Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 30'— za pol leta......« 15'— za četrt leta.....* 7'50 za 1 mesec......« 2'50 Posamezna številka 80 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 28 IL letnik Rojaki; spomnite se Koroške ! Plebiscit se bliža! Ne pusti rno, da se nam ugrabi ta del slovenske zemlje ! Cvetlični dan posvečen zbirki za agitacijski fond za plebiscit na Koroškem. Ne vračajmo gospodičen in gospa, ki se bodo žrtvovale in pobirale darove. Najlažje je davati novce, kdor jih ima, da udobno živi, ali težka je borba borcev na neodrešenem ozemlju za svobodo izpod tujega robstva ! Odbor JugosIovensKe Klatite v Vidovdanski spomini, j a t ¦ ¦ Ta teden je pripeljal iz Češke poseben sokolski vlak pozemeljske ostanke vido vdan -skih junakov, sarajevskih atentatorjev v Sarajevo, kjer so jih na slovesen način položili k večnemu počitku. Vidov dan, 15. junij po starem štetju, po našem 28. junij, je v zgodovini južnih Slovanov znamenit dan. Vidov dan pomeni nekake velike mejnike v naši jugoslovanski zgodovini. Na Vidov dan 1. 1389 so združeni Srbi podlegli v veliki bitki na Kosovem polju kljub največji osebni hrabrosti prodiraj očim Turkom. Od tistega dne štejejo Srbi propadanje svoje države, ki je trajalo cela 4 sto- letja. Šele pred dobrimi 100 leti so se začeli Srbi krepkeje otresati Turkov, ter so se jih popolnoma otresli v balkanski vojski leta 1912-13. Ali krvavo priborjena svoboda ne bi bila smela biti popolna. Iznebili so se bili Srbi na vzhodu, stoletnega svojega zatiralca Turka. Na zapadu pa jim je med tem vzra-stel nov sovražnik, enako močen in krut, kakor nekdaj Turek, kteremu ni bila po godu svobodna Srbija. Bila je to stara avstrij-sko-ograka monarhija, v zvezi z Nemčijo. Njim bi bila samostojna Srbija na potu. Zato so jo hoteli uničiti. Toda okušeni svobodi, pridobljeni s toliko žrtvami, se je težko odreči ! In prišel je zopet Vidov dan 1. 1914., ki je imel biti drugi mejnik v naši zgodovini. Vidov dan je bil Srbom od nekdaj svet dan. Tega dne so se Srbi spominjali vseh junakov, ki so padli v boju za domovino. Ob enem pa so se tega dne utrjevali v zavesti pridobljen« svobode in navduševali za prostost svoje domovine. Da jim ogreni ta spomin, jih poniža v njihovi navdušenosti in jim pokažo svojo sovražno silo, so poslali 1. 1914. njihovi zapadni sovražniki prestolonaslednika Ferdinanda v Bosno. Dobro so vedeli, da ga pošiljajo na tleča tla. Kruto so hoteli izzivati Srbe, češ, zastonj vam je s toliko žrtvami priborjena svoboda, poglejte naše sile, ki vas zopet stro. Svobodna Srbija ni mogla ukloniti svojega tilnika, priti je moralo prej ali slej do spopada. Nemci so ga hoteli imeti čimprej, dokler so bili Srbi še oslabljeni po balkanskih vojnah. Da pa dobe Nemci povod za (Nadaljevanje.) Malo ur pozneje se poda minister na čelu dolge vrste od teže škripajoči h vozov, obloženih z živežem in z neizmerno množino denarja iz glavnega mesta proti jugu. Huda je bila pot ob veliki vročini in mnogem prahu. Čim niže so prišli, tem slabše se jim je godilo, kajti suša je postajala zmeraj večja. Sčasoma je bilo že težko dobiti sena in vode za živino in ni preteklo ravno mnogo dni, ko so prišli v popolnoma posušene kraje. — Oj groza ! Vse pusto in rujavo, še celo drevje se je že sušilo. Po cestah in pred kočami so ležali mrliči, umrli vsled kuge in lakote. Mnogo živih se je le z veliko silo