novi Qubik caffe - kova, izbrana in pmžfjia p IrsliL tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PliKCUli 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 49 (1698) Čedad, četrtek, 23. decembra 2010 Qubik caffe Ob novoletnih praznikih Ponosno naprej Našim braucem doma an po sviete želimo vesele božične an novoletne praznike, v mieru an toplini družine an tistih, ki jih imajo radi. Za nami je težkuo lieto an vsi imamo potriebo počitka an miru, de se naberemo moči, de stopimo kuražno an z novo energijo v novo lieto. Bluo je težkuo za našo deželico pod Matajurjem, Muzd, Kamnom an Višarjami, kjer se vasi še naprej praznijo an hiše zaperja-jo. Bluo je težkuo za naše ljudi, ki čejo uživat njih jezikovne pravice an se muorajo trudit kakor po uojski, saj se je spet parkazala tista zastrupjena klima an vič ku kajšan naš aministrator je zapart ku ten-čas. Bluo je težkuo za dvojezično šuolo an še je, saj je arz-tresena na tri kraje an Buog vie, kada bo imiela spet svoj šuolski hram. Bluo je težkuo za naš časopis. Težave pa so življenje an dajejo muoč člo-vieku, če zna iz njih potegnit nove parložnosti, nove ideje, nove projekte. Je pa tudi bilo lieto, ki nam je puno dobrega pameslo, te zadnja dva uspeha sta vidljivost slovenskih programov televizije Rai an Slovenije, ki pamašajo kulturno revolucijo v naše kraje, an deželno priznanje za naš Inštitut za slovensko kulturo, ki bo od sada napri lahko še buj kvalitetno dielu za našo kulturo an jezik. Lahko se tudi pohvalimo, de smo vamil življenje nekaterim krajem v Terski dolini. Naša želja je, de bi tudi hlietu ostali tardni, ponosni, povezani med sabo, prepričani v svoje projekte. Takuo bomo rasli ku skupnost an z nami bo rasla an bo rodovitna tudi naša zemlja. SOLBICA, V DOLINI REZIJE, NAS TUDI LETOS VABI NA SVOJ POSEBNI BOŽIČ. DAJETA MU POSEBEN ČAR VELIKA ZVEZDA, KI SE NA BOŽIČNO NOČ POČASI SPUŠČA IZ PUSTEGA GOZDA NAD VAS IN ŽIVE JASLICE (700 M VIŠINSKE razlike). Letos zaradi obilnega snežen- ja JASLIC 24. IN 26. DECEMBRA NE BO (PREDVIDENE so 5. januarja), bo pa v vsej svoji LEPOTI SVETILA ZVEZDA BERI NA STRANI 5 Odgovorni urednik Mario Čuk se je pogovarjal tudi s predsednico Inštituta za slovensko kulturo Bruno Dorbold V petek, 17. decembra, 3. mreža Rai oddajala iz Benečije Slovenski dnevnik iz Spetra Se vidi pa tu-w Reziji To je na valika rič za nošo dolino, za nošo kulturo ano za noše rumuninje. Od pon-dijka 13 dnuw dicembarja pa mi tu-w Reziji vidimo kanol RAI TRI bis. Isi kanol dardo injyn se je molo a videt ko j iten w Tyrste ano tu-w Orici, mo pa iten ne posod. Ta-na isamo kanolo zvečara se vidijo te slavinske programe ki nareja RAI iten w Tyrste. Petnest lit na nozed so po-čali byt programi po slavinski za televižjun ano wse ise lita nlsamo moly je videt. Luigia Negro beri na strani 4 Prihodnja številka Novega , Matajuija pride v vaše hiše i 6. januaija 2011. Naši uradi 1 bojo med prazniki zaprti, [ vamemo se spet3. januaija. i H prossimo namero del No- \ vi Matajur esce il 6 gennaio \ 2011. i I V petek, 17. decembra, točno dva tedna po prehodu na digitalno tehnologijo, je bil slovenski Tv dnevnik, ki ga predvaja 3. mreža Rai v Furlaniji Julijski krajini, povsem neobičajen in v določeni meri tudi tematski. Del studia se je namreč preselil v središče Benečije, v občin- sko dvorano v Špeter, od koder je odgovorni urednik Mario Čuk skupaj z gosti izpostavil politični pomen vidljivosti slovenskih Tv programov v videnski pokrajini ter spregovoril o aktualnem političnem trenutku med Slovenci v Furlaniji. beri na strani 4 Nedijo, 19. decembra, veliko judi to se zbralo tou cier-kvi Sv. Jurija za božični koncert, ki a je organizala Gorska Skupnost Ter Nediža in Barda. Kori, ki so paršli od Nediških dolin, od Bazovice anu od Terske doline so poveselili s petjem božični čas. Nel soleggiato pomeriggio di domenica 19 dicembre di-versi ed interessanti eventi hanno coinvolto la Terska dolina in vista delle feste di Na-tale. Alle ore 15.30 nella splendida Chiesa di San Giorgio di Bardo un folto pubblico ha assistito al con-certo di Natale promosso dal-la Comunita montana Torre Natisone Collio. Tra il pubblico anche il sindaco di Bardo Guido Marchiol ed il com-missario della Comunita montana Tiziano Tirelli. (ic) segue a pagina 3 dan emigranta Čedad -Cividale 6.1.2011 ob 15.00 Chiesa di San Francesco pozdravi / saluti EliodeAnna Deželni odbornik za kulturo Assessore regionale alla cultura Slovenske organizacije videnske pokrajine Organizzazioni slovene della Provincia di Udine pesmi, glasba, življenje Slovencev videnske pokrajine canti, musiche, vita degli Sloveni della provincia di Udine V živo iz Benečije V programu Pesmi z 29. Sejma beneških piesmi BK evolution Beneško gledališče: Lena iz Tapoluovega Poklon ponižanim in razžaljenim Benečije Priredba: Giorgio Banchig iz “Triste caso accaduto a Topolo-Zalostni dogodek v Topolovem« od Giovanni Maria Del Basso režija: Marjan Bevk SKGZ - Slovenska kulturno gospodarska zveza _ SSO - Svet slovenskih organizacij videnske pokrajine Pod pokroviteljstvom Občine Čedad _ Patrocinato dal Comune di Cividale Nas čo pozdravat autoritat _ Saluto delle autoritd Co biet z nam _ Interventi: prof. Roberto Dapit (Universita degli Studi di Udine) prof. Danila Zuljan Kumar (ZRC SAZU Ljubljana) Kulturno društvo/Circolo di cultura Ivan Trinko Auguri di Natale in mušica nella chiesa di Lusevera II concerto di Natale e stato promosso dalla Comunita montana Če bo snieg ol led, se čmo obriesta paj o 19. ure In caso di neve o ghiaccio la presentazione si dou Ahtne tu komune terra alle 19 nella Sala consiliare di Attimis II coro Mali lujerji della Scuola bilingue con il prof. Davide Clodig U sriedo, 29.12.2010 Mercoledi 29.12.2010 o 19. ure alleorel9 tu te noue hiše Al tiglio or na plače, presso il nuovo centro Al tiglio, ou Sabide nella piazza di Subit Četrtek, 23. decembra 2010 2 Otto Unioni dei Comuni invece delle vecchie comunita montane Dopo quasi un anno di approfondimenti la riforma e pronta La Giunta regionale ha ap-provato lo schema di disegno di legge con il quale il Friuli Venezia Giulia istituira le "Unioni dei Comuni monta-ni" in sostituzione delle Comunita ormai commissariate e destinate alla soppressione. II documento e stato illu-strato alla Giunta dalFasses-sore Andrea Garlatti. Al termine di un percorso di approfondimento durato quasi un anno sul testo di ini-ziativa della Giunta, sta dun-que per perfezionarsi una delle riforme delFordina-mento che conferma 1'auto-nomia statutaria della Re-gione Friuli Venezia Giulia, che ha potesta primaria in materia di ordinamento degli Enti locali. II disegno di legge, che šara ora sottoposto al Consiglio delle Autonomie e alla com-petente Commissione consi-liare, prevede infatti soluzio-ni diverse rispetto a quelle adottate sul piano nazionale: organi piti semplici, poteri piu precisi, certezza delle ri-sorse finanziarie, in modo da ;-'r-' V >' ršcgi:. > - ' - g? > I 2:! II Natisone coniugare "autonomia e re-sponsabilita", sostiene la Giunta regionale. La norma disciplina le Unioni montane nel rispetto del principio della concerta-zione per migliorare i livelli di funzionalita, economicita, efficacia ed efficienza del-1'azione amministrativa del sistema delle autonomie locali, tenendo conto degli obiettivi di valorizzazione, tutela e promozione dello sviluppo socio economico dei territori montani. Con la nuova legge si prevede di costituire otto Unioni: Carnia, Gemonese, Tar-visiano, Valli delle Dolomiti Friulane, Val d’Arzino-Val Cosa, Livenza, Torre, Natisone. Le competenze delle ex Comunita montane Carso e Collio saranno assorbite dal-le Province di Trieste e Gori-zia. Le Unioni, definite come "enti locali territoriali costi -tuiti da Comuni", avranno compiti di programmazione, sviluppo e pianificazione ter-ritoriale, funzioni ammini-strative e compiti di gestione coordinata dei servizi pub-blici locali. L'assemblea delle Unioni sara l'organo di in-dirizzo politico-amministra-tivo. Organi obbligatori, oltre airAssemblea, saranno il pre-sidente, il vicepresidente, il collegio dei revisori. La gestione sara affidata ad un di-rettore, nominato dal presi-dente. La legge dispone che le comunita montane saranno soppresse con effetto dal-la data di costituzione delle Unioni. Ko bo ta članek pred vašimi očmi, bomo že vedeli, kako so potekale študentske demonstracije proti reformi visokošolskega študija. Mladina protestira, ker pred seboj ne vidi bodočnosti, medtem ko so na delu tudi provokatorji. Bivši minister Gasparri je omenjal celo možnost, da bi bili med demonstranti tudi morilci. Hkrati je predlagal, naj bi najnevarnejše protestnike preventivno priprli. Približno tako kot v časih fašizma, ko so vnaprej zapirali vse, ki bi lahko motili Ducejev obisk ali proslavljanje enega izmed režimskih praznikov. Gasparrijevi predlogi so vznemirili demokratično javnost, ker pričajo o tem, da se oblast čuti sedaj močno, čeprav je preživela samo za par glasov. Ve pač, da ima tudi na sredini privržence, ko gre za reformo univerze ali biološko oporoko. Sam predsednik republike Napo-litano je priznal, da razpust parlamenta in nove volitve niso za vogalom. Najbrž zato, ker prave alternative ni na ob- zorju, saj stranke parlamentarne opozicije tavajo v temi kakor slepe mucke. Medtem pa Italija kaže vse svoje slabosti. Ni samo gospodarsko med najmanj razvitimi državami Evrope. Klestenje univerzitetnih študijev in raziskovalne dejavnosti jo potiskajo še bolj navzdol na lestvici. A to ni vse. Država ni moderna, saj južni polovici vlada