pa tja, pozimi pa res ne gre, da bi zmrzovali... A saj bi še šlo, če bi bili tihi. Pa zmerom brenče kakor čebele. Mali jokajo za vsako slvar: če jim cucelj pade iz ust, če jih zapoznela muha po-ščegeta po nosu ali če jih starejši bratec podlega po nagih bedr-čkih... In tulijo tako, kakor da bi jih kdo s kože deval. Umirijo se šele na materino besedo Nekoliko starejši se pričkajo za orehe, dražijo psa, ki se je prišel gret v hišo, ali pa vlečejo mačka za rep, kor preveč drnuha na klopi za pečjo. Stari očetje jih svare, naj mirujejo, a zaleže samo takrat, kadar se nad niimi pošteno zaderejo. Potlej je »pet precej nemir in še celo večji kot prej. Za Ljudske tiikano T Ljubljani: lote Kramarič. — Izdajatelj: Inl Sodja — Urednik: Uirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. — »Slovenski dom« Ubaja ob delavnikih ob 11 — Uenetna naročnina 11 Ur. m Inoiemilio 20 Ur. a- Uredništvo: Kopitarjeva oUca 6, HI. nadstropje, m Uprava: Kopitarjeva nliea G, Ljubljana, w lelelon štev. 4001 do 40-05. m Podrninlta: Novo metlo.