držalo na nogah ter tako milo prosilo za pomoč, da bi se jih moral še trd kamen usmiliti. Ljudomil je bil nekaj časa gluh za vse prošnje, niti pogledal ni ne na levo in tudi ne na desno, ampak tiho je jahal pred svojo četo. — Toda vedno večje, gorje mu je izbrisalo iz spomina povelje kraljevo, ni mogel več gledati prehude nadloge in ustavil se je zato v sredi nesrečnih krajev- Hitro je poslal nekaj služabnikov z več vozi zlata v sosednje dežele, da so nakupili žita in pripeljali s seboj zdravnike. Nakupljeno blago je razdelil med stradajoče, a ti so takoj morali iti kopat kanale, po katerih so iz rek vodili vodo na nižja polja. Sčasoma so zazelenele najrodovitnejše njive in boljši travniki in črez nekaj mesecev je blagodajni dež zopet .oživil vse južne kraje. Tedaj pa je dal Ljudomil nakupiti mnogo živine ter jo razdeliti kmetom, katerim je njihova poginila. Ni še preteklo leto dni, ko si je ljudstvo zopet opomoglo. Ljudomil je postajal vedno bolj potrt.Dobro je vedel, kaj ga čaka, ako v devetih mesecih ne postavi zlatega grada in s čim naj zida? Ves denar je bil že izdan. Nekega dne je razglasil sledeče besede : „Naš premilostljivi kralj je daroval ves svoj denar, da je rešil vaš strašne smrti. Take dobrosrčnosti ne najdete drugod in sploh nikjer. Zato pa tudi vi izkažite kralju svojo hvaležnost ter mu sezidajte na gori krasno palačo, kakoršne še nima ves svet." Od veselja je zavriskalo vse ljudstvo. Kdo bi pa tudi zamogel tako nesramen biti, da bi ne hotel pripraviti svojemu največjemu dobrotniku malo veselja ? Takoj so se zbrali stavbeniki in se posvetovali tri dni in tri noči, kakšen grad naj sezidajo. Zjedinili so se, da postavijo iz žlahtnega lesa veličastno palačo. Na vseh koncih in krajih so po vrtah zapele ostre sekire in črez dobrih osem mesecev je stal tam prekrasen grad. Nad vhodom se je iesketal zlat napis : »Svojemu največjemu dobrotniku hvaležno ljudstvo." Okrog gradu so naprevili prelepe vrtove, v katere so presadili najlepše cvetlice in najimenitnejše drevje, ki ga je bilo mogoče vojsko, so poslali Ferdinanda v zakolj. Vedeli so, da Srbi ne bodo prenesli takega za-sramo7anja. Res so se dobili med Srbi požrtvovalni junaki, ki so žrtvovali svoje življenje, da odvrnejo tako sramotenje. Udarec pa, s kterim so hoteli Nemci uničiti Srbe, se je obrnil proti njim. Srbija je zmagoslavno izšla iz vojske, ter se združila s svojimi brati Hrvati in Slovenci v novo državo. Vidov dan tega leta je preživel naš regent Aleksander med nami, v osvobojenih delih nove države. Prišel je med nas ne kakor nekdaj Ferdinand v Bosno kot zastopnik sovražne nam tuje sile, prišel je med nas kot naš vladar. S hvaležnostjo in s ponosom smo se spominjali na Vidov dan vseh neštetih junakov, ki so prelivali kri za našo domovino. S po-posebnim spoštovanjem pa se moramo te dni spominjati onih mladih mučenikov, ki so pred (3 leti zastavili svoje življenje, ne pri-pustivši, da bi sovražna sila nemaščevano sramotila jugoslovansko narodno zavest. S svojim dejanjem so pokazali mladi junaki, da živi med nami še dovolj požrtvovalnosti za narod. Jugoslovanski Sokoli, ki so se udeležili vsesokolskega zleta.v Pragi, so prevzeli častno nalogo, da spravijo ostanke onih narodnih mučenikov iz daljne Češke v našo domovino. Prav njim je morala biti poverjena ta naloga. Saj baš pri njih mora živeti in se gojiti nezlomljiva junaška ljubezen do