organizirani kriminal, oblast pa ne jamči niti najosnovnejših storitev. Pred dobrim tednom je snežilo. Povsod je snežna belina romantična kulisa božičnih praznikov, le pri nas je prava tragedija. Vse se ustavi: letališča, železnice, javni prevozi, avtoceste... Avtocesta Al, ki je prava hrbtenica Italije, je bila za pol dneva blokirana, več kot 30 km dolga kolona vozil je obtičala v snegu in mrazu, brez pomoči, brez informacij. Na vhodih v avtocesto so vozila kar puščah naprej, da bi le plačali cestnino. Zasilnih izhodov ni bilo. Gospodarska škoda je bila neprecenljiva. Isto na železniških postajah, kjer so ukinjali prevoze kot po tekočem traku. In vendar bi morala biti železnica edina alternativa zasebnemu prevozu z av- ti! Sneg je bil napovedan več dni prej. Civilna zaščita, kar je je ostalo po Ber-tolasu, se sploh ni pripravila. Podobno se dogaja, ko močno dežuje. Tedaj so na vrsti zemeljski plazovi in poplave... In vendar je snežilo tudi drugod po Evropi. Lani sem preživel novoletne počitnice na Švedskem. Visok sneg in hud mraz, toda vlaki in avtobusi so normalno vozili, avtoceste in mestne ulice so bile čiste, na parkiriščih so bili električni priključki za gretje ponoči parkiranih vozil. Življenje je potekalo po ustaljenih tirnicah, brez hujših problemov. Tudi letališča so delovala normalno, čeprav smo na pločnikih opazili debelo plast s peskom in soljo posipanega ledu. V Italiji je vreme vedno katastrofalno in nihče ni nikoli kriv za posledice. Ne uprava avtocest, ne vodstvo železnic, ne civilna zaščita. Vlada? Bognedaj. Celo minister za infrastrukture se sprašuje, kdo bi moral poskrbeti za ceste in železnice. Firence so bile blokirane zaradi snega in zmrzali, mladi župan Renzi pa se je jezil na... zimo. Goethe je opeval deželo, kjer cvete-jo limone. Novodobni poet bi moral pisati o deželi, ki jo nekaj snežink spravi na kolena. Oziroma, pred televizijo. Pred dvajsetimi leti so Slovenci izbrali samostojnost Danes, četrtek, 23. decembra 2010, mineva natanko 20 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je odprl pot slovenski osamosvojitvi pol leta pozneje. Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” 23. decembra 1990 se je za osamosvojitev izreklo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev oziroma 95 odstotkov udeleženih volivcev. Volilna udeležba je bila 93,2-odstotna. Rezultati so bili uradno razglašeni 26. decembra, tako da se odtlej na ta datum praznuje dan samostojnosti in enotnosti. Plebiscit je sledil demokratičnim spremembam, ki so se konec 80-ih let prejšnjega stoletja zgodile z vzponom slovenske civilne družbe, čeprav so demokratične procese najverjetneje pospešile tudi vse bolj zaostrene razmere znotraj jugoslovanske federacije. Že januarja leta 1990 so bile tako v Sloveniji razpisane prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni. Zmagala je Demokratična opozicija Slovenije (Demos), ki je tudi oblikovala vlado in za premierja izbrala Lojzeta Peterleta. Za predsednika predsedstva je bil izvoljen Milan Kučan. Predsednik skupščine je postal France Bučar. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. Naslednji dan je novo državo napadla jugoslovanska vojska, že 7. julija pa je bilo sklenjeno premirje. 23. decembra je bila v Sloveniji sprejeta nova ustava. Evropska unija je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, OZN pa jo je sprejela med članice maja 1992. V skladu z ustavo so bile konec leta 1992 predsedniške in parlamentarne volitve. Za prvega predsednika Slovenije je bil izvoljen Milan Kučan, kije bil nato na tem mestu potrjen še leta 1997. V Sloveniji nameravajo po- Milan Kučan membni jubilej primerno obeležiti. V ta namen je bil sestavljen častni odbor, ki bo bdel nad praznovanjem v časovnem loku od 20-letnice plebiscita do 20Tetnice sprejetja ustave, to je 23. decembra 2011. Izmed več aktivnosti bo osrednja vsekakor praznovanje dneva državnosti junija prihodnje leto, želijo pa si tudi čim večjo vključenost državljanov in ustanov v praznovanja. Častni odbor se je prvič sestal v ponedeljek, 20. decembra. V odbor so povabiti 26 uglednih osebnosti, tako osrednje akterje osamosvojitve kot sedanje nosilce najvišjih funkcij v državi. V njem pa kljub vabilu ne bodo sodelovati bivši predsedniki vlade Janša, Peterle in Bajuk. Slovenija je opravila uspešen razvoj, na katerega je prav, da smo ponosni, je po prvi seji častnega odbora dejal predsednik Danilo Turk. Danes, četrtek, 23. decembra, bo v Cankarjevem domu potekala osrednja državna slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik premier Borut Pahor. Na sporedu je tudi slavnostna seja Državnega zbora, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres pa bo daroval mašo za domovino. V Cankarjevem domu v Ljubljani pa bo med 24. decembrom 2010 in 19. januarjem 2011 na ogled tudi posebna razstava, ki jo prireja Arhiv Republike Slovenije. Razstava žeti obuditi spomin na pozitivno razpoloženje ljudi v obdobju pred in po, zlasti pa na dan plebiscita. Izjemen prispevek k podpori plebiscitu zunaj meja Slovenije so izkazati Slovenci v zamejstvu in po svetu z več tisoč zbranimi podpisi in številnimi pismi podpore. kratke, si Venfanni fa gli sloveni votarono per 1’indipendenza Sono passati gia 20 anni dal 23 dicembre del 1990, giorno in cui gli sloveni al plebiscito nazionale scel-sero 1’indipendenza dalla Jugosla-via. Uaffluenza fu molto alta e i vo-ti a favore sono stati del 95% (o 1’88,5% degli aventi diritto al vo-to). Uannuncio solenne delPindi-pendenza statale fu pronunciato il 26 giugno 1991 durante la piu grande assemblea in Slovenia, in Piazza della Repubblica a Lubia-na. II23 dicembre 1991 e stata poi approvata la Costituzione slovena. Via libera alFistituzione del Comune di Ancarano Alla fine i cittadini, che piu di un anno fa al referendum hanno chiesto 1’istituzione di una nuova autonomia municipale ad Ancarano con lo scorporo dalFattuale Comune Citta di Capodistria, saranno accontentati. II parlamento sloveno dovrebbe approvare a gennaio il relativo disegno di legge dopo che la Corte Costituzio-nale aveva dichiarato incostitu-zionale la legge sulFistituzione dei comuni e sulla definizione dei loro territori. Nonostante i problemi economici sul Kanin finalmente si scia E partita in ritardo la stagione sciistica 2010/2011 sul Kanin, do-ve ci sono gia tre metri di neve. La mancata apertura degli impianti ad inizio dicembre e stata causata dai problemi finanziari delFazienda che gestisce il comprensorio, 1’ATC Kanin Bovec. Nonostante il ritardo 1’ATC auspica una stagione po-sitiva e con gennaio dovrebbero ar-rivare anche le ricapitatizzaziorri da parte di ATC Euroinvest, Hit e Comune di Bovec che consentiranno 1’ammodernamento degli impianti. Barometra politico del 2010: il piu amato e stato Danilo Turk Secondo 1’analisi delFanda-mento annuale del Barometra, fatta da Delo Stik, il presidente sloveno e seguito da Matej Lahovnik. I due si sono alternati al 1. pošto fino ad agosto, ma dopo le dimissioni dell’ex ministra del-1’economia, Turk e rimasto stabi-le in vetta. Al 3. pošto c’e il com-missario europeo per 1’ambiente Janez Potočnik, mentre il premier Pahor e 6. Nel corso delFanno il suo gradimento e pero calato (5. a gennaio e 18. a dicembre). Governo sloveno: si e dimesso il ministra Henrik Gjerkeš II ministra per le autonomie locali e lo sviluppo regionale Henrik Gjerkeš e stato fermato dalla polizia nella notte tra il 20 ed il 21 dicembre mentre guidava in stato di ebbrezza 1’auto di servizio. Gjerkeš che poco piu di un anno fa ha sostituito alla guida del mi-nistero Zlata Ploštajner, ha subi-to rassegnato le proprie dimissioni. II partito Desus ha gia indivi-duato in Duša Trobec Bučan, se-gretaria di stato, la propria can-didata per il pošto vacante. Pismo iz Rima Stojan Spetič 17^.7^*^/!______________________________________________________________________novi matajur ^ li L L- LA> I KsL Četrtek, 23. decembra 2010 kJ stavo lieta 2003 an se nadaljevalo do donas. V imenu Občine je pozdravila županja Marisa Loszach. Alvaro Pe-tricig je s pomočjo slik na kratko predstavu vsebino monografije, kaj jev knjigi, na koncu je Pietro Trinco, sin Tina, poviedu njega an družinske spomine go mez fotograsko dielo njega očeta. Verjetno, takuo pravejo organizatorji, se bo predstavitev ponovila v prihodnjih tiednah. Knjigo se more kupit (stane 30 evrov) v Čedadu (v knjigarni Boer, v knjigarni Ubik an pri krožku Navel), v edi-kolah v Spietre an Škratovem, v Vidnu (v knjigarnah Friuli-bris, Friuli, Tarantola an Odos). Tin Piernu, sada je tud’ knjiga V Sauodnji je “Nediža” v petak, 17., predstavu lepo monografijo Predstavitev fotografske monografije ‘Tin Piernu, fo-tografo di Tercimonte’, ki je bla v petak, 17. dičemberja, v Sauodnji, je začela, ko so ble Nediške doline že skor povsod biele, pod sniegam. Malo ljudi se je zatuo zbralo v občinski dvorani an manjkala sta glavna predavatelja, Roberto Del Grande an Andrea Schin-cariol. Na predstavitvi je Michela Predan parnesla pozdrav v imenu študijskega centra Nediža, ki je zbrau material an napravu knjigo. Poudarila je dielo o tarčmunskem fotografu, ki se je začelo s parvo raz- Tle na varh s čeparne Pietro Trinco, Alvaro Petricig an Michela Predan, na desni Tin Piernu Gojenci, ki so opravili izpit in prejeli spričevalo Božičnica Glasbene matice v Ukvah Concerto di cori e teatro, Bardo si prepara al Natale La rassegna corale si e tenuta domenica 19 dicembre V prijetnem predbožičnem vzdušju zelo mrzlega večera se je v petek, 17. decembra, v Ukvah odvijala božična prireditev v organizaciji Glasbene matice - šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini in Sks Planike. Gojenci, ki med šolskim letom obiskujejo tečaje glasbe, so predstavili svoje veščine na glasbenem inštrumentu in hkrati prisotnim pokazali, kaj so se v teh prvih mesecih šolskega leta naučili. Božični koncert, kije bil interne narave, se je odvijal v novih prostorih Planike in je bil namenjen predvsem staršem otrok in njihovim prijateljem. Gojenci so izvedli skladbe svetovno znanih komponistov in zaigrali na harmoniko ter na klavir, posamično in štiriročno. Letos obiskuje šolo v Kanalski dolini 15 gojencev, ki se na šoli učijo igranja harmonike, klavirja in imajo še pouk teorije; dodatni dve gojenki sta vpisani na šoli v Kanalski dolini, a zaradi študijskih obveznosti izven doline sledita tečaju glasbe v Špetru in Gorici. Že vrsto let na podružnici v Kanalski dolini poučuje prof. Manuel Figheli, ki se tedensko vozi v dolino, njegova je zasluga, daje šola postala zelo kvalitetna. Med šolskim letom gojenci sodelujejo na raznih srečanjih in se udeležujejo raznih tekmovanj, kjer dosegajo dobre rezultate. Tako je gojenka Rossella Lupieri iz Ukev prve dni decembra na mednarodnem tekmovanju Stancich v Trstu dosegla srebrno odličje v svoji starostni skupini. Božično srečanje je bilo tudi priložnost za preverjanje znanja otrok, saj so nekateri tudi opravili prestopne izpite. Po uvodnem pozdravu predsednika Planike Rudija Bartalotha je prisotne nagovoril tudi deželni ravnatelj Bogdan Kralj. Podelil je spričevala, se zahvalil staršem, ki Glasbeni matici zaupajo svoje otroke, ter podal nekaj misli o pomenu prisotnosti slovenske ustanove, kot je Glasbena matica, v Kanalski dolini. Povedali so tudi, da bo šola marca naslednje leto organizirala javni koncert v Beneški palači v Naborjetu, kot vsako leto se bo udeležila srečanja glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, ki se bo odvijalo na Jesenicah, na koncu šolskega leta pa bo priredila glasbeno delavnico. Med šolskim letom bo učitelj poglobil tudi skupinski pouk teorije. (R.R.) dalla prima Ospiti speciali della rassegna sono stati il coro gio-vanile e coro di voci bianche Slomšek nonche il coro mi-sto Lipa di Basovizza i qua-li, accompagnati dalla gio-vane violinista Vera Stur-man e diretti da Zdenka Krizmančič e Tamara Ra-žem, hanno interpretato una commedia musicale dal tito-lo ‘Božična zgodba - Rac-conto di Natale’. Gli altri protagonisti della rassegna sono stati il gruppo vocale Barski oktet di Bardo, il coro di voci bianche Mali lujerji della scuola bilingue di San Pietro al Na-tisone ed il coro maschile Matajur di Clenia, tutti diretti da Davide Klodič. Ha chiuso il concerto il giovane ed originale coro Slavia di Cravero diretto da Margarita Swarczewskaja. L’evento e stato ripreso dalla Rai ed e stato tra-smesso sul canale Rai3 bis che, in orario serale, prevede una programmazione de-dicata alle minoranze lin-guistiche. La rassegna e stata una bella vetrina per la nostra vivace comunita. II programma culturale Zbor Slavia iz Kravarja della giornata si e concluso con un evento teatrale a Ter dove il gruppo giovanile di Coja ha interpretato una di- vertente commedia di Natale. Promotore di quest’ulti-ma iniziativa e stato il Co-mune di Bardo. (ic) ■rs* Mešani pevski zbor Lipa in mladinski pevski zbor Slomšek Nedieja, 26. dičemberja 2010 ob 15.30 v cierkvi v Topoluovem predstavitev Cd plošče ZAfkNje DUHX zbora Rečan Barski oktet Pokazali bojo zgodovinske fotografije zbora, prisotni bojo dobil CD zastonj Če bo slaba ura, bo predstavitev v Kozci Zbor Matajur Zbor Rečan Četrtek, 23. decembra 2010 4 Zabeležili zgodovinski dogodek vidljivosti v videnski pokrajini Slovenski Tv dnevnik Rai v petek iz Špetra s prve strani Dobrodošlico slovenski tretji mreži Rai v Benečiji je izrekel najprej špetrski župan Tiziano Manzini, ki v tem vidi tudi dobro priložnost za spoznavanje slovenskega jezika. Nato sta urednika Doma in Novega Matajurja podčrtala pomen pomembne pridobitve. Ezio Gosgnach je spregovoril o dolgi poti, ki jo je bilo treba prehoditi, preden se je - petnajst let potem, ko je Rai v FJK začel oddajati slovenski Tv dnevnik - signal razširil tudi na vidensko pokrajino. Spomnil seje tudi skoraj dva tisoč zbranih podpisov, še zlasti na pobudo beneških planincev, v podporo peticiji, da bi tudi v Benečiji gledali slovenske Tv programe. Končno je bila odpravljena velika krivica do naše skupnosti, je dejal. Jole Namor se je zahvalila deželnemu sedežu Rai, ki je z oddajanjem iz Spetra želel obeležiti zgodovinski dogodek, saj je sedaj slovenska manjšina notranje bolj povezana. Potrebna pa bo sprememba uredniške politike, je dejala, saj se bodo slovenski programi vsidrali na tem prostoru in jih bodo ljudje gledali, če se bodo v njih videli in prepoznali, če bo Tv dnevnik deželni. Glede sedanjega stanja pa sta oba izrazila zaskrbljenost glede reforme gorskih krajevnih uprav, saj obstaja nevarnost, da bodo kraji ob meji še bolj zapostavljeni in prepuščeni samim sebi. Poudarek je bil tu- Mario Čuk se pogovarja z županom Manzinijem in Eziom Gosgnachom di na šolski reformi in na možnosti zaprtja šol v goratih krajih, čeprav je tu videti tudi znamenja upanja. Ti-panski župan je, recimo, uradno predlagal ustanovitev dvojezične šole v svoji občini. Predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo je poudarila pomen kulture za rast naše skupnosti in povezovalno vlogo na vsem obmejnem pasu Inštituta, ki želi dvigniti nivo kulturne ponudbe slovenske manjšine. O dvojezični šoli, ki je bila skozi vse leto v središču pozornosti medijev, je na koncu spregovorila ravnateljica Živa Gruden, kije zaželela, da šola ne bi bila več pod žarometi, kajti to bi pomenilo, da se njena dejavnost odvija normalno. Medtem ko so se pogovori odvijali pred kamero, je zunaj še naprej snežilo. Zaradi težkih vremenskih razmer v Reziji, kjer slovenski Tv dnevnik Rai vidijo od ponedeljka, 13. decembra, se pogovora ni mogla udeležiti Luigia Negro. Prav Reziji pa je bil posvečen program, ki je sledil dnevniku. Predvajali so film, ki so ga maja letos posneli v Rozajanski kul-turski hiši na Ravanci ob 30-letnici programa “Te rozajanski glas” po valovih radia TRST A. M W J »■H Volja po dobrem življenju Ponovno se je leto zavrtelo, nekoliko smo starejši in lahko naredimo obračune o tem, kar je bilo, je minilo ter zapustilo svoje posledice. Obenem lahko skušamo razumeti, kaj nas čaka v letu 2011. Ko zapišem, "kaj nas čaka", lahko bralci mislijo na to, kaj čaka vsakega od njih osebno. Lahko mislimo na širšo družbo, na Italijo, Evropo, svet, na Slovence v Italiji itd. Z besedami "kaj nas čaka", se lahko sprašujemo o ekonomiji, o politiki kot tudi o osebnem zdravju, skratka, veliko je področij našega pričakovanja. Osredotočil bi se na eno, zelo pomembno vprašanje: na človeka in njegovo dostojanstvo. Menim namreč, da se v malem in velikem svetu, v katerem živimo, prevečkrat spregleda osnovo: človeka, njegovo dostojanstvo in njegove možnosti, da si ustvarja dobro življenje. Veliki ekonomski, politični in kulturni procesi ter pretresi pogostokrat zameglijo nekatere osnove človekove biti. Jezus se je rodil Mariji in Jožefu v skromnem bivališču. Čeprav sin Božji, se je rodil kot človek in zato neenak drugim ljudem. Ljudje nismo ob rojstvu vsi enaki, kot to zagovarjajo nekatere iluministi-čne ali liberalne misli. Po rojstvu smo različni. Rojstvo v hlevu je oznanilo razlike. Mali dojenček v Betlehemu je bil različen v primerjavi z novorojenčki bogatih. Bilje različen po plemenski pripadnosti, po kulturnem in verskem miljeju, skratka, kot človek je bil Jezus sin razlik. Ko je pozneje pridigal o enakosti človeka pred Bogom, je potrjeval razlike na zemlji in ljudem posredoval vero, da bodo v luči večnosti resnično vsi enaki. Za to enakost pa se bodo morali boriti. Ni bilo slučajno, daje omenil, kako težko pot bodo imeli bogati zato, da zagledajo luč božjega kraljestva. Skratka, enakost je težek dosežek. Jezus Kristus je enakost omogočil v božji luči, a je jasno opozoril, da neenakost ni zapečatena usoda. Možno je drugačno življenje. Ko danes govorimo o enakosti, se moramo nujno vprašati, v čem smo lahko enaki. Eden je namreč zdrav, drugi bolan, eden reven, drugi bogatejši, eden bister, drugi miselno okornejši itd. Prav tako se ljudje rodijo v različnih pogojih in je zato težko obrazložiti enakost z eno besedo. Najmanj nam o enakosti povedo gole statistike ali meritve, ki jih pogostorna uporabljajo v ekonomiji in politiki. Vendar ostaja nek ključ. Človek ima pravico, ki mu pritiče po bogu ali naravi, da je sposoben oziroma, da ima možnost ustvarjati sebi, družini in družbi dobro življenje. Tudi dobro življenje ima lahko različne pomene, vendar se možnost za dobro življenje prične tam, kjer je človek po rojstvu in izvoru obsojen na nemoč. Premagati to ujetost in nemoč je prvi korak k boljšemu življenju. Ko pišem o nemoči ali blokadi, mislim na skrajno revščino, na analfabetizem, na endemične diskriminacije, kot so lahko rasne, narodne, spolne, politične in druge. Mislim na pomanjkanje dela, na sužnost mafijam, na permanentno "mobilnost" naših sinov, na socialno ogroženost družinskih očetov, na ljudi, ki za kos kruha ali za dovoljenje za bivanje v neki državi preživijo dva tedna na kakem dimniku, na strehi ali na zvoniku. Nadalje mislim na handikapirane, na bolnike, na ljudi z duševno stisko. Človek postane reč, ko mu družba, politika, ekonomski in drugačni položaji onemogočijo, da bi lahko poskusil in si pričel ustvarjati zadovoljivo