domovine, vsikdar pripravljena, da žrtvuje kri in življenje, če je domovina in njena čast v nevarnosti. dobiti. Med zelenimi tratami pa so žuboreli hladni potoki, kojih kristalno čisto vodo so napeljali z visokih gor. V tem času ni storil Trdomar skoraj ničesar druzega, kakor da je mislil na zlati grad in na čast, biti prvi vladar na svetu. Za vse drugo mu ni bilo nič mar in niti vroče prošnje nesrečnih podložnikov ga niso ganile in zbudile iz premišljevanja in sanj. Neizrečeno težko je pričakoval od Ljudomila naznanila, da je zlati grad gotov. Zadnje dni druzega leta prihiti na kraljev dvor star ministrov služabnik in sporoči kralju, da je njegovo povelje izpolnjeno. Vesel vpraša Trdomar: Aji pa je grad tudi najlepši na svetu ?" — „Da, gotovo mu ni nikjer para in še celo nebesom bi bil na čast", odvrne starec in zopet odide. Kralj ni mogel več doma strpeti in zato se ie brž odpravil na pot. Spremljalo ga je mnogo žlahtne gospode in vojakov. V malo dneh so prišli v nesrečne kraje, kjer je ubogo sestradano ljudstvo vrelo od vseh strani k cesti prosit miloščine. Dalje proti jugu prikazovali so se njihovim očem vedno boljši kraji, in čo ne bi tuintam pričala suha drevesa in na poljih na tisoče novih grobov, ne mogel bi nihče verjeti, da so pred jednim letom tod gospodarile suša, kuga in lakota. Vsak trenutek so naleteli na kako novo cesto ali nov vodovod, ljudstvo pa jih je povsod še lepše sprejemalo kakor drugekrati. Pivo leto F. Vajda. S težavo smo lani rešili ptujsko gimnazijo. Zdaj ob koncu prvega šolskega leta se vidi, kako krivično bi bilo, ako bi se bila gimnazija skrčila na 2 ali 3 razrede. Vpisalo se je v celem v I. razred 99, v II. 42, v III. 34, v IV. 33, v V. 19, v VI. 14, v VII. 15, v VIII. razred 7, skupaj 203 dijakov siavije, ter se vsi tozadevni razgovori razveljavijo. Tudi sta prepovedana nakupovanje in prodaja žita letošnjega pridelka pred 1. julijem, koruze pa pred 1. oktobrom. Nova industrija. Na Vrhniku se je ustanovila velika konservna tovarna za pripravljanje oziroma prekajevanje vseh vrst mesa, za salamo, šunke ter raznovrstne mesne, sadne in sočivne konserve, nadalje za izdelovanje mila, sveč, margarina, kolomaza, kostne moke za gnojila itd. Ta industrija je zamišljena v velikem obsegu in se je usta- -edu 44, v I novila za to posebna družba, ki je izšla iz . 31, v V. I importne in eksportne družbe „Impex" v Na koncu leta je bilo v I. a razredu I. b 43, v II. 37, v m. 31, v IV 13, v VI. 10, v VII. 15, v VIII. 5, skupaj j Ljubljani. Družba je kupila v ta namen 229 diiakov, to je do se daj največjo nekdanjo vrhniško pivovarno, ki jo bo prire-število dijakov, odkar obstoja gimnazija dila za tovarniške namene. Tovarna bo zve-v Ptuju. j zana z lastno železniško progo. Ves obrat Učni uspehi so dobri. Popolnoma ni se bo vršil z lastno električno silo in odgo-padel noben dijak višjih razredov, nekateri j varjal najmodernejšim zahtevam. V tovarni še morajo čez počitnice ponavljati posamezne ! se bodo nahajali velika klavnica z modernimi predmete. Neugodnejši so bili uspehi v I. in j hladilnimi pripravami, lastno izdelovanje II. razredu, ker marsikateri poskuša svojo j Škatel za konserve, lastno mizarstvo in lastno srečo v gimnaziji, ali ga pa stariši silijo v. sodarstvo. To podjetje, ki je, zlasti kar se študije, četudi učenec nima volje in sposob- [ tiče izdelovanja konserv, edino te vrste v nosti. V