življenje. Ta zid, te blokate, te ograje so danes povsod: v razvitem in nerazvitem svetu. Lahko upamo (verniki), da bomo dosegli enake možnosti v luči večnosti. Dolžni smo delati za to, da bomo imeli tako politiko, takšne oblastnike in takšne družbene razmere, ki nam bodo omogočali dihati brez strahu in brez stiske na tem svetu. Cilj ni nemogoč, čeprav nekateri s slabo vestjo trdijo, da je nemogoč. Tej temni misli se moramo ob novem letu upreti in reči, da si mora človek izboriti možnost, da lahko ustvarja življenje vredno tega imena... Do takšnega življenja imamo pravico preprosto zato, ker smo ljudje. To naj bo tudi moje voščilo: ostanimo ljudje z voljo po dobrem življenju. RAI 3 BIS se vidi pa tu-w Reziji Sei incontri sni patrimonio artistico e culturale italiano a Lubiana s prve strani Injyn ki je se pragal sistema - somo prašly na te sistema ki an se kliče da digitale ano somo pustili te stari, ki an se klicel da analogico - vidimo pa mi ise programe, tu ki siiir pa zo-nes če byt kake mestaco. Ano wže w petek 17 dnuw dicembarja ta-na isamo kanolo, RAI TRI bis, somo moly videt traž-mišjun ki je bila nored wor moj a litos tu-w ti ro-zajonski kulturski hiši ta-na Ravanci. Isa tražmiš-jun na je bila nored za spomanot 30 lit od traž-mišjuni “Te rozajonski glas” ano to je bila fiš na lipa, valika rič za wso Rezijo. Je bil neš folklore ki zaplesel, je bil te moški koro Monte Canin, je bil Rino Chinese, njaa brater ano njaa kunjod ki ni so lopo zapeli ne par wuž, so bili noši otročiči ki ni so lajali užice. Za spomanot 30 lit od ise tražmišjuni so romunili: Luigi Palet-ti z Ravance, Renato Quaglia z Solbice, Igor Tuta z Trsta. Je romoml pa šindik od nošaa ku-miina ano diretor od Rai-ja iten w Tyrste, Roberto Collini. Wso tražmišun so pra-žantali Catia Quaglia ano Sandro Quaglia z Solbice. Noši jiidi tu-w Reziji ano karje ti noši dolo z Laške ni so moly videt iso lipo tražmišju. Ano naje karje zaplažala. Se misli, da ise tra-šmišjuni po slavinski dejte nu mojo mesta Reziji ano wsen dolmen, ki so tu-w noši provinči, tu ki se romoni po slavinski, zajto ki somo vidli ano vidimo da muč nin po-moa dyržet ore noše ro-moninje tražmišjun “Te rozajonski glas”, ka na se nareja rudi tu-w sede RAI-ja iten w Tyrste za radio Trst A. Ano tej nin pomoa radio more nin pomoet pa televežjun. Luigia Negro “Antichita romane: dai miti di fondazione a Roma capitale e impero del mon-do”. Questo e il titolo di una conferenza che si terra mer-coledi 12 gennaio, alle ore 17, presso Tlstituto italiano di cultura in Slovenia (Breg 12) a Lubiana ed aprira una serie di incontri che si inseriscono nel progetto “Italia: patrimonio mondia-le di Arte e Cultura. Un viaggio attraverso la storia.” Si tratta di una serie di incontri a carattere divul-gativo che si terranno in lin-gua italiana: sei presenta-zioni, una volta al mese, da gennaio a giugno 2011. Gli incontri saranno condotti dal prof. Igor Škamperle, docente presso il Diparti-mento di Sociologia della Facolta di Lettere e Filoso-fia delTUniversita di Lubiana; sono rivolti a coloro che sono interessati ad ap-profondire le loro cono-scenze riguardo ali'a rte e al-la cultura italiana: študenti universitari, docenti, ma anche a tutto il pubblico che condivida questi interessi. Ogni incontro si articole-ra in una presentazione orale e visuale, utilizzando im-magini di opere d’arte, pa-lazzi, chiese, personaggi fa-mosi e localita, accompa-gnate da brevi scritti che ne facilitino la comprensione, mettendo in rilievo soprat-tutto nomi e nozioni impor-tanti, riferimenti storici e culturali. LTstituto mettera a di- Direktorica italijanskega Inštituta za kulturo v Ljubljani s sodelavci sposizione di quanti avran-no partecipato agli incontri, con maggiore assiduita, tre borse di studio per corsi di lingua italiana in Italia. II Ciclo di incontri sul patrimonio artistico e culturale italiano ha 1’ambizione e lo scopo di presentare sinteti-camente, ma con largo re-spiro e un’adeguata divul-gazione, senza trascurare il livello scientifico, il grande fascino e Tammirevole bel-lezza delTarte e della cultura letteraria. L’obiettivo e quello di sollecitare in que-sto modo 1’apprendimento della lingua, della storia e della cultura italiana in generale. Gli incontri si svolgeran-no secondo un ordine stori-co-cronologico e affronte-ranno i seguenti temi: 1) Antichita romane: dai miti di fondazione a Roma capitale e impero del mon-do (12 gennaio 2011) 2) DalTantichita al Me-dioevo (febbraio 2011) 3) II tardo Medioevo e la nuova sensibilita spiri-tuale. Lo stile gotico (maržo 2011) 4) Gli splendori del Ri-nascimento italiano. Uma-nesimo e nuove affinita cul-turali (aprile 2011) 5) Venezia e i suoi gusti artistici sognanti (maggio 2011) 6) Da Firenze a Roma. Crisi europea, mutazioni sociali e il passaggio al-1’epoca moderna (giugno 2011) Aktualno__________________________________________________________________nwSmatejw ^ /1 /V L 14 Lt LIL \S Četrtek, 23. decembra 2010 Pred Božičem se je zbrala tudi velika družina Dvojezične šole Un bel Natale con la stella Božič je praznik družine in ob tej priložnosti se je v petek, 17. decembra, zbrala v občinskem kulturnem domu v Špetru tudi velika družina Dvojezične špetrske šole. Bilo je poskrbljeno tudi za pravo atmosfero, saj je močno snežilo in Špeter, kot tudi vse vasi po Nadiških dolinah in Čedad, so bili pod belo odejo. Pravzaprav je družina Dvojezične šole tako velika, da so se najprej zbrali starši in noni naj mlajših, ki obiskujejo vrtec. Na odru so malčki zapeli in predstavili nsvojo božično pravljico, publika pa jih je nagradila s toplim aplavzom. Nato so prišli drugi gledalci in na oder so stopili učenci osnovne šole. Pokazali so, tudi s pomočjo video posnetkov, kaj so delali v teh mesecih v šoli, a tudi zunaj nje, kot na primer na Tolminskem in na Kolovratu, v domu Kavka. Vse je pozdravila ravnateljica Živa Gruden, kije tudi pohvalila vzgojiteljice, učitelje in profesorje, saj vlagajo veliko energije v šolsko delo in tudi zaradi njihove požrtvovalnosti pouk poteka nemoteno, čeprav v prostorski stiski in izrednih razmerah. Bila je lepa in vesela božična prireditev, ki je potrdila vitalnost šole, a tudi navezanost družin nanjo. To pa je naj večje jamstvo za uspešno premagovanje težav in nadaljnjo rast šole. ViviStolvizza invita an-che quest’anno a salire nel-la Notte Santa nel paesino della Val Resia. La stella lu-minosa piu grande del mon-do scendera lentamente dal Pusti gozd sul paese tra le note di una dolcissima co-lonna sonora di musiche natalizie. Venerdi 24 di-cembre il ‘rito’ avra inizio alle ore 21.45, untora piu tardi ci sara la messa nella chiesa parrocchiale. La bel-la manifestazione si ripete-ra domenica 26 dicembre alle 18. A causa del mal-tempo e delle abbondanti nevicate non sara invece al-lestito il presepe vivente che sara invece proposto il 5 gennaio 2011 quando e previsto l’arrivo dei Re Ma-gi- Informazioni tel. 0433. 53119 - 360.960179 e-mail j NOVI MATAJUR j j NAROČNINA 3fJ \ ! Abbonamento ! I__________________________I p? J* s Qub caffe www.qubik.eu Vošči vsem vesele božične in novoletne praznike! Augura a tutti buon Natale e felice anno nuovo! GRIMAC C90eC« Area sportiva deli Assoc. Cult. Kulturverein Lusern" Sportplatz von Kulturverein Lusern 'H La sede deli’Istituto Mdcheno a Palu qui accanto Leo Toller con la presidente delllSK Bruna Dorbold, sotto Luigi Nicolussi, per lunghi anni sindaco di Luserna e la sede del museo ta locale TCA e on-line. Ma la lingua deve avere strumenti per essere utilizzata tra oggi ed il futuro, ha aggiunto Toller. Da qui la realizzazione della Grammatica, stampata nel 2003, con 1'intento di for-nire “un codice di scrittura coerente, unico per tutte le varieta locali del mocheno”, ma anche la cartina con la to-ponomastica in lingua mo-chena stampata nel 2007. Luserna, piccolo paesino di montagna a oltre 1.300 m, e Tultima isola linguistica cim-bra. Si tratta di una migra-zione piii antica, i coloni ba-varesi che vi si insediarono lasciarono le loro terre a meta del secolo XI. Oggi la lingua viene ancora parlata abi-tualmente da quasi tutti. Luigi Nicolussi Castella, un uo-mo dinamico e deciso che si e molto impegnato a favore della sua comunita, di cui e stato per 25 anni sindaco, rac-conta le battaglie combattute, e non tutte vinte, per salva-guardare il patrimonio cultu-rale e linguistico ma anche per favorire lo sviluppo eco-nomico-culturale del territo-rio. Proprio perche la sua e una comunita fragile, di montagna, pone sullo stesso piano 1'attenzione per la lingua e la preoccupazione per l'eco-nomia. Un pošto di lavoro in piii o in meno significa la per- manenza di una giovane fa-miglia nel Comune e questo fa la differenza. Negli ul timi tempi Luserna si e ulterior-mente indebolita perche e stata chiusa la scuola. “Non lo abbiamo imposto noi”, ha spiegato recentemente a S. Pietro al Natisone il diretto-re del Servizio provinciale per le minoranze linguistiche Marco Viola. “Lo ha deciso la comunita stessa, i bambini erano troppo pochi ed i problemi di sociabzzazione gran-di.” Cio nonostante fanno delle attivita in cimbro anche nelle scuola che attualmente frequentano, sviluppano pro-getti specifici anche con l’uso veicolare del tedesco e, nel periodo estivo, propongono iniziative che riescono ad at-trarre anche bambini non cimbri. Pur piccola anche Luserna e dotata di significative isti-tuzioni culturali, il gia citato Istituto di cultura "Kulturin-stitut Lusern", la Casa Museo Haus von Priikk ed il Centro di documentazione a Luserna. Recentemente il mocheno ed il cimbro sono stati intro-dotti anche nella pubblica amministrazione e nella se-gnaletica bilingue. (jn) (Per le altre tappe vedi sui numeri del 10 giugno, 30 set-tembre e 11 novembre) Četrtek, 23. decembra 2010 Viaggio airinterno delle minoranze linguistiche del Trentino in guattro tappe L’impegno per preservare due perle: il mocheno ed il cimbro Accanto ad una forte co- cheno a Palu del Fersina e munita ladina, in Trentino ci sono anche due piccole isole linguistiche germaniche. In una valle alpina a 20 km da Trento, lungo le sponde del Fersina a pochi minuti dal-1'imbocco della valle sono disseminati i paesi mocheni. Da loro prende il nome anche la valle, Valle dei Mocheni appunto, ovvero Bersntol in lingua locale. Ai confini me-ridionali del Trentino, su un soleggiato altipiano affaccia-to sul Veneto si trova invece Luserna, ultima comunita di lingua cimbra. Entrambe sono di modeste dimensioni -poco piii di due mila i Mocheni, 300 i parlanti il cimbro nel comune di Luserna, meno di 1000 in tutto - e rap-presentano due delle lingue meno diffuse al mondo. Entrambe le comunita sono impegnate a mantenere la propria ricchezza linguistica, certo, in una realta felice co-me quella del Trentino, ma al-le preše con un compito quan-to mai difficile. L'omologa-zione linguistica, 1’abbandono dei paesi dislocati in territo-ri montani deboli economi-camente, il ritardato avvio di iniziative di tutela, hanno avuto buon gioco soprattutto nei confronti delle giovani ge-nerazioni. E alla fine degli anni Ot-tanta del secolo scorso che viene avviato un programma di salvaguardia e valorizza-zione della lingua e della cultura mochena e cimbra. Nel 1987 nasce con legge provinciale un Istituto di cultura per la “salvaguardia e la valorizzazione della cultura delle popolazioni germanofo-ne dei Comuni di Palu del Fersina - Palai En Bersntol, Fierozzo, Frassilongo-Garait e Luserna”. Nel 20041’Istitu-to si divide in due entita au-tonome e forti, 1’Istituto Mo- soprattutto nelle campagne ti-rolesi, bavaresi e boeme. Si chiavamo cromeri e ad essi sara dedicata una grande mostra nella primavera del 2011 a cui sta lavorando da tempo 1‘Istituto. Ma al centro delfattenzio- 1’Istituto Cimbro a Luserna, che diventano il perno attor-no a cui ruotano le associa-zioni, le istituzioni, prima fra tutte le scuola, gli enti locali. Leo Toller, nella sede del-lTstituto Mocheno, ripercor-re per sommi capi la storia della comunita a partire dai primi insediamenti, alla fine del 13. secolo, di coloni pro-venienti per lo piu dalla Ba-viera che divennero stabili verso il 1400. Erano dappri-ma agricoltori, boscaioli e pa-stori, poi per secoli si dedica-rono allo sfruttamento dei ric-chi giacimenti di ferro, rame e argento. Unico supporto per le famiglie era il piccolo com-mercio ambulante stagionale, praticato nei mesi invernali, ne durante 1'incontro a Palu del Fersina e stata la que-stione linguistica, anche se molto interesse ha suscitato la visita alla casa rurale mochena, il maso Filzerhof, la cui esistenza e testimoniata fino dal 1400, e stato abitato fino al 1967 e poi restaurato a cura dellTstituto Mocheno che ne ha fatto un sito di grande interesse etnografico. Molto piu difficile e preservare un bene immateriale come la lingua. Ma il 70% dei residenti nei tre comuni mocheni sono parlanti attivi. Nella scuola dell'infanzia e garantita la presenza di inse-gnanti di madrelingua mochena, nella scuola elemen-tare, a partire dalla fine degli anni Ottanta, hanno un'ora di mocheno alla setti-mana, ma hanno puntato anche sul tedesco, considerato come lingua tetto, utile per rafforzare il mocheno, ci ha spiegato Leo Toller. LTstituto culturale da par-te sua promuove l‘uso del mocheno in tutti i settori della societa anche per mezzo del-1’uso della scrittura: una pa-gina ogni 15 giorni esce sui quotidiani trentini in mocheno, lo stesso vale anche per i Cimbri, ognuna delle due minoranze ha anche un perio-dico, oltre che un telegiorna-le settimanale sulla Tv priva- Vsako leto pride za Ljubljančane, predvsem pa za tuje študente, ki študirajo v Ljubljani, čas, ko se začnejo zastoji zaradi snega. Ponavadi je to nekje novembra, decembra: nekega petka se seveda okoli dveh popoldne teta Zima prikaže v vsej svoji veličini in popolnoma zamete vse ceste, cestke, tračnice in avtoceste. Po radiu napovedovalci poročajo o zastojih zaradi nepričakovanega sneženja, o prometnih nesrečah zaradi zdrsov tovornjakov in priporočajo voznikom, naj se ne odpravijo na pot. V takih trenutkih študenti, ki so doma v Trstu, Gorici in okolici, živčno pogledujejo skozi okno ter iščejo vremenske napovedi na internetu in se sprašujejo, kako je lahko sneg pozimi nepričakovan. Vsakemu takemu študentu se enkrat zgodi, da pride prvič z avtom v Ljubljano prav tisti teden, ko zapade sneg, da ne ve, kako naj uporabi verige in da pozabi jesti kosilo prav tisti dan, ko čaka pet stern filmov in filmov za mladino. Če v decembrskih popoldnevih človek pokuka skozi okno, lahko vidi študente, ki sedijo na foteljih, berejo časopise in knjige, čakajo na začetek projekcij ali pa se samo sladkajo z vročo čokolado. Ko zapade sneg, izgleda Ljubljana stokrat lepša, vsa umazanija in sive stavbe se skrijejo pod belo odejo in zdi se, da se sprehajaš po pravljičnem mestu. Vedno se ob sobotah in nedeljah najdejo turisti s platnenimi telovadnimi copati in pretankimi šali, ki barantajo na stojnicah in plezajo na grad. Kljub vsem težavam, še vedno vsi ljubimo sneg, saj je del nas otrok, nas spominja na sne-žake s počenim loncem na glavi, na hiške iz piškotkov pokrite s smetano, na sladkor, ki se topi na vrhu hribov, po vseh strehah in po vseh dimnikih v mestu. In če ga gledaš skozi okno, ko sediš zraven pečke, se ti zdi neizmerno sladek. Teja Pahor popoldneve in večere, sta Slovenska Kinoteka in Ki-nodvor, dvorani v katerih so na sporedu nekomercialni ter art filmi, stare uspešnice za nostalgike iti mlade, ki se več ne spomnijo črno-bele televizije ter novejši filmi iz celega sveta: Evrope, Japonske, Amerike in drugod. V obeh je gostoval Liffe, Ljubljanski mednarodni filmski festival in sta zanimiva ne satno za izvedence, temveč tudi za vse ostale, saj so na programu vsak mesec najrazličnejše vrste filmov, od grozljivk do komedij, ute- Zasnežena Ljubljana Pismo iz slovenske prestolnice ur v vrsti na Primorski avtocesti. Noben študent, ki ni vajen kidati snega preden gre iz hiše in imeti v avtu lopato, ne bo pripravljen na prvi zim- ski zamet. Čeveljčki, ki so nadvse lepi in primerni za primorske ulice, postanejo na ljubljanskih zmrznjenih tlakovcih smrtonosno orožje. Ko smo bili majhni, je bil sneg lep in zanimiv, ker smo prekinili pouk, da bi si ogledali ta zelo redek pojav. Sedaj nihče ne odpove predavanj zaradi snega. Namesto tega se vsak dan napravimo kot sibirski kmeti, si damo trojne nogavice, dvojne hlače, pet maje, kapo, šal, rokavice in seveda plašč, ki zaradi vseh oblek poka po šivih, ter gazi- mo po stopljeni brozgi do faksa. Stopljena brozga, ki se ponavadi rada zbira ob robu cest, v idealni poziciji, da mimoidoči avti in avtobusi po sto na uro peljejo čeznjo in nas zmočijo. V takih vremenskih razmerah bi človek najraje sedel doma na toplem, srkal čaj in jedel piškote, večina študentov pa tega ne dela, saj je splošno znano, da imajo vsa študentska stanovanja prav podobno težavo, to se pravi pomanjkljivo gretje. Zato si v decembrskih popoldnevih premražena mladina vedno poišče kak kotiček, kafič, knjižnico ali čitalnico, v katero se skrije pred navalom praznično razpoloženih turistov. Dva taka kraja, kjer je še posebno prijetno preživljati Četrtek, 23. decembra 2010 Srebrna Kaplja je združenje od upokojencev (tistih, ki prejemajo penzjon) od ciele Benečije. Se je rodila samuo štier liet od tega, pa je že puno nardila za našo družbo, tuk imamo nimar vič upokojencev, an tud za našo sloviensko kulturo, de te mladi ne pozabijo na njih korenine. Smo srečali predsednico Srebrne kaplje Angelo Tomasetig goz Saržente an smo jo vprašal kiek vič od telega društva. Kaj diela vaše društvo? “Smo nardil no malo vsega. Recimo, na kratko, de kadar smo se odločil za narest telo družbo naš objektiv je bil bit kupe, se srečat v adnin prestoru, kjer naši člani so mogli guarit tud po slovensko. Na začetku je bluo no malo težkuo: tle so ljudje nomalo zaparti. Takuo smo poslušal potriebe vsakega an počaso smo začel dielat kajšno dejavnost. Na primiar sada gu Tar-biju runamo tečaj telovadbe (vsako beto imamo nih petnajst vpisanih) al pa organiziramo izlete, de nimar zadovoljimo vse. Lietos nekatieri naši člani so malo očedli hosti za Burnjak, le gor v Tarbiju, an so tudi peljal otroke od šuole na obisk. Lietos smo se tud zdenli z upokojenci goz Slovenije an so paršle tle v Bene-čiju nih pet korier pune ljudi. Naši člani sojih vozil okuole po te narbuj zanimivih prestorih od naše kulture: v Landarsko jamo, gu Tarčmun gledat spomenik Ivana Trinka, gor na Matajur an na Solarje. Smo nardil tarkaj reči, de bi bluo predugo jih poviast vse. Sada čemo viadno vič gledat an trajat rešit tiste težave, kijih imajo naši stari, ki živjo tle v naših dobnah, “Smo odparti za vse, čemo pa, da nas spoštujejo, za kar smo” Srebrna kaplja se je rodila 4 liet od tega, pa je že puno nardila ku more bit ušafat Občino zapar-to, al pa čakat puno cajta na mrazu, de pride miedih gu ambula-torju...” Kuo van je paršla ideja narest telo družbo? “Tisti, ki smo začel, smo se pogledal okuole an smo vidli, de tle par nas jih je vič tih starih ku tih mladih. Takuo smo