celem je popolnoma padlo komaj ; Jugoslaviji, je treba pozdravljati, ker se bodo 15% vseh učencev. Z odliko je izdelalo 26 \ porabili poleg mesa in masti tudi vsi odpadki, učencev, med temi tudi več Nemcev, ki so | kakor kri, parklji, rogovi in sploh vsak naj-se prav pridno prijeli slovenščine. ( manjši del živine in prašičev, ki so jih do Vobče se mora reči, da so bili dijaki \ sedaj takorekoč brez pravega izkoriščanja marljivi; če tu in tam častihlepni stariši niso j zavrgli. Z obratovanjem se utegne začeti že povsem zadovoljni z izpričevalom, naj zaradi j v letošnji jeseni. tega ne kvarijo mladini počitniškega veselja ; \ Cene V Avstriji. V Avstriji se je določila naj pomislijo, da je nadarjenost razdeljena i cena pšenici s 1500 K, rži 100 K, ječmenu neenako kakor tudi druge pozemske dobrine; z 900 K, ovsu s 500K za 100 kilogramov. Trgo-naj ne pozabimo, da smo tudi mi v mladih j vina s svinjskim mesom je prosta. Govedina letih bili včasi lahkomiselni. Zato pa naj stane 100 K, v prostem prometu 130 K. starši prihodnje leto vestno nadzorujejo štu- J Povpraševanje za suhim mesom je neznatno, dije svojih otrok in naj večkrat med letom cene padajo. Dobra salama se prodaja po prihajajo v šolo k profesorjem, da bosta šola ; 100 K. Perutnina je zelo draga ; kilogram in dom delovala kolikor mogoče složno. ! stane 150 do 260 K. Cene jajc so padle od Po narodnosti je bilo 189 Slovencev, 7 do 8 K na 4 do 450 K, tuintam celo na 28 Nemcev, 9 Srbohrvatov, 2 Čeha in 1 Ru- K 3-80 vslod obilnega dovoza iz Poljske in sinja ; po veri 220 katolikov, 6 pravoslavnih in Rumunske. Krompir se prodaja po 5 do 6 K, 3 protestanti; po spolu 201 deček in 28 deklic, grah po 35 K, leča po 40 K. Češki sladkor Gimnazija je bila do III. razreda realna, se prodaja v neomejeni količini po 140 do t. j. namesto grščine se uči francoščina, ki 160 K. Vsled izboljšanja naše valute ter je za večino poklicev v modernem času po- padanja cen se naša izvozna carina ne bo trebnejša. Vendar se tudi dijakom realne mogla vzdržati na sedanji višini, gimnazije ne bodo zapirali poklici, ki zahte- j Vinogradniki! Pozor pred plesnobo! Na vajo znanje grščine, n. pr. bogoslovje i. t. d. podlagi lastnih opazovanj v zadnjih dneh Priredili se bodo posebni tečaji za grščino j sem dognal, da se bo letos plesnoba na in izbrani dijaki se bodo v teh tečajih v j grozdju močno razvijala. Priporočam nujno 3—4 letih naučili več grščine kakor dozdaj čimpreje temeljito žveplati trsje, posebno pa v 6 letih. Drugi, ki nimajo nadarjenosti za grozdje in žveplanje po proteku 10 dni pri grščino, pač pa za drugo predmete, ne bodo lepem vremenu ponoviti. Viničarski inštruk-več ovirani v študiranju. Letos je n. pr. v tor Zupane. IV. razredu bilo 10 dijakov oproščenih pouka ; v grščini; ti ne morejo nadaljevati svojih • ¦"..........................................................\ študij niti na gimnaziji niti na realki. Tega i DOt)isi vbodoče ne bo več. Učenci, ki vstopijo v ¦ * gimnazijo, naj jo tudi dovršijo, če imajo zmož- i *.........................................................." nosti zato. Kdor pa no namerava študirati i Okrožni zlet Sokola V Središču. 