mislil, de mor-mo živiet za kar nam je dano, de na muormo umriet pred cajtam. Smo tiel pokazat vsem, predvsem tin buj mladin, de tud če je Benečija stara živi vsednu, an tud de se tle lahko živi lepuo.” Kolko vas je? Od kod so člani? “Sada imamo vič ku osamdeset vpisanih, pa vsak krat ki organiziramo niek, al de gremo na izlet Predsednica Angela Tomasetig pride blizu kajšan drug an takuo tela številka raste. Imamo člane iz ciele Benečije, nekatieri pa pridejo an dol z Laškega: možno je, de so se tja dol izselil za dielo al pa 'majo ženo al moža, ki se je tle ro-diu.” Na zadnje vas muoran prašat, če sta miel kak problem, zarad vaše slovenske identitete. “Ne, recimo, de do sa, nismo 'miel velikih problemu. Samuo na začetku niešni so nam jal, de nie bluo potrieba imiet še adno asoč-jacjon an de so ble zadost tiste, ki so že ble tenčas. Smo odguaril, de nečemo dielat konkurence obed-nemu an de v naši družbi smo odparti za vse. Ja, vsi se morejo vpisat, samuo čemo, da nas ljudje spoštujejo, za kar smo, de nam na bojo drugi pravli, kar mormo bit. Vsedno nie lahko nosit naprej tel projekt, zatuo moran reč, de so zlo barki naši člani (Fabio, Valerio, Al-do, Sergio, Lorenzo,...), de tarkaj dielajo zastonj.” Antonio Banchig Doplih senjam par Vanielcjovih Dva bratra Stulin - Vanielcjove družine iz Gorenjega Tarbja - sta tu malo dneh praznovala njih rojstne dneve. Lepuo je, de sta jih kupe praznovala. Bi na bluo nič posebnega, če bi živie-la obadva tle doma, pa nie takuo: Ales-sandro - Sandro živi v Venezueli od beta 1955, tuole pride reč, deje dole že 55 bet! Biu je mlad poberin, imeu je samuo 21 bet, kar je šu dol zavojo diela. Vsaki krat, ki more, parskoče san damu, kjer ga čakajo vsi njega te dragi. Te drugi bratje pa Giovanni - Zanet, ki živi v vasi, kjer sta se rodila. Sandro je dopunu 76 bet v sriedo, 15. dičemberja, Zanet pa 80 v torak, 21. dičemberja. Obadva se dobro daržita, lepuo skar-bita za njih družine an le napri dielata, saj že od otroških bet sta se navadla na stat križan rok! Še puno, puno liepih dni v zdravju an mieru jima želijo sestre, navuodi, pra-navuodi, družine an vsa žlahta. Kuražno napri! Sklad DORČE SARDOČ je za šolsko leto 2010-2011 dodelil naslednje štipendije: Iskrene čestitke letošnjim dobitnikom! Štipendije prejmejo: Blasutig Matteo, Carta Noemi, Dorbolo Matteo, Finetti Martina, Guion Denis (učenci Dvojezične osnovne šole v Špetru); Custrin Anthea (obšolski program Ekstra); Bernetič Rebeka, Coretti Tanja, Croselli Martina, Jarc Aljoša, Zorzut Tanja (univerzitetni študenti); v Segina Petra (štipendija v spomin na Davida Sosola). Štipendijo za podiplomski študij prejme: Stefančič Mitja V sklad za letošnje štipendije so prispevali: ZKB 33 Banca di Cividale Gruppo Banca Popolare di Cividale KB cogeco l| mark medica!™ empoLuering healthcare. \ IU1 MIPOT 1908 ■■ Urad Vlade Republike Slovenije tDj Za Slovence V Zamejstvu Ojavula, Č$)4o/a Ir CREDITOCOOPERAT1VO zabiužna umi D* Sklad »D. Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. novi matajur Četrtek, 23. decembra 2010 center kulturno izobraževalno središče centro culturale e formativo -A- I r i 11 Ubiti omm no a oto hoiičns In ncvol&Jtm pJvapiLku! Cbjufuhja. aiidii a Jkliat anno nnovo! www.kbcenter.it Korzo/Corso - Verdi 51 Gorlca/Gorlzla - Itallja/ltalia Kronaka------------ V Matajure se veselijo Rodila seje Cristel! Lepo novico, de se je rodila Cristel Azzolini smo jo bli že napisal na Novim Ma-tajurje, pa parjatelji iz Ma-tajura so nam parporočil za napisat an tuole, ki prebereta tle zdol an mi smo jim pru veselo bugali. “Al se zmisneta, kaj se je zgodilo adno lieto od tega v Matajure? Ma ja, tista dva, ki sta ubila tri te duje pras-ce (cinghiale) popudan, pot-le, ki sta se lepuo vespala? Je pariela adna “barzeleta”, an vsi tisti jagri, ki ustajajo, kar je šele nuoč an se trudjo ure an ure za kiek ujet, so ostal brez besiede, pa na koncu so se vseglih veselil “z zaspa-nielom” (Dino Azolinu iz Matajurja an njega muroza Monica), ki sta imiela tako srečo. Lietos, le tistim dviem se je zgodila druga liepa stvar, pa puno, puno lieuš, ku tista od lan... Takole je šlo: kar lansko lieto Dino je ustreliu tiste tri p Mm duje prasce, Monica mu je jala: ”Dino, ti ki si takuo do-bar za strejat, kuži al si kopač ustrelit za dobro?”. Dino se je posmejau an ji je od-guoriu: ”Ci san parjeu tri duje prasce, ki so letal, ku de bi imiel oginj tan pod repan, češ de mi uteče kiek, ki je tan doma?”. An takuo je šlo... de mu nie uteklo! Buog jim je dau adno lepo čičico, ki se kliče Cristel. Čičica je pru liep, velik Šenk za Dina, za Monico, za vso družino pa tudi za vse parjatelje. Teli liepi družini, ki napravja lepo gniezdo za nje an njih te malo v Matajure, želmo vse dobre.” Srečno živlienje Cristel, okuole tebe je zaries puno ljubezni an bodi šigurna, de tuoj tata nie želeu drugega, ku tebe imiet! (Dino želi pozdravit vse tiste lovce, jagre, an parjatelje, ki ga poznajo.) sff % CAI _ Sottosezione Val Natisone Natale 2010 XXHI Fiaccolata della pace Escursione, fiaccolata e S. Messa di Natale a Savogna Venerdi 24 ore 21.00 - ritrovo a S. Pietro al Natisone presso la sede del CAI Itinerario: San Pietro, Makota, Vemassino, Savogna. Dislivello 350 m, tempo di percorrenza 3 ore. Ore 24.00 - Santa Messa di mezzanotte a Savogna. Si raccomanda abbigliamento invemale e torcia a seguito. Per il rientro ci si do-vra organizzare autonomamente lasciando preventivamente un'auto a Savogna. Fine anno sul Matajur Escursione nottuma alla cima del Matajur dove, a mezzanotte, ci scambieremo gli auguri. L/escursione avra luogo solo nel caso di tempo favorevole. Si ricorda che i partecipanti dovranno organizzarsi autonomamente con l'awertenza di abbigliar-si e attrezzarsi adeguatamente in considerazione di eventuali cambiamenti me-^eorologic^umnt^escureione. Ritrovo alle ore 24.00 in cima al Matajur Četrtek, 23. decembra 2010 | Ok, ci siamo! Non e vero che ci siamo dimenticati, non e vero che non sia- | mo capaci, non e vero che non volevamo festeggiare! Volevamo invece che tutti, ma proprio TUTTI, tagliassero il traguardo dei So ... e cosi e finalmente anivato il momento di festeggiare tutti insieme in allegria la nostra FANTASTICA, UNICA, MITIČA CLASSE DEL 1960 ci troviamo venerdi, 21 gennaio 2011, alle ore 20.00 alla Locanda Al Castello a Cividale Sarai dei nostri? Allora chiama: Marina (3395038037), Daniela (3286355865), Adriano (0432724109, orario serale) CIVIDALE CIVIDALE - Via Udi ne - Tel. 0432.733542 Č; n 'S« i > servis ommlI ■fai^ I Vae ttajfolfte Ut učpeSna 2011 * vs*mrdgfm {Lanom, strankam, sodtAavimni I prijatiljHninbfifcfm. I Siuene (&>U e guccmm ml 2011 rKJStil I Priet ku so se mogli usedint v avto, so imiel zaries puno diela! Ta po tin kraj: cierku svete Lucije v Kravarju tele dvie slike je naredu parjateu Bepo) VITAL Servisi za podjetja in privatnike za tržaško in goriško pokrajino PESEK 42, 34012 Občina Dolina Tel. 040 226868 - Fax 040 226791 e-mail: vitalcoop@tin.it - www.vitalcoop.net Na pot pruot Černečjam: je ku bit v adni liepi, posebni pravci. Tle na varh: znamunje, kjer se križajo poti za iti h Černečjam al pa v Preserje. Tle na čeparni: posebno dol za krajan so hitro poskarbiel za očet poti. Tle smo v Špietre Kuo seje medlo! Že otuberja je biu po-špricu na Matajur, na 26. novemberja pa se gaje bluo pa tarkaj nakidalo daj du dolino, ku de bi bli v puni zimi. Niesmo bli parpravjeni na tuo, an takuo smo šli vsi hitro hitro klast gome za snieg al pa kupavat kietne. Potle je paršu daž an ga je vas staju, ostu je biu samuo gor vesoko. “Kaka škoda!” so pravli te mali, “čast Bogu!” so pravli tisti, ki ga ne marajo previč! Pa takuo je šlo, de v pe-tak.17. dičemberja popudan, kar smo že vsi pravli, de meteorologi jo na zago-najo še adne ne, zak je bluo glih nomalo oblačno, tu an magnjen se gaje tarkaj nakidalo, de so ble velike težave se premikat ne samuo z avtam, pa tudi par nogah! Se bruozar, de tle par nas so hitro šli čedit poti, posebno dol v dolini, po Italiji nie bluo vserode takuo an bluo je puno tistih, ki za prehodit malo kilometru so zamudil ure an ure. Ries gaje bluo puno. Padu je po miestah an po gorah... pa kaj je za adna čuda? Smo al niesmo pozime? novi matajur Četrtek, 23. decembra 2010 10 Kolendarji, ki so špiegu naših ljudi an dolin Napravli sta ga kupe an Tipana an Kobarid - .3 - ' GENNAIO JANUAR starale REČAN kulturno d««™ Circolo Aktualno Resia “Naši noni so nam pravli”, na kolendarju društva Rečan an kolendar dveh občin Počaso parhajajo na našo mizo kolendarji za lieto 2011. Parvi je velik stenski kolendar, ki sta ga s pomočjo zadruge Most iz Čedada an Gorske skupnosti napravli ka-munska aministracjon iz Ti-pane an Kobarida v sodelovanju z društvi Prosnid živi, Prijatelji Prosnida, Krajevna skupnost Breginjski kot an gasilci Breginj. Z njim so zaže-lieli vsem vse dobre v novem lietu. Liepa iniciativa se je rodila tisto lieto, ki je padu kon-fin med Italijo an Slovenijo, an je lepuo, de gre šele napri, saj kaže na voljo ljudi, ki jih povezuje Nadiža, živiet kupe v mieru an parjateljstvu. Kupe imajo Brinico an Nadižo, kupe imajo izik an ljudske navade, kupe imajo tudi skarb an željo varnit živlienje v njih gorske vasice. Za vsak miesac je liepa fotografija, nardila sta jih Maurizio Buttazzoni an Željko Cimprič. Kolendar je dvojezičen, po slovensko an italijansko. Tudi v Garmiškem kamunu bojo imiel na stieni njih kolendar, tist, ki ga že lieta an beta napravja kulturno društvo Rečan, s pokroviteljstvom občine Garmak an pod-puoro Pokrajine Viden, tele-krat v sodelovanju s kulturnim društvom Ivan Trinko. Kolendar je vsako lieto tematski an lietos je posvečen navuodam an nonam, tistim, ki skarbe ali bi muorli skar-biet, de se na mlade rodove preneseta znanje an modruost te starih, saj so pru oni povezava z našimi koreninami. Posebnost an bogastvo telega kolendarja je v starih fotografijah, narvenč part čar-no-bielih, ki mu dajejo tist do-bar domač okus an vonj, an tudi v naštevankah an pregovorih, ki so jih pru noni učil te mlade. Ku te parva, kije na parvi strani, duo se jo ne zmisle? “Parvi je v malin ne-su, drugi je parnesu, trecji je skuhu, četarti je počuhu, te peti je sniedu”. Tudi društvo Jaginjskih parjatelju poskarbi vsako beto za svoj kolendar. Tist za beto 2011 je posvečen njih vasi, izmislili so se ga “ku sprehod po ciestah an landronah Jagn- Ziz tin rozajanskin kolin-drinon če bet pošjen našen ju-din pa te tretnji htušnji niimer od “Našaga Glasa / La nostra voce”, ka to je te šwoj, ka na-reja te rozajanski kulturski čirkolo “Rozajanski Dum” wže od leta 2005. Pa ta-na isi-mo numarjo je karje nih bpih anu wridnih riči za lajat. Tu-w počnet je na lipa in-tervišta ziz psikologo Susano Pertot. Nju somo barab, da kaku to je prow delat, da utru-ce rumunijte po nas. Ona je rakla, da to je prow rumunet numu otroko po nas wže ko to je dan mali. Prow to je, da iti ka mu rumunii, da an mu ru-munij rudi koj po ni poti, to ni prow mišat, nur po nas nur po laškin. Ta-na škulo ano ito ka to se pravi ise dni tu-w Reziji, da na če se zagat, več mesta če bet ta-na timu nu-marju od “Našaga Glasa” ka če vilest tu-w vilažej. Dan lipi artikul sta napisala Milko Matičetov anu Silvo Torkar. Titul od isaga artiku-la to je “II cognome resiano Chinese”. Iso jime to parhaj a z toga slavinskaga jimana Knez, ka to pride ričet iti ki ragira no vas aliboj dan rod jeda, biele an zasnežene, pode obarvano s spomladanskim farbam, osvetljeno z lučjo kriesa an spet snieg ob koncu beta”. Z njih kolendar- judi. Isi artikul an zdila kapet, da kaku somo wezani ziz timi buškimi judmi. Lopu to be bilu, da se napiši štorja od naših jima-nuw itaku be teh poznat kaij e riči ka ščale našnji din ni znamo anu kapet karje več, da či judi somo. Dwa wridna artikula sta pisala pa Severino Negro anu Luigi Paletti od tih zadnjih riči, ka so se owdelale izde w Reziji. To je vvridno je lajat ise artikule zajto ka tu-w iseh zadnjih litah je bila nared na viiika kunfužjun anu du vi da ka jiidi so kapib. Mestu ma pa naš folklore. jem zmislejo vse vasnjane (tudi tiste, ki žive po Laškem) na njih praznike an le grede povedo, kaj so napravli v starem betu. Kolendar jim služi tudi za zbrat kak sudič, s katerim pode med betom na-pravejo njih kulturne an druge iniciative v vasi. Stenski koledar z narbuj dugo tradicijo je kobndrin v Reziji. Začela gaje napravjat pesnica Silvana Paletti, tiste dielo je pode prevzelo društvo Ni lipi litratavi kažajo da kaku naš folklore je bil ta-lete tu-w Gapunu za te festival ka je bil tu-w Hakodate, ka to je dan targ ta-na jiizuli Hokkai-do. Za poznat našo slavinsko minorančo je na wridna in-tervišta ziz šindikon Tajpane, Ebo Berra. Pa tu-w Tajpani ni rumunjjo dan slavinski djalet tekoj pa mi anu to je praw vedet, da koj dilajo drugi ku-miinavi za branit jazek anu kulturo. Či se ma wojo gledat na ta-prid anu wrast to je prwo se nawučit pa te slavinski jazek, itako pravi šindik od itaga kumuna. Rozajanski dum, ki skarbi zanj že 20 bet. Kot za druge kolendarje, je njih želja bila vsako beto napravit tak kolendar, ki je špiegu naše zemlje, zatuo se muorajo na njem videti vasi, cierkve, planine an druge posebnosti, v parvi varsti pa so ljudje. Ta-kuo rozajanski kobndrin za beto 2011 je posvečen otro-kam, ki so kupe zbrani pred utarjam na dan, ko so imieli njih parvo obhajilo. žice anu za naše pravice. Ta-na isimo numarjo je na bpa pravica od toga snegawa mužica ka je napisala Silvana Paletti. Je kej wridnaga pa ta-na štorjo: Sandro Quagba je napisal štorjo od te laške bandere anu Pamela Pielich je napisala od kazanja tih starih ubličil, z Rezije, z Kanalske Duhne, z Buškaga ano z Niškaga ka je naredila naša komunita montana litus avo-šta. Za iso hpe kazanje sta pomagala naš folklore anu naš muzeo. Je mestu pa za naše judi ka so nan pisah anu za šport. Ta-na ti zadnji pagini je no meštacu pa za naše otroke, ni morajo lehku igrat pa ziz na-šini bisidi. “Naš Glas” je nared pa ziz kontributo ka na daje naša komunita montana ziz lečjo 38 od leta 2001, ka to je ta leč, ka na skarbi za to slavinsko minorančo. (L.N.) siama cosi com’e Resia la si ama per quello che e. La rara bellezza dei suoi luoghi ancora incontaminati. Lefresche e limpide acque del torrente, che ci nairano storie e testimonianze di un passato ancora vivo. II maestoso mon-te Canin, il nostro angelo cu-stode, che dalValto ci accoglie con un caldo abbraccio di ben-venuto. I caratteristici paesi-ni, perle incastonate nella vi-va roccia. Gli antichi mestie-ri, quali lo stagnino, Vambu-lante, 1’arrotino, che con umil-ta e con tanti sacrifici, hanno fatto efanno conoscere le nostra Valle in tutta Italia e nel mondo. Le suggestive favole resiane e le interessanti storie che spesso mio nonno mi rac-contava ed io, lentamente, mi lasciavo rapire dalle sue amo-revoli parole. II vivace folklore, accompagnato dalla biin-kula e dalla citira, caratteristici strumenti musicali, che con il loro ritmo incalzante, ti trascinano in un ballo gioioso e coinvolgente. II caratteristi-co dialetto, mantenuto ancora vivo, grazie a coloro che cor-rentemente lo parlano. Una Valle da amare per tutte que-ste cose semplici, dove il tempo scorre ancora lentamente, scandito dai ritmi di vita na-turale, dove il sole sorge e tra-monta, facendo capolino tra i monti. Pertanto, se Resia noti la si ama cosi per quello che e, al-lora il cuore non battera piit, la luce della mente rimarra spenta e cresceranno sempre piii i sentimenti di odio e ran-core, coinvolgendo con le loro bugie, lepersone deboli. La loro vigliacclieria, prepotente-mente si scagliera contro gli indifesi, arrecando un’imma-gine subdola di Resia, perche questo vuol dire NON amare Resia. Chi vuole bene alla nostra Valle, mette in atto do che nostro Signore ci ha insegna-to, ed ogni buon resiano que-sto lo sa, credendo ancora ai valori religiosi: “non fare agli altri cio che non vorresti fos-se fatto a te”. Daniela Negro - Pordenone Naš Glas, tretnji litus Quadrimestrale del Circolo Culturate Resiano "Rozajanski Dum~ Ul Naš La nostra voce a tutela della minoranza linguistica slovena della Reglone Friuli-Venezia Giulia Na leč ka na skarbi za naše nununinje, za našo kulturo anu za našo ekonomijo NAŠA LEČ: NUMER 38 OD LETA 2001 To so wžC dčsat lit, ka je jo naredil tc laški parlament Ne dSbre, svete Vinahti anu nii lipe, NSvSLStu 2011 prid za dušo anu dopo pa za živOt J2 drugi bot, tu-w Laškin čcjo sc za tc kumune tu-w Provinči Vidna ti snomanot ISO lit od taca laškaaa ka ič ta slavinska minoranča.__________ Ta-na šwoju mestu je pa za naše rumuninje, za naše wu- soudi an ljudi v vsem dreškem kamunu je ostalo malo, premalo. Lahko pa pomagamo tisti, ki živmo drugod po Italiji an po svietu. Žarno na žarno pugača, kamen na kamen palača, pravi slovienski pregovor. Če puno Stara slika cierkve Sv. Štuoblanka od nas kaj da, se bo moglo še kaj narest. Tek želi pomagat, naj se obarne do gaspuoda nunca Federica Saracina, ki skarbi an za našo cierku. Za zda pa želimo zahvaliti iz sarca an pohvaliti tiste, ki so začel tuole lepo dielo. Sv. Štuoblank bo spet liep ko ankrat? Za Vaht smo na iniciativo starega zbora videl spet Marijino oznanjenje Fotografija je stara, čarno-biela, pa vseglih lepuo kaže, kaka je bila štuoblanska cierku, priet ko so kriminalci (šele zda nepoznani) nieko nuoč junija 1989 uzdarli notar, zakuril oginj, jo zažgal an nardil veliko materialno an duhovno škodo. Utar, zi-duovi an vse malinge v koru so bli počarnieli. Biu je hud an močan žlag za vse ljudi, ki žive v štuoblanski fari pa tudi za tiste farane, ki so ar-zstreseni dol po Laškem al pa še buj deleč po Italiji an po svietu. Vsi so tarpiel zavojo tiste umazane akcije. Počaso, počaso pa so cierku postrojil, očedli so utar, čeglih ni takuo bieu ku ankrat, pobelil so ziduove... An cierkou je ratala spet čedna Je trieba pa doluožt strešice na č an š, de bo dielo lepuo nareto an liepa... pa je bila prazna, smo se čutil, ko de bi paršli naga. Kar smo notar stopil, v juško vas, v drugo cierku, ne v našo. Zatuo je trieba puno pohvaliti vse tiste farane, ki so želiel varniti štuoblanski cierkvi nje “staro” lepoto an podobe na stienah posebno v koru, vsem nam pa naše spomine iz otroških bet. Začel so zbierat soude, zak brez muzike se na more plesat. Takuo parvo se je gor ve-soko za utarjam spet parka-zu Jezus. Lietos za Vaht smo z veseljem videl nazaj Marijino oznanjenje an za tuole zadnje dielo se je trieba zahvaliti staremu cerkvenemu zboru, dubenskemu, smo pravli ankrat. Lepuo bi bluo, če bi še napriej skarbiel za varnit štuoblanski cierkvi nje pravi obraz. Zatuo pa so potriebni “Scrivete pure che anche i non vip (Ve-ry important persons!) del 1957 possono permettersi di festeggiare la loro classe in posti da sogno!” Tuole so nam parporočil koškriti lieta '57, kar so nam parnesli telo fotografijo. Če je ries, kar je napisano na tabeli, lietos so šli niekan deleč za prazno- vat, daj v St. Moritz, miesto kamar hodejo tisti, ki imajo puno palank! Paš kuo se gri-vajo tisti od klaše, ki nieso šli za njim! Drugo lieto, kar jim pride damu pismo - vabilo (invito) za praznovat kupe beta, za Sigurno na