4- julij t. 1. gimnazije do konca, naj rajše vstopi v meš- i je zopet pokazal silo sokolske misli. Iz Ptuja, čansko šolo, kjer se ne učijo latinščine, zato ' Ormoža, Ljutomera in Varaždina ao prihitela pa druge predmete za praktično življenje ter i bratska društva, da pozdravijo brata v Središču se tako pripravljajo za kmečki, obrtniški, j in skupno z njim pokažejo svetu, kaj premore trgovski in tudi učiteljski stan. i velika ideja, vztrajno delo, žilava moč in Osmošolcev je na koncu leta bilo samo j ognjeno navdušenje. In z njimi se je zbralo 5, ker so lanski dijaki Nemci večinoma za- i par tisoč glav občinstva od blizu in daleč, pustili zavod. K maturi so prišli 4, ki so ! da vidi zmagoviti uspeh sokolske misli. Na tudi vsi srečno prestali: Kasper Udo, Lešnik j kolodvoru so pričakovali goste stotine občinstva, Aleš, Stuhec Bela in Stuhec Irma. > godba je igrala, navdušenje kipelo. Starosta Končno še naj omenimo Dijaški dom, ,1 središkega sokola br. Kočevar in župan g. ki je v ozki zvezi rl gimnazijo. Že v prvem j Lukačič sta jih prisrčno pozdravila. Razvil letu slovenske gimnazije je število gojencev \ seje pohod proti trgu. Lep je bil in mogočen! doseglo višino kakor pod nemškim vodstvom j „Središče je sokolsko" smo dejali veselih lic. še le v 3. letu. Koncem leta je bilo 56 gim- j Zastave, cvetje, zelenje. Odkorakali smo na nazijcev v Dijaškem domu, (ostali gojenci so SEJMI V ORMOŽU Od danes naprej se vršijo sledeči sejmi. I. Letni blagovni in živinjski sejmi. 1. Na cvetni pondeljek ; 2. v pondeljek po sv. Jakobu ; ta sejem se vrši letos v pondeljek, dne 2. avgusta; 3. Martinov sejem, dne 11. novembra. II. Mesečni živinjski sejmi. Vsaki prvi pondeljek v mesecu, razven v aprilu, avgustu in novembru. III. Svinjski sejmi. Vsak torek v tednu. Promet z živino je popolnoma prost. Miši - podgane - stenice -ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot : proti poljskim mišim K 10-—, za podgane in miši K 10"—, za ščurke 10 K; posebno močna vrsta K 20'— posebno močna tinktura za stenice 10 K ; uničevalec moljev 10 K: prašek proti ušem v obleki in perilu, proti ušem pri perutnini 6 in 10 K; prašek proti mrčesom 6 in 12 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za uši pri živini 6 in 10 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10"—, prašek proti caiog) mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. i&> <&> Pošilja po povzetju Zavod za cksport M. JOnker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. iščem v najem. — Cenjene I ponudbe na Otto Arsen-i schek, Rokov hrib, Šmarje pri Jelšah. Primarij kirurg, oddelka obče javne bolnice ===== v PTUJU =========== Dr. A. Rebula strokovni zdravnik za kirurgijo in dolgoletni ravnatelj bolnic ordinira vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne začasno v ptujski bolnici v pritličje desno. Pekarii Kuh&ricft, katera tudi druge domače dela opravlja, se takoj sprejme pri oskrb-ništvu TrakošČan, pošta Bednja. z več delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji takoj sprejmeta pri g. Osterbergerju v Ptuju. Vpraša se vsako nedeljo dopoldan. Dve filili družini tračnice t* za ozkotirno železnico, tudi v manjšib količinah in sploh železje kupi JUGOSLOVANSKO INŽEN. PODJETJE Maribor, Vitrinjska ulica 30 K6.'..'.7. EkSBOZitur 2 v Ptuiii. Delniška glavnica in rezerve okroglo K 50, CENTRALA V LJUBLJANI. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s &\20\0 brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|0 čistih. Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. C23 I ! Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.