parmanjkajo! St. Moritz al ne, videmo, de so se pru dobro imiel! ___________________________________________novi matajur Četrtek, 23. decembra 2010 II bel sorriso diPatrizia dopo la laurea Mercoledi 1° dicembre Patrizia Battistig di Mersino e diventata dottoressa in Scien-ze infermieristiche presso 1'Universita de-gli studi di Udine - Facolta di Medicina e Chirurgia. Patrizia ha discusso la tesi “Appropria-tezza nelPesecuzione di emocolture: studio retrospettivo pre/post intervento di mi-glioramento”. Per questo importante obiettivo rag-giunto si congratulano con lei tutti quelli che le vogliono bene, ma soprattutto non-no Tony e nonna Elena. Patty sei grande!!! In bocca al lupo Patrizia per tutti i tuoi progetti futuri! Mirko an njega družina, delec, pa s sarcam nimar blizu nas Mirko an Maria Sturma sta do malo od tega živiela v Spanji, seda pa sta se preselila na Nizozemsko (Olanda). Z njima sta šla sevieda tudi njih otroka Carla an Martin. Vsi štier se učijo po olandeško guorit, pa... pa Mirko, čeglih že vič liet hode zavoj o diela po sviete, se nie pozabu slovienščine, pru ta-kuo na njega rojstni kraj, an vsaki krat, ki more, skoče tle damu. Zadnji krat je biu tle glih priet, ku so ble Vaht. Z njim je bla tudi vsa njega družina. Sevieda, tle doma so bli pru vsi veseli jih videt, še posebno mama an nona Elena. Seda se vsi troštajo, de jih bojo vidli tudi za božične an novolietne praznike, ku kar je bla nareta fotografija, kjer Martin an Carla sta kupe s kužini, ki se kličeta Alessio an Roberto Specogna. Njih mama je sestra od Mirka, Cristina, njih tata je pa Dario iz Čar-negavarha. Mirko, vas čakamo tudi tle na Novim Ma-tajurje an na kulturnem društvu Ivan Trin-ko: šele se spominjajo na tiste čase, ko ti si biu tle za tvoj ‘servizio civile’... Vse dobre želmo tebe an toji družini, an pridi nas gledat! La classe ’57 in un pošto da sogno -Kronaka--------------- Manuel, un traguardo importante nello studio II papa e di Tribil, la mamma di Gnidovizza II 30 novembre scorso presso PUniversita degli studi di Udine - Facolta di Medicina e Chirurgia, corso di laurea in Infermieristica, si e brihantemente laureato Manuel Balus. Ti-tolo della tesi: “La Dimissione Protetta in am-bito Chirurgico: un confronto tra i giudizi cli-nici degh infermieri”. Orgoghosi e giustamente soddisfatti i genitori Franco, originario di Tribil Superiore (famiglia Mačkinova) e Clara, originaria di Gnidovizza, che gh sono sempre stati vicino, il fratello Diego, Marilena, parenti ed amici tutti. II percorso di studio scelto da Manuel non e stato affatto semplice perche 1’idea di iscri-versi alTuniversita e nata dopo aver gia ini-ziato a lavorare, e tra un sacrificio ed un al-tro, dividendosi tra studio e lavoro, si e con-cluso felicemente con il raggiungimento di questo bel traguardo. Dopo aver discusso la tesi, lo aspettava una favolosa festa organizza-ta da tutti gh amici per festeggiare insieme la fine di un percorso e 1’inizio di uno nuovo. Manuel, complimenti vivissimi! BENEŠKE KRIŽANKE (Guidac) HORIZONTAL - Vodoravno I - Ga bomo praznoval na 6. ženarja v Čedade. 10 - Palk, podio. II - Adan za Angelo Merkel. 12 - Uzet brez porpašat an brez plačat. 13 - Če so... niso ti drugi. 14 - Rožca Mlinarjova (zač.). 15 - Za tvoje zelene... sta piela Guidac an Franco. 16 - Uzamejo tiste, ki nie njih. 19 - Takuo se je klicala sparvič nota do. 20 - Nasprotno od paršla. 22 - Italijanski zivjo! 23 - Žemba, svatba. 25 - Voda brez... izvira. 26 - Narbuj znani so... Solarje. 28 - Rečanski ansambel (zač.). 29 - Štranjer, nepoznan. 30 - Miesto v Sloveniji, ki ima RTV tudi po italijansko. 32 - Toronto je veliko miesto tiste dažele. 34 - Tu adnim dnevu jih je 24. 35 - Majhana vas med Doljenjanem an Prehodom. 37 - Te narbuojš so babe an ardane. 39 - Na tistim prestoru. 40 - Nediške igralke (zač.). 41 - Sta ga udobila Rubbia an Pasternak. 42 - Jih imamo pet na vsaki roki. 43 - Ta Nova je v Sloveniji. VERTIKAL-Navpično 1 - Slovienski krožek, ki ima sedež v Hlocje. 2 -Rieko v Bosni, kjer Tito je premagu Nemce. 3 - Nieso šleutaste, fiirbaste. 4 - Glih tajšno, ku priet. 5 - Je vič ku polkovnik (na kratkim). 6 - Radio Reka. 7 - Zbor, ki se je ‘rodiu’ v Ščiglah. 8 - Znani pas Rin...... 9 - Žena od Garibaldija. 13 - Ažla an Čišnje (zač.). 15 - Vsaka mama ima rada suojega. 17 - Znana opera od Verdija 18 - Ga rečejo pred utarjam. 19 - Ga vozejo konji an tudi muši. 21 - Nota za akordat. 23 - V cirkuse se kličejo klavn. 24 - Nono... brez glave. 26 - Domači zejci. 27 - Dohtor na kratkim. 29 - Tank... brez konca. 31 - Izliva se v rieko Kosca v Škrutovem. 32 - Emigrant so služil te vsakdanji po sviete. 33 - Takuo reče ‘ja’ Putin. 36 - Atom... brez repa. 37 - Naspruotno od dol. 38 - Ime od niemške igralke Weber. 41 - Takuo začne... nogomet. J novi matajur__________________________________ -L m Četrtek, 23. decembra 2010 Pisane družine, prava ljubezen premaguje tudi kulturne razlike Dokumentarec je pripravila režiserka Rai Loredana Gec /i KLUlliriU m A S predstavitve dokumentarca Pisane družine (Foto Kroma) I giovani ladini alla riscoperta dei piatti tipici Sembrano gli štruki, ma sono i “grafoign” Devet neobičajnih in zanimivih življenjskih zgodb, iz katerih izžarevajo ljubezen (tisto posvojitvenih staršev ali med moškim in žensko različnih narodnosti), medsebojno spoštovanje in sprejemanje kulture drugega, vprašanje identitete v mešanih družinah, prednost, ki jo predstavlja poznavanje več jezikov: vse to in še marsikaj drugega prihaja do izraza v dokumentarcu Pisane družine režiserke Loredane Gec, ki so ga v ponedeljek, 20. decembra, premierno predstavili v avditoriju deželnega sedeža Rai v Trstu. Film, ki bo nedvomno ganil vse gledalce in jim tudi v tem mrzlem času segrel srce, bodo na slovenskem Rai 3 bis predvajali za božič po večernem slovenskem televizijskem dnevniku (okrog 20.45), ponovili pa ga bodo tudi 30. decembra, prav tako po poročilih. “V dokumentarcu je prisotnih več zgodb, več jezikov in kultur,” je med predstavitvijo povedal direktor deželnega sedeža Rai Roberto Collini, ki je tudi poudaril, da so lahko upravičeno ponosni na ta film, saj v bistvu ponazarja to, kar bi morala biti javna televizija, saj podobnega dokumentarca zasebne televizije verjetno ne bi izdelale. Avtorica filma Loredana Gec se je uvodoma spomnila pokojne urednice slovenskih programov Rai Mirjam Koren, ki je takoj podprla snemanje tega dokumentarca, pri katerem so sodelovali še direktor fotografije Andrea Sivini, zvočni tehnik Francesco Morosini in Piero Magnoni, ki je opravil montažo. Slovenska režiserka je še dodala, da jo je k pripravi filma med drugim spodbudila skrb za naglo spreminjanje družbe in same skupnosti, in se zahvalila zlasti družinam, ki so ji odprle vrata svojih domov. Gečeva, kije pripravo dokumentarca opisala kot izkušnjo, ki jo je zelo obogatila, je tudi spoznala, da je ključ sreče vseh teh družin veliko spoštovanje in obojestransko razumevanje, predvsem pa ljubezen. Med protagonisti ganljivega filma je tudi beneško-ko-lumbijska družina Obit - Gonzales. Pripoved in razmišljanja Mihe Obita pravzaprav uokvirjajo in povezujejo ostale zgodbe o ljubezni med pripadniki različnih kultur (slovenske, angleške, kitajske, japonske, senegalske, kolumbijske in furlanske), pa tudi staršev, ki so v svojo družino sprejeli dojenčka iz oddaljenih dežel, na primer Indije. In tako se razvija danes nova generacija, ki govori tudi tri ah celo štiri jezike, imamo slovenske otroke azijskih potez (zaradi tega jih vrstniki včasih tudi dražijo), temnopolto mlado tržaško Slovenko, malčka, ki s senegalskim očetom prepeva otroške slovenske pesmi, skratka otroke, ki rasejo v različnih kulturah, in kijih, kot upa Miha Obit za svojo malo Sereno, nihče ne bo vprašal, “kaj si”, “saj identitete ni mogoče omejiti z eno samo besedo oziroma z enim samim stavkom.” “Saor da na ota par la de-ent dal di dancuoi - Ricette tradizionali di Zoldo e Zop-pe” e il titolo di un libricino preparato dai bambini del-1’Istituto comprensivo dei Co-muni di Forno di Zoldo, Zoldo Alto e Zoppe di Cadore nelle Dolomiti bellunesi dove e presente la comunita lin-guistica ladina. L’opuscolo e il risultato della ricerca svolta nelTam-bito del progetto “Una valle da vivere, una valle per vi-vere” dai ragazzi che hanno intervistato i nonni e le non-ne. Hanno avuto cosi modo di scoprire gli odori ed i sa-pori dei cibi di un tempo ed hanno imparato a preparar-li. II progetto e stato svolto anche grazie alTaiuto del- 1’Istituto Ladin de la Dolo-mites e dei gruppi ladini lo-cali, oltre che delle ammini-strazioni comunali. A dimo-strazione del fatto che anche tra i ladini e molto sentito il legame con la propria cultu-ra, 1’Istituto comprensivo ha gia pubblicato precedente-mente anche altri opuscoli su aspetti diversi della cultura ladina. Inoltre e anche uno dei fondatori di una rete di scuole dei Parchi Nazionali, Regionali e naturalistici d’I-talia (www.coloriamoilno-strofuturo.eu) nelFambito del progetto Consiglio comunale dei Ragazzi, un’ottima occa-sione di crescita per alunni e študenti che vogliono impe-gnarsi per la promozione del loro territorio, manifestando 1’amore pa la loro cultura. Vošči vsem vesele božične in novoletne praznike! Augura a tutti buon Natale e telice anno nuovo! JVLEGAMIND in DIGITAL S® prerota iL tuo pošto telefonsnco sile 0401.530263 (orari cinemsl www.kincmax.it Četrtek, 23. decembra 2010 t-)/ese-le-' bazične/ p. t Istat deirAgricoltura ZBIRAMO MNENJA, SEJEMO PRIHODNOST, T-.v? i£" liLtilb'4. .'U niuu v-.Ncn* ciuji IJ llLULIIILO U‘L Vlj.ll